Manager
Iz japonske kripto-menjalnice izginilo za več kot 28 milijonov evrov kriptovalut 12
12.07.2019 08:52
Japonska kripto-menjalnica Bitpoint je prekinila vse storitve, potem ko je izginilo za približno 3,5 milijarde jenov (dobrih 28 milijonov evrov) kriptovalut, poroča Bloomberg. Iz menjalnice za
Več ▼

Japonska kripto-menjalnica Bitpoint je prekinila vse storitve, potem ko je izginilo za približno 3,5 milijarde jenov (dobrih 28 milijonov evrov) kriptovalut, poroča Bloomberg. Iz menjalnice za kriptovalute, ki je v lasti družbe Remixpoint, je bilo ukradenih za 2,5 milijarde jenov (približno 20,5 milijona evrov) sredstev strank, preostala ukradena sredstva pa so bila v lasti menjalnice, so sporočili iz Bitpointa.

Delnice družbe Remixpoint so pa objavi novice upadle za 19 odstotkov, v popoldanskih urah pa so borzi Tokiu trgovanje z njimi zaustavili zaradi presežka naročil prodaje delnic.

Iz japonske kripto-menjalnice izginilo za več kot 28 milijonov evrov kriptovalut
Foto: Shutterstock
Prekleta ideologija
1 ura

Zadnji tedni so bili za slovensko res publico nadvse stresni. Že dolgo, če sploh kdaj, se ni tako zavržno ravnalo z ustavo in še nikoli izvoljenih predstavnikov ljudstva ter drugih poklicanih ni bilo tako zelo nič sram izkazovati svojo frapantno ignoranco. To je bil butalski ustavni čas, v katerem smo izvedeli, da je nad našo ustavo ne samo mednarodno pravo, čeprav zagotavlja manj človekovih pravic, ampak tudi koalicijska pogodba! Prva pravnica med poslanci je izza govornice obračunala z ustavnim sodiščem in jadikovala, da kakšna demokracija vendar smo, če o tako pomembnih vprašanjih, kot so ustavna, nazadnje odloči devet ustavnih sodnikov. Na koncu je novi zakon o financiranju šol padel in pobudniki presoje njegove prvotne ustavnosti so si lahko oddahnili. Čeprav se večletno protiustavno stanje, seveda, nadaljuje, pa vendarle ni tako zelo protiustavno, kot če bi minister Pikalo »uresničil« odločbo ustavnega sodišča. Priznajmo si: naša država je res nekaj posebnega. Slovenci, drugače kot drugi narodi v demokratičnem svetu, državne oblasti nimamo za to, da bi kaj naredila za nas; temveč moramo ves čas bedeti, da stori čim manj, saj bi se sicer obstoječe, lahko tudi protiustavno stanje še poslabšalo in zaostrilo. Pravijo, da je za vso to kalvarijo kriva ideologija. Pa je res?

Ideologija kot naš grešni kozel

Odkar obstaja človeštvo, smo ljudje poskušali svojo nemoč in posledično nezmožnost razreševanja problemov, ki nas obkrožajo, pripisati nekomu ali nečemu drugemu. Zatekali smo se v onstranska in tostranska božanstva ter v iskanje grešnega kozla, ki bi nas s svojo (od nas) pripisano krivdo razbremenil lastne odgovornosti za svoje vedenje in ravnanje. V Sloveniji to vlogo, sploh ko gre za razprave o javnih zadevah, že dolgo nosi ideologija. Intenziteta sklicevanja nanjo, ko pojasnjujemo razloge za konflikte v naši družbi, variira, svoj vrhunec pa je brez dvoma dosegla v in ob parlamentarni razpravi o financiranju nedržavnih šol. Tedaj so poslanci iz vseh vetrov slovenskega parlamenta, pa javni komentatorji in novinarski poročevalci soglašali, da gre pri vsem skupaj za nepomembno ekonomsko vprašanje, katerega razrešitev ovira ideologija. Ko te ne bi bilo, bi bil problem, z besedami nacionalne televizije, v vrednosti ene hiše v okolici Ljubljane, zlahka rešljiv. Vsega je torej kriva ideologija.

Ampak, kaj naj bi to sploh pomenilo? Ali ti, ki se sklicujejo na ideologijo, sploh vedo, o čem govorijo, in ali govoreči sploh naslavljajo isti pojem, ko uporabljajo enako zveneče ime zanj? Dvomim. Tisto, kar je gotovo, je to, da celoten slovenski javni prostor na ideologijo gleda kot na nekaj izrazito negativnega. Gre za nekaj, kar nas razdvaja, kar ima opravka s politiko v najožjem smislu in je še najbolj prepleteno z našo polpreteklo zgodovino. Za številne je tako ideologija sinonim za vašo vrednostno oceno partizanskega in domobranskega udejstvovanja med drugo svetovno vojno in po njej, ki naj bi – to udejstvovanje kakor tudi vaše gledanje nanj – še danes determiniralo vse, kar se v tej Sloveniji kakorkoli premika, leze in gre. Jasno, vključno tudi s šolami.

Kaj je ideologija?

Medtem ko ima redukcija pomena ideologije na partizanstvo in domobranstvo zelo malo, pravzaprav nič, opraviti z najbolj uveljavljenim strokovnim, tudi znanstvenim, pojmovanjem ideologije, pa je negativen odnos do tega pojma in pojava splošen in prevladujoč. To je poudaril tudi vodilni teoretik ideologije Karl Mannheim, ki je ideologijo označil kot hinavski um ali namensko laž. Ideologija v tem izrazito negativnem pomenu družbenim akterjem torej služi kot instrument za "izkrivljanje in napačno predstavljanje resničnosti za nekatere pragmatične ali vitalno-čustvene razloge" ter za »namerno zavajanje« drugih. Takšna politična ideologija v ožjem smislu je zavržen pojav, ki je sicer prisoten tudi v demokratičnih sistemih, najbolj značilen pa je za totalitarne sisteme. Ti so največkrat tako zelo odlepljeni od realnosti, da za vzdrževanje videza svoje ljudskosti in s tem demokratičnosti slikajo navidezno ideološko realnost ali pa obljubljajo njen prihod v smislu kolektivne utopije.

Ker smo bili v Sloveniji dolga desetletja pod režimi, ki so bili bodisi izrazito demokratično šibki bodisi celo izrecno totalitarni, smo bili tovrstni zavržni politični ideologiji v ožjem smislu izpostavljeni ne le teoretično, temveč tudi povsem konkretno in v praksi. Poenostavljeno rečeno: živeli smo v laži. In ker tudi po letu 1991 s to lažjo, kljub drugačnemu ustavnemu mandatu, nismo zares nikoli pretrgali, temveč nadaljujemo shizofreno življenje, ujeto v ideološko fabricirano preteklost, ki nadzira našo sedanjost in vse bolj tudi prihodnost, je povsem razumljivo, da tovrstna zavržna politična ideologija v ožjem smislu še naprej ostaja stalnica naših družbenih odnosov in tudi, kot smo lahko videli, parlamentarnega delovanja. Kljub temu pa nas to ne sme zavesti v prepričanje, da je ideologija izključno nekaj zavržnega, kar nas sili, da smo kar se da neideološki.

Kaj pa je vaša ideologija?

Razvijanje lastne neideološkosti je namreč popolna utvara, zelo pogosto pa tudi prevara. Najbolj nevarni posamezniki so namreč pogosto tisti, ki zase zatrjujejo, da so ideološko nevtralni. To pogosto, ne pa nujno tudi vselej, pomeni, da gre za ljudi brez jasno izdelanega moralnega kompasa in svetovnonazorskega ustroja, ki se prav zato lahko, kot veleva gospodar, poljubno priklanjajo tej ali oni večini ali viru moči. Taki posamezniki, največkrat gre za brezobzirne karieriste, so potem instrument v rokah nadrejenega odločevalca; če pa so sami prilezli dovolj visoko, pa svojo neideološkost uresničujejo z brezskrupuloznim deli in vladaj v sistemu kleptokracije. Z drugimi besedami, ideologija v najširšem smislu zaokroženega sistema idej in svetovnih nazorov o ureditvi neke družbe je lahko tudi varovalo pred popolnim cinizmom in relativizmom moči, za katerega je značilno, da je mogoče vse, ne meneč se za kakršnekoli vrednote, če le imamo na svoji strani dovolj glasov ali drugih vzvodov odločanja.

Kakorkoli že gledate na ideologijo, bodisi negativno bodisi pozitivno, dejstvo je, da je ideologija empirično dejstvo. Vsak od nas je ideološki, ker smo vsi ljudje posamezniki, misleči subjekti, ki sami sebe in svet okoli nas lahko umemo in razumemo samo skozi celokupen sistem vrednot, idej in svetovnih nazorov, na katere prisegamo. Ideologija nam je delno morda celo prirojena; gotovo pa nam je privzgojena, z njo smo deloma determinirani, a si jo lahko, bolj kot je družba demokratična, v veliki meri izberemo tudi sami. Ideologija je tako tudi nekaj voljnega in predvsem spremenljivega, nekaj, kar je posledica naše refleksije in nenehnega samoizpraševanja. Prav zato je prav, da se sami vprašate, kakšna pa je moja ideologija; kakor se tudi spodobi, da se poglobimo v resnični ideološki značaj slovenskega političnega prostora.

Kdo nam vlada?

Na vprašanje ideološke usmerjenosti posameznika, politične stranke ali družbe imamo navado odgovarjati v binarnem smislu. Bodisi smo konservativci bodisi liberalci. V okviru projekta Ideologija na sodiščih, ki ga izvajamo na Novi univerzi v sodelovanju s podjetjem Reforma, pa smo razvili večdimenzionalno pojmovanje ideologije. V skladu z njim ima ideologija tri dimenzije: ekonomsko, družbeno in avtoritarno. Ekonomska dimenzija označuje posameznikov vrednostni odnos do državne intervencije v svobodno gospodarsko pobudo. Družbena dimenzija zajema posameznikovo vrednotenje razmerij med manjšino in večino v družbi. Avtoritarna dimenzija pa označuje vrednostno izbiro med svobodo posameznika v primerjavi z oblastvenim ravnanjem države.

Če na tej podlagi opravimo analizo ideološke usmeritve vladajočih političnih strank na primeru financiranja nedržavnih šol, pridemo do sklepa, ki ni združljiv s sicer dominantnim razumevanjem politične ideologije v Sloveniji. Ker gre za vprašanje financiranja zasebnih šol, ki od države zahteva intervencijo na trg, je vladno nasprotovanje temu izrazito ekonomsko konservativno in nesocialno. V ekonomskem smislu v odnosu do otrok, ki se šolajo zunaj državnih šol, želi država izvajati čim manj svoje socialne funkcije. V družbenem smislu se je vlada prav tako postavila na stran velikanske večine, v škodo skrajno majhne manjšine, ki jo je zavarovalo ustavno sodišče. Z neizpolnitvijo odločbe ustavnega sodišča pa je vlada ravnala ne samo povsem ideološko avtoritarno, ampak celo arbitrarno. V ideološkem smislu je bilo tako ravnanje vladajoče večine izrazito konservativno, nesocialno in avtoritarno. Čudno. Pa kako je to mogoče, če nam pa vladajo »liberalci« in »socialni demokrati«? Preprosto. Kot sove, te stranke in strančice pač niso to, kar se zdijo.

Najbolj brani članki danes
10 ur
1. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji2. (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko3.
Več ▼

1. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji

2. (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko

3. Fintech je na pohodu. To so slovenska podjetja v tem poslu

4. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika

5. Furs z davčnimi odločbami za najemnine zamujal tri mesece, zdaj so na poti

6. (grafi) Slovenski javni dolg se je v prvem četrtletju zmanjšal relativno in nominalno; relativni upad je bil največji v EU

7. Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji

8. Lendava po 100 letih: Slovenska? Madžarska? Oboje, toda - ali cveti?

9. Reportaža: Kako v Salonitu Anhovo vsak dan izdelajo tri tisoč ton cementa

10. Vetrno elektrarno bi postavili v bližini rezervata beloglavih jastrebov

Požar v zbirnem centru v Dragonji omejen
11 ur
Požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji so gasilci omejili. Zagorelo je na deponiji, kjer je okoli 200 ton odpadkov, je pojasnil vodja intervencije Denis Slavec iz Gasilske brigade Koper. Po
Več ▼

Požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji so gasilci omejili. Zagorelo je na deponiji, kjer je okoli 200 ton odpadkov, je pojasnil vodja intervencije Denis Slavec iz Gasilske brigade Koper. Po njegovih besedah je zadeva "v 95 odstotkih rešena", zaradi tlenja pa bodo še vso noč zalivali prizorišče.

Na deponiji, kjer je zagorelo, je okoli 200 ton različnih odpadkov, od stekla, papirja, sveč do plastike in pločevink. Kot je pojasnil Slavec, je ogenj preskočil z manjšega na večji kup, kjer se nahaja od 160 do 170 ton odpadkov. Gasilci so zato požar presekali s kopači, da se ni razširil. Zaradi dima so pozvali vaščane bližnjih vasi Krkavče in Sveti Peter, da zaprejo okna in se ne gibljejo na prostem.

Že popoldne je direktor družbe Okolje Piran Gašpar Gašpar Mišič povedal, da je zagorelo na eni od zbirnih ploščadi ob nekdanji deponiji. Po njegovih besedah se je zaradi goreče plastike valil črn smrdeč dim. V neposredni bližini požara sicer ni hiš, prav tako dim ni oviral čezmejnega prometa na mejnem prehodu Dragonja, je pojasnil. Vzroka požara še ne poznajo, Gašpar Mišič pa meni, da je šlo verjetno za samovžig. (STA)

Odstopil kosovski premier Haradinaj
11 ur
Kosovski premier Ramush Haradinaj je danes odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil po seji vlade, se je za to odločil, ker ga je tožilstvo
Več ▼

Kosovski premier Ramush Haradinaj je danes odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil po seji vlade, se je za to odločil, ker ga je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu kot osumljenca poklicalo na zaslišanje.

Poudaril je, da je njegov odstop nepreklicen, pojasnil pa, da ni obtožen in da so ga na sodišče poklicali samo na zaslišanje. Napovedal je, da bo pred tožilce posebnega sodišča v Haagu stopil prihodnji teden. (STA)

Vlada dala soglasje za razrešitev Poklukarja s čela jeseniške bolnišnice 1
12 ur
Vlada je na današnji dopisni seji dala soglasje k razrešitvi direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice Janeza Poklukarja. S tem je odprta pot ministru za zdravje Alešu
Več ▼

Vlada je na današnji dopisni seji dala soglasje k razrešitvi direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice Janeza Poklukarja. S tem je odprta pot ministru za zdravje Alešu Šabedru, da poda soglasje k imenovanju Poklukarja na čelo UKC Ljubljana.

Svet zavoda jeseniške bolnišnice je Poklukarja na njegovo željo razrešil v sredo, ker ga je svet ljubljanskega UKC izbral za novega generalnega direktorja. Za imenovanje sicer potrebuje še soglasje ministra Šabedra, s katerim se bo srečal prihodnji teden. (STA)

Atene stresel silovit potres, prekinjene so telekomunikacije povezave
14 ur
Potres z magnitudo 5,1 je danes okoli 13. ure po srednjeevropskem času stresel Atene. Zaradi potresa so v delih mesta prekinjene telekomunikacije povezave, ostali pa so tudi brez elektrike. Zaenkrat
Več ▼

Potres z magnitudo 5,1 je danes okoli 13. ure po srednjeevropskem času stresel Atene. Zaradi potresa so v delih mesta prekinjene telekomunikacije povezave, ostali pa so tudi brez elektrike. Zaenkrat ni poročil o smrtnih žrtvah, lažje pa je bila poškodovana ženska, na katero je padel odkrušen omet. Zrušili sta se dve opuščeni zgradbi, nekaj pa jih je lažje poškodovanih. Poročil o huje poškodovanih ljudeh ni, je povedal tiskovni predstavnik grške vlade Stelios Pecas.

Žarišče potresa je bilo po navedbah grškega geodinamičnega inštituta 23 kilometrov severozahodno od Aten na globini 13 kilometrov. (STA)

Za direktorja Holdinga Kobilarna Lipica 10 prijav, devet primernih 2
15 ur
Na razpis za položaj direktorja Holdinga Kobilarna Lipica je v roku, do 15. julija, prispelo 10 prijav. Devet prijavljenih kandidatov izpolnjuje razpisane pogoje, en kandidat pa ne, je pojasnil prvi
Več ▼

Na razpis za položaj direktorja Holdinga Kobilarna Lipica je v roku, do 15. julija, prispelo 10 prijav. Devet prijavljenih kandidatov izpolnjuje razpisane pogoje, en kandidat pa ne, je pojasnil prvi nadzornik holdinga Marko Drofenik. Nadzorni svet bo o izboru odločal avgusta. Holding Kobilarna Lipica kot v.d. direktorice vodi Lorela Dobrinja, in sicer od lanske jeseni, ko se je kobilarna organizacijsko prenovila in je zaživel holding. (STA)

Manj gradbenih dovoljenj za stavbe, vendar predvidenih več stanovanj
16 ur
Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so upravne enote v prvi polovici tega leta izdale manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v enakem lanskem obdobju, je pa predvideno
Več ▼

Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so upravne enote v prvi polovici tega leta izdale manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v enakem lanskem obdobju, je pa predvideno število stanovanj višje.

Tako so letos do konca junija izdali 2939 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je deset odstotkov manj kot v prvi polovici lanskega leta. Z izdajo gradbenih dovoljenj v prvi polovici leta 2019 je bilo predvidenih 1716 stanovanj, kar je za osem odstotkov več kot v prvi polovici 2018, njihova površina naj bi bila večja za tri odstotke. V enostanovanjskih stavbah je bilo v prvi polovici leta 2019 načrtovanih 107 stanovanj manj, v večstanovanjskih stavbah pa 217 stanovanj več kot v prvi polovici leta 2018.

Površina vseh v prvi polovici leta načrtovanih stavb bo merila slabih 784 tisoč kvadratnih metrov, kar je za pet odstotkov manj od lanskih površin stavb. Za gradnjo enostanovanjskih stavb je bilo izdanih 40 odstotkov vseh dovoljenj, z 29 odstotki sledijo druge nestanovanjske stavbe. 35 odstotkov celotne načrtovane površine stavb so predstavljale enostanovanjske stavbe, z 19 odstotki sledijo industrijske in skladiščne stavbe ter druge nestanovanjske stavbe (14 odstotkov).

Izbrali prvega moža BMW, ki se bo podal v lov na Teslo
17 ur
Novi izvršni direktor bo v skupino prinesel svež zagon za oblikovanje mobilnosti prihodnosti
Na članek...

Nadzorni svet nemškega avtomobilskega velikana BMW je na včerajšnjem srečanju izbral novega izvršnega direktorja družbe. Položaj prvega moža bo 16. avgusta prevzel Oliver Zipse, ki bo zamenjal Haralda Krügerja, so sporočili iz podjetja. »Zipse bo v skupino prinesel svež zagon za oblikovanje mobilnosti prihodnosti,« je dejal predsednik nadzornega sveta Norbert Reithofer, ki je družbo vodil pred prihodom Krügerja.

Zipse, ki se je šolal v ZDA in Nemčiji, je član upravnega odbora od leta 2015 in je trenutno odgovoren za proizvodni oddelek. Svojo profesionalno kariero pri BMW je začel kot pripravnik leta 1991, od takrat pa je bil na različnih vodstvenih položajih. Od maja je član uprave, pred tem pa je zasedal položaje, povezane z načrtovanjem, razvojem in proizvodnjo. Zipse vodenje prevzema v času velikih premikov industrije v smeri električnih in avtonomnih vozil. Delnica družbe se je po včerajšnji objavi novice podražila za dober odstotek.

V BMW bodo do leta 2023, dve leti prej, kot so sprva načrtovali, na trg poslali 25 elektrificiranih modelov, vsaj 13 pa jih bo v celoti električnih, so sporočili junija. Nadzorni svet BMW je trenutno v največji tovarni skupine v Spartanburgu v Južni Karolini, kjer razpravljajo o trenutnem poslovnem razvoju v ZDA. Prav Krüger je bil leta 1993 pomemben člen pri vzpostavitvi proizvodnje v ameriškem Spartanburgu.

Harald Krüger, ki je podjetje vodil od leta 2015, položaj zapušča 15. avgusta. »Po več kot desetih letih v upravi bavarskega podjetja in več kot štirih letih na čelu družbe želim zdaj preizkusiti nove poklicne usmeritve,« je na začetku meseca Krüger zapisal v sporočilu za javnost.

Klonil pred izzivi

Kot smo že pisali, je Krüger ob prevzemu položaja v bavarski znamki veljal za idealnega kandidata. Pri 49 letih je imel za seboj kar 23-letno kariero pri BMW, povezano predvsem s proizvodnjo. Leta 1993 je bil pomemben člen pri vzpostavitvi proizvodnje v ameriškem Spartanburgu, pozneje je bil na več vodstvenih položajih. Leta 2008 je postal član uprave BMW, odgovoren za človeške vire, štiri leta pozneje je v upravi prevzel odgovornost za poprodajo, še leto pozneje za proizvodnjo. Maja 2015 je postal predsednik uprave BMW.

Spremembe tudi pri konkurentih

Da se v industriji dogajajo večji premiki, kažejo tudi spremembe pri konkurentih. Aprila lani je novi šef Volkswagna postal Herbert Diess, ki je nasledil Matthiasa Müllerja. Moral bo temeljito prestrukturirati koncern, ki se želi od afere dieselgate premakniti v smeri električnih avtomobilov in digitalizacije. Konec maja pa je krmilo Daimlerja zapustil dolgoletni šef Daimlerja Dieter Zetsche. Nadomestil ga je Šved Ola Källenius, ki že napoveduje optimizacijo stroškov in povečanje učinkovitosti.

Izbrali prvega moža BMW, ki se bo podal v lov na Teslo
Pozor, ne nasedajte lažnim elektronskim sporočilom NLB 4
17 ur
Na spletu se je pojavil nov poskus zlorabe osebnih podatkov prek lažnih elektronskih sporočil, katerih pošiljateljica naj bi bila NLB. Namen sporočila je s pomočjo spletnega obrazca od
Več ▼

Na spletu se je pojavil nov poskus zlorabe osebnih podatkov prek lažnih elektronskih sporočil, katerih pošiljateljica naj bi bila NLB. Namen sporočila je s pomočjo spletnega obrazca od posameznikov pridobiti osebne podatke, so sporočili iz banke.

Vsem prejemnikom takšnega elektronskega sporočila svetujejo, da ga nemudoma pobrišejo. "V kolikor pa je prejemnik že izpolnil lažni elektronski obrazec in s tem posredoval svoje podatke, svetujemo, da takoj prekliče, blokira plačilne, kreditne kartice oziroma takoj zamenja gesla za vstop v spletno banko NLB Klik. Plačilne kartice lahko stranke zaklenejo za uporabo prek mobilne denarnice NLB Pay, kartice z odloženim plačilom pa blokirajo ali deaktivirajo prek mobilne banke Klikin, ali pa to uredijo v svoji matični poslovalnici ter v Kontaktnem centru na telefonski številki (01) 477 20 00, prek video klica ali spletnega klepeta," so zapisali.

Damjana Dolinarja bo v Unicreditu zamenjala Mojca Kovač
17 ur
Mojco Kovač, trenutno vodja interne komunikacije v UniCredit CEE, so v UniCredit Banki Slovenija imenovali za novo vodjo divizije za poslovanje s prebivalstvom. Zamenjala bo Damijana Dolinarja, ki
Več ▼

Mojco Kovač, trenutno vodja interne komunikacije v UniCredit CEE, so v UniCredit Banki Slovenija imenovali za novo vodjo divizije za poslovanje s prebivalstvom. Zamenjala bo Damijana Dolinarja, ki bo, smo že pisali, po 17 letih karierno pot nadaljeval zunaj skupine. Kovačeva bo funkcijo nastopila 1. septembra, sporočajo iz banke.

Kako novo šefinjo opisujejo v banki? "Mojca Kovač se je po različnih mednarodnih izkušnjah skupini UniCredit pridružila v letu 2009 kot vodja poslovne enote. V 2011 je prevzela vodenje segmenta osebnega bančništva, kjer je delovala do leta 2013, ko je do maja 2016 prevzela vodenje službe tajništva in delovno mesto asistentke predsednika uprave. Svojo kariero v UniCredit Bank je nadaljevala kot vodja oddelka korporativna identiteta in komunikacije. Maja 2018 je prevzela vodenje interne komunikacije za komercialno bančništvo v CEE."

Spomnimo, da je v slovenskem delu Unicredita prišlo do večjih sprememb v vodenju. Dolgoletnega šefa Stefana Vavtija je zamenjal Marco Esposito. Tudi še ni nič znanega o nadzorih BS v Unicreditu.

Damjana Dolinarja bo v Unicreditu zamenjala Mojca Kovač
Država kupila petinski delež Term Olimia 9
17 ur
lead">Slovenski državni holding (SDH) je v tem mesecu v imenu države z Novo KBM sklenil pogodbo o nakupu okoli 20,9-odstotnega lastniškega deleža družbe Terme Olimia. Ker bodo z nakupom
Več ▼

lead">

Slovenski državni holding (SDH) je v tem mesecu v imenu države z Novo KBM sklenil pogodbo o nakupu okoli 20,9-odstotnega lastniškega deleža družbe Terme Olimia. Ker bodo z nakupom država in državne družbe presegle dodatni prevzemni prag, namerava SDH objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice.

Kot je danes objavil SDH, je sklenil pogodbo o nakupu 147.309 delnic Term Olimia. Po izpolnitvi odložnega pogoja bo pridobil 20,871-odstotni lastniški delež te družbe.

Država in z njo povezane družbe bodo po zaključenem prenosu delnic presegle dodatni prevzemni prag v družbi Terme Olimia, zato namerava SDH v imenu in za račun države javno objaviti ponudbo za prevzem preostalih delnic term, so še sporočili. Koliko znaša kupnina, niso objavili.

Država sicer prek Kapitalske družbe (okoli 25 odstotkov), Slovenskih železnic (okoli 24 odstotkov), Družbe za upravljanje terjatev bank in SDH (po okoli štiri odstotke) posredno obvladuje 57-odstotni lastniški delež Term Olimia. (STA)

Siol: Furs preiskuje lastnika podjetja, ki je razvilo e-davke 1
18 ur
Avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthony Tomažin se je znašel v postopku davčnoinšpekcijskega nadzora, poroča Siol. Furs naj bi izvajal nadzor podjetja Terra Australis, katerega lastnik
Več ▼

Avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthony Tomažin se je znašel v postopku davčnoinšpekcijskega nadzora, poroča Siol. Furs naj bi izvajal nadzor podjetja Terra Australis, katerega lastnik je Tomažin. Podjetje ima v lasti Pomurske mlekarne, smučišče na Voglu, računalniško družbo RRC in številne nepremičnine.

Razlogi za preiskavo niso znani. Po informacijah Siola pa Tomažinu grozi plačilo več kot 2,4 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.

Pri tem gre omeniti, da je računalniška družba RRC, s katero Tomažin zaradi odločbe Fursa ne more več prosto razpolagati, razvila projekta e-davki in e-dohodnina in še vedno vzdržuje sistema. Posel s Fursom podjetju RRC na leto prinese približno dva milijona evrov prihodkov.

(grafi) Slovenski javni dolg se je v prvem četrtletju zmanjšal relativno in nominalno; relativni upad je bil največji v EU 8
18 ur

Slovenski javni dolg je v letošnjem prvem četrtletju znašal 31 milijard in 584 milijonov evrov ali 67,9 odstotka BDP, so sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat.

To pomeni, da se javni dolg zmanjšal tako glede na prejšnje četrtletje kot glede na isto četrtletje lani, in sicer tako relativno v deležu BDP kot v nominalnem znesku. V prvem četrtletju 2018 je namreč znašal 75,5 odstotka BDP, v zadnjem četrtletju 2018 je dosegel 70,1 odstotka, v letošnjem prvem četrtletju pa, kot rečeno, 67,9 odstotka BDP. V nominalnih zneskih pa je v opazovanih obdobjih slovenski javni dolg v prvem četrtletju 2018 znašal 32,99 milijarde evrov, v zadnjem lanskem četrtletju 32,23 milijarde evrov, v letošnjem prvem četrtletju pa 31,58 milijarde evrov.

Slovenija je v letu dni, od lanskega do letošnjega prvega četrtletja v relativnem smislu, v deležu BDP, javni dolg zmanjšala najbolj med vsemi članicami.

Najvišji in najbolj problematični dolg imata še vedno Grčija in Italija, sicer pa ima javni dolg večji do 100 odstotkov BDP kar pet članic, Francija pa se je tej skupini izognila za zgolj 0,3 odstotne točke. Med 28 članicami EU jih pravila pakta o stabilnosti in rasti glede dolga izpolnjuje 14, med njimi še vedno ni ne Nemčije ne Francije.

Eurostat je objavil tudi sveže podatke o višini javnofinančnega presežka ali primanjkljaja v posameznih državah članicah. Slovenija je imela v prvem četrtletju letos javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP, s čimer se je med tistimi članicami, za katere so na voljo javno objavljeni podatki, uvrstila v deseterico članic s presežkom.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
18 ur
1. Fintech je na pohodu. To so slovenska podjetja v tem poslu2. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji3. (reportaža) Kako sem šel
Več ▼

1. Fintech je na pohodu. To so slovenska podjetja v tem poslu

2. Bertoncelj nad priljubljen davčni trik borznih trgovalcev, kratko pa bodo potegnili tudi mali vlagatelji

3. (reportaža) Kako sem šel z e-avtom na morje, čeprav o e-mobilnosti ne vem veliko

4. Vetrno elektrarno bi postavili v bližini rezervata beloglavih jastrebov

5. (intervju) Verjetnost katastrofe je velikanska. Mi pa v Bruselj pošiljamo dokumente, da te kap.

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Vzajemna za dobro desetino draži dopolnilno zdravstveno zavarovanje 35
18 ur
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Polna mesečna premija se bo podražila za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra. Kot je
Več ▼

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Polna mesečna premija se bo podražila za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik uprave Aleš Mikeln, je bilo višino premije nujno uskladiti z višjimi stroški zdravstvenih storitev. Cena mesečne premije pa se bo s triodstotnim popustom s trenutnih 31,01 evra povišala na 34,6 evra.

Vzajemna ima 877.000 članov. Lani je imelo kritje doplačil iz naslova dopolnilnega zavarovanja pri zavarovalnici 773.487 zavarovancev, od teh jih je 174.965 imelo višje stroške od letne premije.

Zavarovalnica je letos zabeležila visoko rast stroškov zdravstvenih storitev tako zaradi povečanega obsega storitev kot tudi višjih cen storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje, je pojasnil Mikeln. "Skoraj ni zdravstvene storitve, ki je ne doplačujemo," je izpostavil.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica v tem trenutku sicer ne načrtujejo povišanja premije, če pa se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, pa bo po njihovih navedbah korekcija premije potrebna. V zavarovalnici Triglav pa napovedujejo, da bodo tako kot do sedaj "cenovno politiko tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev". O morebitni spremembi premije bodo zavarovance in javnost pravočasno in na primeren način obvestili v skladu z zakonskimi določili, so sporočili. (STA)

Spomnimo, že z marcem so omenjene zavarovalnice podražile premije za pet do sedem odstotkov. Takrat so poudarjali, da zaradi večjega obsega zdravstvenih storitev in tudi povišanja cen zdravstvenih storitev rastejo stroški tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Vzajemna za dobro desetino draži dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Foto: Shutterstock
Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji 31
18 ur
Ameriški senat je s 54 glasovi za in 40 proti potrdil Lyndo Blanchard iz Alabame za veleposlanico ZDA v Sloveniji. Kdaj bo prišla, še ni znano.
Na članek...

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji bo podjetnica Lynda Blanchard. Ima diplomo iz matematike in računalništva ter je mati sedmih otrok. Štiri izmed njih je posvojila v tujini.

Blanchardova je v preteklosti delovala v okviru misij fundacije 100X, ki jo je soustanovila, delovala je v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Glavni namen fundacije je iskanje rešitev pri odpravljanju revščine in izboljšanju življenja otrok po svetu. Tako je Blanchardova pomagala pri odpiranju sirotišnic, podjetij za proizvodnjo hrane in vodenju programov trajnostnega razvoja.

Že več kot 20 let je zagovornica ljudi s posebnimi potrebami, prav tako pa je prostovoljno delovala v odborih neprofitnih organizacij. Pomagala je tudi družinam, ki jih je zanimala posvojitev otrok.

Poleg humanitarnega dela je soustanoviteljica podjetja za upravljanje vlaganj v nepremičnine B & M Management Company.

Blanchardova na potrditev čakala leto dni

Ameriški predsednik Donald Trump je Blanchardovo za položaj veleposlanice v Sloveniji predlagal že junija lani. Avgusta jo je zaslišal pristojni odbor, ki je nato njeno kandidaturo potrdil.

V nastopu je Blanchardova povedala, da je Slovenija zanesljiva partnerica ZDA in da je pomembna sila pri uveljavljanju reform na Balkanu. Obljubila je, da bo neutrudno delala v imenu Američanov in v prid okrepitvi odnosov s prijateljsko in zavezniško državo, piše v njeni izjavi, ki je objavljena na spletni strani senatnega odbora. Dejala je še, da se zaveda, kako pomemben je položaj ameriškega veleposlanika v Ljubljani tudi za prvo damo Melanio Trump.

»Privatizacija in deregulacija sta v Sloveniji pripomogli k izboljšanju gospodarskih rezultatov. To pa je s teboj prineslo višje plače, večjo produktivnost in vse večje povpraševanje porabnikov. Spodbujanje teh reform bo Sloveniji pomagalo pritegniti ameriška podjetja in vlagatelje. Če bom potrjena, bom neomajno zagovarjala in uporabljala vsa razpoložljiva orodja, ki so mi na voljo, da bi Slovence spodbudila k pospešitvi reform za izboljšanje dvostranske trgovine in naložbenih priložnosti,« je povedala v svojem govoru pred odborom avgusta lani.

Njena nominacija pa ni prišla na vrsto za glasovanje do januarja. Takrat je mandat nastopil nov sklic odbora, ki jo je potrdil za veleposlanico v Sloveniji. Kdaj bo nastopila položaj veleposlanice, še ni jasno.

Prejšnji veleposlanik Brent Hartley, ki ga bo nasledila Blanchardova, je v Slovenijo prišel februarja 2015. Triletni mandat je končal julija lani. Od takrat veleposlaništvo vodi odpravnik poslov. Najprej je bil to Gautam Rana, ki ga je prejšnji mesec zamenjala Susan Falatko.

Zakonca Blanchard republikancem nakazala več kot tri milijone dolarjev

Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji je skupaj z možem Johnom, ki vodi nepremičninsko agencijo v Alabami, velika podpornica republikanske stranke. Trumpu je med predsedniško kampanjo nakazala 553.500 dolarjev, poroča portal NBCnews. Pred tem sta preostalim kandidatom republikanske stranke od leta 2015 nakazala 2,6 milijona dolarjev. Januarja pa sta sklad odbora, ki skrbi za Trumpovo vnovično izvolitev, oplemenitila z 250 tisoč dolarji.

Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji
Foto: Osebni arhiv
(foto) Kakšno novo poslovno stavbo si nameravajo zgraditi na Petrolu 1
19 ur
V ljubljanski mestni hiši so odprli razstavo prispelih del mednarodnega arhitekturnega natečaja za novo poslovno stavbo Petrola, ki jo bodo gradili nasproti Plečnikovega stadiona. Zmagovalec
Več ▼

V ljubljanski mestni hiši so odprli razstavo prispelih del mednarodnega arhitekturnega natečaja za novo poslovno stavbo Petrola, ki jo bodo gradili nasproti Plečnikovega stadiona. Zmagovalec natečaja je arhitekturni biro ENOTA.

Na Petrolu so zapisali, da "gre za futurističen objekt, ki bo sposoben v sebi ustvarjati pogoje za zelo različne in stalno spreminjajoče se vsebine ter dejavnosti, poslovne procese in aktivnosti, ki jih današnja poslovna okolja še ne poznajo in bodo posledica novih odkritij, praks in znanj v bližnji ali daljni prihodnosti."

Vrednost nove poslovne stavbe še ni znana, je pa bila maksimalna investicija v natečaju postavljena pri 60 milijonih evrov, je po poročanju STA dejal prvi človek Petrola Tomaž Berločnik. Dokončne ocene investicije pa še ni, saj se z arhitekti o določenih modifikacijah še pogovarjajo. V Petrolu računajo, da se bodo, če bo projekt tekel brez težav, v nove prostore preselili leta 2022, kaj prej pa zelo težko. Gradnja naj bi trajala okoli 18 mesecev, še piše STA.

Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika
20 ur
Minuli teden je grmelo v BMW, ta teden pa v Mercedes-Benzu. Tudi na lokalni ravni, saj naj bi bil ljubljanski Autocommerce tik pred prodajo švicarskemu trgovcu Emil Freyu, smo ekskluzivno objavili. Objavljamo še raziskavo o ogljičnem odtisu električnega in vodikovega pogona. Evropska prodaja avtov upada, bencin se draži, Lotus se vrača z izjemnim električnim superšportnikom ...
Na članek...

Minuli teden je grmelo v BMW (lokalne nevihte sicer še ni konec), ta teden pa v Daimlerju oziroma Mercedes-Benzu. V torek smo razkrili, da naj bi ljubljanski Autocommerce (distributer Mercedes-Benza) kmalu dobil novega lastnika. Interesentov naj bi bilo po neuradnih informacijah več, kot najverjetnejši kupec pa se omenja švicarski avtomobilski megatrgovec Emil Frey.

Mercedes-Benz je v Slovenijo pripeljal novo in najmanjšo limuzino razreda A ter prenovljena modela GLC in GLC coupe. Za volanom limuzine razreda A se vozi tudi igralka Katarina Čas.

Daimler je v drugem trimesečju ustvaril izgubo v vrednosti 1,6 milijarde evrov. V družbi so napovedali, da bodo poslovni rezultati občutneje slabši od lanskih in nižji od letošnjih predhodnih napovedi. Pripravili so več denarja za kritje sodnih postopkov v povezavi z dizelskimi motorji ter vpoklicem vozil, povezanim z zračnimi blazinami družbe Takata. Pri Daimlerju so odkrili nove težave s pokvarjenimi zračnimi blazinami in so se zaradi previdnostnih ukrepov odločili za vpoklic vozil.

V času vzpona električnih avtov se vodik kaže kot prijaznejša alternativa. Nemški inštitut za solarne energijske sisteme Fraunhofer odpira boj za najbolj trajnostni vir energije. Po raziskavi inštituta, ki zajema celotno dobo od proizvodnje, uporabe do razgradnje vozil, so avtomobili na vodik in gorivne celice do okolja bolj prijazni kot klasični električni.

Prodaja novih osebnih avtomobilov v EU se je v letošnjem prvem polletju glede na isto lansko obdobje zmanjšala za 3,1 odstotka, medletni zdrs v juniju pa je bil še večji, in sicer 7,8-odstoten. Pri ACEA menijo, da je mogoče večji del velikega junijskega zdrsa pripisati koledarskemu učinku, saj je imel lanski junij 21 delovnih dni, letošnji pa samo 19.

Angleški Lotus v lasti kitajskega Geelyja pa se, kot kaže, resno vrača med slovita imena avtomobilske industrije, saj je v tem tednu predstavil pravi serijski superavto izjemnih zmogljivosti. Nova evija ponuja kar dva tisoč konjskih moči, zmore največjo hitrost 340 kilometrov na uro, stane pa kar dva milijona evrov. Le za čakalno vrsto za enega izmed 130 primerkov boste odšteli približno 200 tisoč evrov.

Elon Musk se je poigral s cenami tesel. Pocenila sta se modela S in X, iz ponudbe so umaknili cenejši različici, ki sta imeli začetno ceno 78.300 in 83.200 evrov. Za koliko se je pocenil model 3? Spet se bo podražil dodatek samodejne vožnje.

Konec srbskih sanj, Volkswagnovo tovarno bodo dobili Turki. Nova tovarna, izdelovala bo škodo karoq in seata ateco, bo leta 2022 zrasla v turškem Izmirju.

Kitajska razmišlja o spodbudah za hibridna vozila. Kupci hibridnih vozil ne bi bili upravičeni do subvencije, avtomobilski proizvajalci bi za prodajo hibridov prejeli manj negativnih točk kot pri prodaji bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Nemški koncern Volkswagen in ameriški Ford sta sporočila, da bosta sodelovala pri razvoju samovozečih vozil in električnih avtomobilov, da bi znižala stroške novih tehnologij. Podjetji sta že marca napovedali, da bosta sodelovali na področju gospodarskih vozil.

Konec minulega tedna so se znova spremenile cene bencina in dizla. Kaj je Jure zapisal v analizi, kaj se je dejansko zgodilo v ponedeljek?

Želim vam uspešen delovni teden!

Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si

P. S.: Spremljajte nas tudi na Twitterju in Facebooku.

Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika
Foto: Barbara Reya
(analiza) Ključni izziv za Netflix – najti pravo ceno za naročnino na spletno videoteko 4
18.07.2019 18:00
Pri Netflixu, ameriški družbi za pretočno predvajanje videovsebin, so zaradi podražitve naročnin zaznali prvi resnejši četrtletni upad števila naročnikov v ZDA.
Na članek...

Globalni ponudnik storitev spletne videoteke Netflix je ta teden z objavo poslovnih rezultatov za letošnje drugo četrtletje šokiral vlagatelje. Da, v svetovnem merilu število njegovih naročnikov še vedno narašča, a manj od napovedi – namesto pričakovanih petih milijonov se je v drugem četrtletju povečalo za 2,7 milijona. Za nameček pa je družba prvič poročala o precejšnjem zmanjšanju števila naročnikov v ZDA.

Drugo četrtletje: večji prihodki, a manjši dobiček

Pri Netflixu so letošnje drugo četrtletje sklenili s 4,92 milijarde dolarjev prihodkov, kaže sveže četrtletno poslovno poročilo. S tem so prihodke povečali tako glede na prejšnje četrtletje (ko so jih ustvarili 4,52 milijarde dolarjev), kar 26-odstotno rast pa so imeli v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem, ko so ustvarili 3,91 milijarde dolarjev prihodkov.

Pri dobičku je bila druga pesem. Letošnje drugo četrtletje so pri Netflixu sklenili z nekaj manj kot 271 milijonov dolarjev čistega dobička. To je bilo manj od rezultata v prvem četrtletju, ko je družba imela 344 milijonov dolarjev čistega dobička, obenem pa za kar 30 odstotkov manj od rezultata v lanskem drugem četrtletju, ko so pri Netflixu po konsolidiranih podatkih ustvarili 384 milijonov dolarjev čistega dobička.

Rast izdatkov za pospeševanje prodaje ... ter dolga

Kot še kažejo podatki iz Netflixovih nerevidiranih, konsolidiranih bilanc za drugo četrtletje, so izdatki za program dosegli dobre tri milijarde dolarjev, medtem ko so v drugem četrtletju 2018 znašali 2,4 milijarde dolarjev, v drugem četrtletju 2017 pa 1,99 milijarde dolarjev.

V zadnjih dveh letih so se močno povečali tudi stroški za trženje (zlasti) izvirnih programskih vsebin. Medtem ko so pri Netflixu v drugem četrtletju 2017 za trženje namenili 311 milijonov dolarjev, so v letošnjem drugem četrtletju izdatki narasli na 603 milijone dolarjev.

Netflix ima tudi precej dolga, s tem si zagotavlja sredstva za delovanje, med drugim tudi za financiranje izvirnih programskih vsebin; zadnjo zadolžitev v višini dveh milijard dolarjev je družba izvedla konec aprila. Gre sicer za dolgoročni dolg, se pa njegov obseg precej povečuje: konec drugega četrtletja 2017 je znašal 4,84 milijarde dolarjev, konec drugega četrtletja 2018 je zrasel na 8,34 milijarde dolarjev, konec drugega četrtletja 2019 pa se je povzpel na 12,59 milijarde dolarjev.

Število naročnikov se ne giblje po načrtih

Pri Netflixu izdatki in dolgoročni dolg sicer naraščajo že vseskozi, zdaj pa se zdi, da bi vlagatelje in analitike vse skupaj manj skrbelo, če bi družbi uspevalo v zadostni meri povečevati število naročnikov, saj bi bil to obet za organsko povečevanje prihodkov iz rednega delovanja.

Pri tem kazalniku pa se je v letošnjem drugem četrtletju zataknilo. Prvič, skupno število naročnikov po vsem svetu se je povečalo manj od načrtov. In drugič, pri družbi so prvikrat opazili osip na ameriškem trgu, kjer se je število naročnikov zmanjšalo za 130 tisoč (s 60,23 milijona v prvem četrtletju, na 60,10 milijona v drugem četrtletju).

Analitiki kot problematično vidijo podražitev naročnin

Večina analitikov je bila v odzivu na poslovne rezultate globalnega velikana za pretočne videovsebine enotna: Netflix se je opekel s spomladansko podražitvijo naročnin na ameriškem trgu. Spomnimo, v ZDA je Netflix osnovno naročnino podražil za 12 odstotkov – s 7,99 na 8,99 dolarja, standardno za 18 odstotkov – z 10,99 dolarja na 12,99 dolarja, premijsko pa za 14 odstotkov – s 13,99 na 15,99 dolarja. (Ceno naročnin so v drugem četrtletju zvišali tudi v zahodni Evropi, na primer na britanskem trgu.)

Kot ugotavljajo analitiki, pa je vprašanje, ali ima Netflix konkurenčno moč za takšne podražitve, ne da bi ob tem izgubljal naročnike.

  • Še toliko bolj v času, ko je že "lanski sneg" njihova velika svetovna programska uspešnica Hiša iz kart (House of Card) – trenutno je med večjimi aduti recimo nanizanka Čudne stvari (Stranger things) – in se bo z njihove platforme med drugim prihodnje leto poslovila nanizanka Prijatelji (Friends).
  • Hkrati je konkurenca v segmentu pretočnih videovsebin na ameriškem trgu in na svetovni ravni vse bolj intenzivna (HBO, Amazon, Hulu, Disney, Apple, CBS ... bolj lokalno denimo Voyo in Pickbox).

V marčni anketi, ki sta jo izvedla Reuters in IPSOS med Netflixovimi naročniki v ZDA, je kar 81 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi odpovedali naročnino, če bi se mesečni znesek podražil za pet dolarjev.

Netflix bolj ranljiv, ker ima manj razpršen posel

Ob tem analitiki opozarjajo, da v nasprotju z Amazonom Netflix nima naravnega instrumenta za promocijo svojih vsebin, kakršnega ima Amazon s konzolo Fire TV, kjer prednostno opozarja na svoje vsebine, medtem ko je Netflix načelno na seznamu ikon pomešan med druge aplikacije. Tu pa se primerjava ne neha. Kot opozarjajo analitiki, je Netflix na šibkejših osnovah tudi zaradi manjše možnosti za razpršitev prihodkov, kakršno poznajo pri Applu ali Amazonu, kjer lahko v zasledovanju strateških ciljev selijo denar iz donosnejših v manj donosne segmente poslovanja.

Analitiki opozarjajo, da pri Netflixu slika iz izkaza denarnega toka o tem, kaj se v družbi dogaja z denarjem na računu, v zadnjih dveh letih kaže negativni prosti denarni tok (predlanskim negativni dve milijardi dolarjev, lani negativne tri milijarde dolarjev, za letos analitiki napovedujejo negativnih 3,5 milijarde dolarjev). Pri čemer Netflix ne more računati na realokacijo prihodkov iz drugih dejavnosti, zato je za zdaj njegov najbolj gotov realni vir dolg.

Ob vsem povedanem je bolj razumljivo, zakaj se je tečaj Netflixovih delnic na ameriškem borznem trgu na objavo četrtletnega poročila odzval tako silovito – tečaj se je v prvem odzivu znižal za 13 odstotkov. Pri Netflixu sicer pravijo, da je drugo četrtletje bolj praska kot dolgoročna težava.

Do konca trgovalne srede si je tečaj Netflixa zatem malo opomogel, tako da padec glede na torek ni bil več tako velik. Je pa negativno pot navzdol delnica nadaljevala tudi v četrtkovem trgovanju, in sicer je bil zaključni četrtkov tečaj za približno desetino nižji od sredinega zaključnega tečaja.

(analiza) Ključni izziv za Netflix – najti pravo ceno za naročnino na spletno videoteko