Manager
Kitajska: FedEx bi moral ponuditi konkretno razlago glede (ne)pošiljanja Huaweijevih izdelkov 6
24.06.2019 11:28
Kitajsko zunanje ministrstvo je dejalo, da bi morali predstavniki FedEx-a ponuditi konkretno razlago, potem ko se je podjetje opravičilo, ker ni želelo sprejeti pošiljke, ki je vsebovala telefon
Več ▼

Kitajsko zunanje ministrstvo je dejalo, da bi morali predstavniki FedEx-a ponuditi konkretno razlago, potem ko se je podjetje opravičilo, ker ni želelo sprejeti pošiljke, ki je vsebovala telefon proizvajalca Huawei in je bila namenjena iz Velike Britanije v ZDA, poroča Reuters.

Neljubi dogodek se je pripetil ameriški reviji PC Magazine, ki je želela prek FedEx-a dostaviti mobilni telefon v ZDA, a se je pošiljka pomotoma vrnila k pošiljatelju, kar naj bi bila zgolj napaka in ne posledica spora med ZDA in Kitajsko.

Kitajska: FedEx bi moral ponuditi konkretno razlago glede (ne)pošiljanja Huaweijevih izdelkov
Foto: Shutterstock
Naslovne zgodbe Financ
24 min
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Prodaja novih avtov v prvem polletju v EU je upadla za 3,1 odstotka
2 uri

Prodaja novih osebnih avtomobilov v EU se je v letošnjem prvem polletju glede na isto lansko obdobje zmanjšala za 3,1 odstotka, medletni zdrs v juniju pa je bil še večji, in sicer 7,8-odstoten. Pri evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA menijo, da je mogoče večji del velikega junijskega zdrsa pripisati koledarskemu učinku, saj je imel lanski junij 21 delovnih dni, letošnji pa samo 19. Pogledali smo, kje po EU je bilo sicer prodanih največ avtov in kaj so podatki pokazali za prodajo električnih avtomobilov.

Brez presenečenj pri največjih avtomobilskih trgih v EU

Največji trg je tradicionalno še vedno Nemčija, kjer so od januarja do vključno junija letos na novo registrirali nekaj manj kot 1,85 milijona osebnih avtomobilov. Pri tem so bili glede na isto obdobje leto prej med redkimi v prvi deseterici največjih avtomobilskih trgov v EU, ki so v prvem polletju zaznali rast prodaje (rast je bila 0,5-odstotna, med prvo deseterico pa so jo zaznali le še na Poljskem, kjer je bila 1,9-odstotna).

Drugi največji avtomobilski trg v EU je bil, prav tako tradicionalno, britanski, kjer so v prvem polletju prodali za okoli 1,27 milijona novih osebnih vozil, kar je bilo 3,4 odstotka manj glede na primerjalno lansko obdobje.

Medletni (1,8-odstotni) zdrs prodaje novih avtov so zaznali tudi na tretjem največjem avtomobilskem trgu v EU, v Franciji, kjer so sicer v prvih šestih mesecih na novo registrirali nekaj manj kot 1,17 milijona osebnih avtomobilov.

V deseterici največjih avtomobilskih trgov so v prvem polletju največji upad prodaje novih avtov zaznali na Švedskem, kjer je bilo zmanjšanje 25,6-odstotno, sledila je Nizozemska z 10,5-odstotnim zmanjšanjem, za njo pa Avstrija, kjer je bilo zmanjšanje 8,8-odstotno.

Med novoregistriranimi še vedno v večini bencinarji

Pri tem številke združenja ACEA glede prodaje novih osebnih avtov po pogonu za prvo četrtletje (to so zadnji dosegljivi podatki) kažejo, da se je malo zmanjšal delež na novo kupljenih avtov na dizelski pogon, povečal pa delež z alternativnimi pogoni (kamor pa v tem okviru sodijo tudi avti na plinski pogon).

Kaj kažejo številke o prodaji električnih avtomobilov

Pri ACEA podatke o prodaji električnih avtomobilov objavljajo z rahlo zakasnitvijo: medtem ko so sveži podatki o skupni prodaji vseh avtomobilov na voljo že za drugo četrtletje (in s tem za prvo polletje v celoti), pa so podrobnejši podatki za prodajo električnih avtov na voljo šele za prvo četrtletje.

Ti kažejo, da je bilo letos od januarja do vključno marca v celotni EU (podatkov ni le za Ciper, Malto in Hrvaško) na novo registriranih skupaj 99.174 električnih avtomobilov, pri čemer ti podatki zajemajo tako čisto električna vozila kot hibridne tipe. To pomeni, da je bila medletna rast prodaje vseh tipov novih električnih osebnih avtov v EU glede na lansko prvo polletje 40-odstotna.

Največ novih električnih vozil so prodali na tudi sicer največjih trgih – nemškem, britanskem in francoskem. V Nemčiji, denimo, kjer so v prvem četrtletju skupaj prodali 880.092 novih avtov, jih je bilo čisto električnih ali hibridnih električnih 23.326.

Kolikšen delež torej imajo novoregistrirani električni avti v skupni prodaji novih osebnih avtomobilov? Po članicah se številke razlikujejo: medtem ko je bil v letošnjem prvem četrtletju delež v 12 državah članicah – med njimi je Slovenija – manjši od poldrugega odstotka, so na vrhu lestvice izrazito izstopale Švedska (13,27-odstotni delež), Nizozemska (10,08-odstotni) in Finska (6,22-odstotni delež).

V Sloveniji je bilo po podatkih ACEA v letošnjem prvem četrtletju na novo registriranih 153 električnih osebnih avtov. To je bilo 0,77 odstotka vseh na novo registriranih osebnih avtov v prvem četrtletju (teh je bilo po podatkih ACEA 19.692). Obenem pa je bilo število novoregistriranih električnih avtov v prvem četrtletju za deset odstotkov manjše kot v istem obdobju lani, ko je število novoregistriranih električnih avtov v Sloveniji po podatkih ACEA doseglo 170.

Prodaja novih avtov v prvem polletju v EU je upadla za 3,1 odstotka
Foto: Shutterstock
Zakaj se raje ne pogovarjamo o odpravi omejitve cen nepremičninskih posrednikov?
2 uri
Zakaj nepremičninski posrednik za prodajo stanovanja v Ljubljani lahko dobi osem tisoč evrov, na Jesenicah pa le 2.400 evrov za enak obseg dela?
Na članek...

Cena posredovanja pri prodaji nepremičnin je v Sloveniji omejena na štiri odstotke vrednosti prodane nepremičnine. Po novem dobivamo še omejitev cen pri nepremičninskem posredovanju za najemne posle.

Logika, kot si jo predstavljajo poslanci, je očitno naslednja: če omejimo cene navzgor, bodo kupci nepremičninskega posredovanja plačali največ štiri odstotke, vendar ker bodo posredniki tekmovali za kupce, bo cena lahko tudi nižja. Vse lepo in prav, a omejevanje cen v resnici prinese tudi sidranje cen. Ker je cena navzgor omejena na štiri odstotke, je zdaj pač izhodiščna cena nepremičninskega posredovanja vedno štiri odstotke.

Naj tu povem še, da se mi zdi precej neumno tudi to, da je cena storitve vezana na ceno nepremičnine, obseg storitve pa ureja zakon. Razumem, da je tako praktično, ampak prav logično pa ni. Namreč, 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani na trenutnem trgu lahko doseže tudi 200 tisoč evrov ali več. To pomeni osem tisoč evrov provizije za posrednika. Enako veliko stanovanje na Jesenicah po pregledu malih oglasov težko doseže sto tisočakov – pravzaprav so cene bližje 60 tisočakom. To pomeni, da bi nepremičninski posrednik za prodajo prejel »le« 2.400 evrov. Zakon torej od posrednika, ki bo prodal stanovanje na Jesenicah, zahteva enak obseg dela, a mu ne dovoli, da bi zaračunal enako ceno, kot če prodaja stanovanje v Ljubljani. Trenutno je verjetno prodaja stanovanja na Jesenicah celo težja naloga kot v Ljubljani. Katera je zdaj bolj poštena cena, 2.400 evrov ali osem tisoč evrov? Je 2.400 evrov premalo in osem tisoč evrov preveč? Lahko, a tako se je odločila vlada s sidranjem cen.

Zdaj država omejuje tudi ceno nepremičninskega posredovanja pri najemnih poslih, in sicer prav tako za štiri odstotke najemne pogodbe. Kaj se bo zgodilo tu? Če bo najemodajalec želel oddati svoje stanovanje za pet let za mesečno najemnino 600 evrov, bo vrednost posla 36 tisoč evrov, za to pa bo prejel 1.440 evrov provizije. Povejmo, da so najemni posli veliko manj zapleteni kot kupoprodajni in zanje obstajajo celo tipske pogodbe, ki jih lahko naročite prek interneta ali kupite v knjigarni. Ali bo najemodajalec res oddal za pet let ali bo nepremičninskega posrednika raje prinesel okoli s šestmesečno pogodbo, da bo provizija le 150 evrov, nato pa bosta najemnik in najemodajalec pogodbo podaljševala, kot se jima bo zdelo? Bo posrednik sploh sprejel tak posel? Bo omejitev cen sploh rešila kakšen problem?

Nepremičninsko posredovanje je storitev, ki ni nujno potrebna. Kdor želi, lahko proda oziroma kupi tudi brez posrednika in sam spozna, koliko je treba delati za 2.400 ali pa za osem tisoč evrov. Kdor želi, lahko odda ali najame stanovanje brez posrednika. In nazadnje, kdor najame posrednika, naj se vendar sam dogovori za to, kakšno ceno je pripravljen plačati in po kakšni ceni je posrednik pripravljen posel opraviti. Omejevanje cen pa ima še eno negativno posledico – ovira doseganje odličnosti. Kdo pa se je pripravljen zares potruditi in doseči »vau« učinek, če za to ne sme prejeti nagrade?

Posredniki seveda niso nikakršni angeli, daleč od tega, vsi smo že slišali o negativnih izkušnjah z njimi. Morda tudi zato, ker njihovo delo tako natančno definira zakon. Morda bi bili boljši, če bi poskušali zadostiti potrebam svojih kupcev, ne zakona. V resnici bi se morali pogovarjati o minimalni storitvi, ki jo mora nepremičninski posrednik opraviti, in o odpravi omejitve cen. Ljudje se bomo že znali med sabo dogovoriti za ceno, ne potrebujemo vlade, da nam jo predpiše.

Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?
3 ure
Po spodletelem poskusu prodaje hiše slovaškemu Romisu je stečajno sodišče tokrat očitno presodilo, da hiša ne gre v roke povezanih oseb
Na članek...

Stečajni upravitelj Dragan Manjulov je po treh letih le našel novega lastnika za vilo z bazenom nad Ptujem, ki je bila naprodaj v stečajnem postopku nekdanjega župana Zavrča in nekoč enega najbogatejših Slovencev Mirana Vuka. Hiša je bila prodana po izklicni ceni. Stečajni upravitelj imena kupca ne razkriva. Pravi, da gre za fizično osebe iz Zgornje Korene, ki po njegovih podatkih ni povezana z družino Vuk. Tako je očitno presodilo tudi sodišče, ki je že izdalo soglasje k prodaji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Prva prodaja padla v vodo

Tokratna prodaja hiše je bila že druga. Prvič je bila prodana na dražbi leta 2016 za 420 tisoč evrov, takrat jo je kupila slovaška družba Romis Slovakia, na katero je družina Vuk že pred leti, ko se jo je lotil Furs, prenesla svoj poslovni imperij. Sodišče je takrat soglasje k prodaji zavrnilo, saj je ugotovilo, da gre pri slovaškem podjetju Romis in Miranu Vuku za povezani osebi, prodaja povezanim osebam z dolžnikom pa po stečajni zakonodaji ni dovoljena.

Za kakšno hišo sploh gre? Zgrajena je bila leta 1997 in stoji na 1.336 kvadratnih metrov velikem zemljišču s pogledom na ptujski grad in Ptujsko jezero. Skupno ima 434 kvadratnih metrov površin. Ob hiši sta bazen z nadstreškom in letna kuhinja, v kletni etaži pa tri garaže s tovornim dvigalom. Vrednost hiše je bila ocenjena na 488.177 evrov.

Davčni postopek in prenos premoženja

Družina Vuk se je še leta 2013 uvrstila na 21. mesto najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Imperij družine Vuk so takrat ocenili na 29,3 milijona evrov. Leto za tem pa je Miran Vuk sprožil osebni stečaj, v katerem so upniki prijavili za 7,8 milijona evrov terjatev.

Vukov osebni stečaj so pod lupo vzeli tudi organi pregona. Kot smo pisali, je po mnenju specializiranega tožilstva Miran Vuk v letu 2011 začel namenoma zmanjševati svoje dokazljivo premoženje, saj je vedel, da Furs v kritičnem času opravlja davčno inšpekcijski nadzor. Ko so mu konec leta 2011 prepovedali razpolagati s premoženjem je bilo že prepozno, saj naj bi osebna vozila in vrednostne papirje že prodal, na svojih nepremičninah pa je v korist ciprske družbe Ayiaco - lastnice Romisa - že pred Fursom vknjižil hipoteko.

Upravitelj je v Vukovem stečaju priznal za več kot 5,6 milijona evrov terjatev. Največja upnika sta Frančišek Borsan, ki mu je bilo priznanih za 1,34 milijona evrov terjatev, ter ciprski Ayiaco Holdings, ki terja 1,3 milijona evrov. NLB in NLB Leasing vsak terjata dobrih 800 tisoč evrov. Med večjimi upniki je še finančna uprava, ki terja slabih 700 tisočakov.

V stečajni masi se je poleg vile znašel še Vukov ranč v Zavrču, ki bo po navedbah upravitelja kmalu naprodaj.

Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?
Od Jamnika, nekdanjih lastnikov Outfita7 do Petriča: kdo vse in koliko je vložil v sklad Alfi?
3 ure

Kako finančno »težak« bo zasebni naložbeni sklad Alfi PE, ki se bo, kot smo že pisali, ukvarjal z nakupi malih in srednjih podjetij? Glede na javno dostopne podatke je do zdaj vlagateljem uspelo zbrati 23 milijonov evrov, še enkrat toliko je primaknila Evropa. Pogledali smo, kdo je vplačal v sklad.

Kot smo že pisali, je Alfi PE glede na podatke iz poslovnih in sodnih registrov zbral 46 milijonov evrov, neuradno je sicer slišati, da naj bi bila številka še nekoliko višja, a iz javno dostopnih baz to (še) ni razvidno. Med vlagatelji je kar nekaj imen z lestvice najbogatejših Slovencev, pokojninskih skladov ter drugih posameznikov in podjetij. Naštevamo nekaj največjih in najbolj znanih:

  • Modra zavarovalnica, ki jo vodi Borut Jamnik: prek različnih podskladov njihov vložek glede na podatke iz sodnega registra znaša 2,6 milijona evrov.
  • Pokojninska družba A, ki jo vodi Karmen Dietner: prek več skladov njihov skupni vložek znaša 2,5 milijona evrov.
  • Epakta Roberta in Judite Šega (Robert Šega je bil pred leti prvi finančnik Pivovarne Laško): 1,2 milijona evrov.
  • Kolektor Holding in FMR, prvega vodi Darja, drugega pa Stojan Petrič: vsak po 500 tisoč evrov, skupaj torej milijon evrov.
  • Ciprski družbi Laytonera in Gedala Limited: obe sta v lasti Slovencev, ki so bili prek teh družb lastniki Outfita7, podjetja, ki je izumilo govorečega mačka Toma. Vsako od podjetij je vložilo po pol milijona evrov, še en nekdanji outfitovec pa je milijon evrov vplačal kot fizična oseba.
  • Certa, d. d.: gre za cerkljansko družbo, ki je v lasti Postojnske jame Marjana Batagelja. Dodajmo, da je eden »alfijev« tudi manjšinski lastnik Certe Holdinga. Vložek Certe znaša 750 tisoč evrov.
  • Plasta, ki je v lasti Franca Freliha: njihov vložek znaša milijon evrov.
  • Državna Kapitalska družba (Kad), vodi jo Bachtiar Djalil: njihov vložek znaša dva milijona evrov.

Od Jamnika, nekdanjih lastnikov Outfita7 do Petriča: kdo vse in koliko je vložil v sklad Alfi?
Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja
3 ure
Zaživel je prvi od dveh zasebnih skladov, ki bosta kupovala slovenska podjetja. Kdo od Slovencev je vložil vanj in koga so že kupili?
Na članek...

Pred kratkim je tudi uradno zaživel prvi od dveh slovenskih zasebnih naložbenih skladov, ki bosta v prihodnje kupovala domača srednja in mala podjetja. Gre za sklad Alfi PE, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance. Na začetku julija so sklenili prvi posel, kupili so večinski delež v mengeškem podjetju Trival Antene, ki se ukvarja z izdelovanjem anten.

Že pred časom smo poročali, da ob (finančni) podpori Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) nastajata dva slovenska zasebna naložbena sklada, ki bosta kupovala – predvsem domača – mala in srednja podjetja. Kdo so tarče? Podjetja, katerih lastniki se želijo umakniti, in podjetja, ki bi se raje kot z zadolževanjem financirala s kapitalom.

Kot že rečeno, sklada bosta dva, eden bo deloval pod okriljem KD Skladov (Simon Mastnak, ki bo sklad vodil, napoveduje, da bo zaživel konec poletja, ko naj bi kupili tudi prvo naložbo), drugi pa pod okriljem ljudi iz KF Financ. Drugi je zaživel pred kratkim, imenuje se Alfi PE (pod okriljem KF Financ sicer že deluje tudi Alfi, ki pa se ukvarja s kupovanjem terjatev). Neuradno je slišati, da naj bi skladu Alfi PE uspelo zbrati okoli 60 milijonov evrov, iz javno dostopnih baz je (za zdaj) razvidno za 46 milijonov evrov vplačil (polovica je evropskega denarja). Uradno o tem noče govoriti nihče. Kdo vse je vložil v njihov sklad, preberite v članku Od Jamnika in Petriča do nekdanjih lastnikov Outfita7: Kdo in koliko je vložil v sklad Alfi?

To je prva naložba Alfija

Na začetku julija je sklad Alfi PE prek družbe uradno vstopil v svojo prvo naložbo – to je družba Antmast, ki ima v lasti mengeško podjetje Trival Antene. Gre za izdelovalca specialnih anten, ki jih med drugim uporablja vojaška industrija, pa tudi Ferrari v dirkalniku formule 1, so pred časom zapisali kolegi s časnika Dnevnik.

Alfi je kupil 76-odstotni delež Antmasta, preostanek družbe je ostal v lasti dozdajšnjih lastnikov. Kupnina? Uradno ni razkrita, iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, in po navedbah neuradnih virov pa je tako: stari lastniki so že dobili 4,4 milijona evrov, v prihodnjih dveh letih pa naj bi pod določenimi pogoji dobili še okoli štiri milijone evrov. Podjetje Trival Antene je lani ob 4,6 milijona evrov prihodkov (predlanskim sedem milijonov) ustvarilo 1,5 milijona evrov čistega dobička (predlanskim 2,3 milijona evrov), EBITDA je znašal 1,8 milijona evrov. Družba je tako rekoč brez dolga.

Na koga bodo ciljali finančniki iz KF Financ in KD Skladov

Čeprav se bosta sklada, ki izhajata iz KF Financ in KD Skladov, na prvi pogled ukvarjala z isto dejavnostjo, med njima obstaja pomembna razlika: sklad, ki bo nastal pod okriljem KD Skladov – vodil ga bo Simon Mastnak –, bo kupoval predvsem manjšinske deleže v podjetjih, »kfjevce«, njihov sklad vodi Tone Pekolj, na drugi strani zanimajo samo večinski deleži v podjetjih.

"KD Skladi nameravajo podjetnika, ki je bil do zdaj uspešen, podpreti z dodatnim kapitalom. Večinoma bodo iskali manjšinske deleže in skupaj z lastnikom razvijali družbo. Seveda pa ne izključujemo nakupa podjetij v celoti, ni pa to naša prvotna strategija," je na okrogli mizi Mojih financ pred nekaj meseci pojasnil Mastnak. Po njihovih analizah je za lastniško financiranje primernih okoli 1.300 podjetij, pri čemer so izločili mikro in velika podjetja ter vse, ki imajo EBITDA manjši od 750 tisoč evrov in ki rastejo za manj kot deset odstotkov na leto v zadnjih nekaj letih.

»Na slovenskem trgu je praznina med dvema in desetimi milijoni evrov financiranja, ki je nihče resno ne jemlje. To praznino mislimo mi zapreti,« je na majski finančni konferenci napovedal Pekolj.

Matjaž Filipič, prvi človek KF Financ, je že pred časom povedal, da iščejo naložbe med dvema in desetimi milijoni evrov ter deleže, večje od 60 odstotkov. Filipič je pojasnil še, da bo sklad pripravljen odšteti med štirikratnikom in šestkratnikom dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Je pa to odvisno od številnih dejavnikov. Več in o tem, kako pripraviti podjetje na prodajo, preberite v članku Mala in srednja podjetja naprodaj: kaj pravijo potencialni kupci in kaj svetujejo svetovalci.

Kako bosta sklada zaslužila? Enako, kot služijo veliki skladi: podjetja, oziroma deleže, bosta v določenem času – navadno gre za pet do sedem let – prodala. Pri tem seveda računata, da se bo vrednost premoženja zvišala.

Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja
Foto: Shutterstock
Kaj dobite od nepremičninskega posrednika za plačilo provizije? 1
4 ure
Posredniki naštevajo: dobite več, kot določa zakon, če bodo provizije omejene, pa bodo omejene tudi storitve
Na članek...

Zakon o nepremičninskem posredovanju, ki gre jutri zaradi veta v državnem svetu vnovič skozi poslansko sito, močno razburja nepremičninske posrednike. Ti žugajo: če bodo provizije oziroma plačila za posredovanje omejena tudi za posredovanje pri najemnih poslih, bodo omejene tudi naše storitve.

Ne glede na to, kakšna usoda čaka zakon, ki ga je predlagala Levica, smo preverili, kaj morate po zakonu dobiti za plačilo provizije in kaj posredniki za ta denar zares naredijo. Vsi zatrjujejo, da več, kot določa zakon, in da bodo storitve – če bodo provizije pri najemnih poslih tako zelo omejene (več o tem pišemo v okvirju) – pač tudi omejene. In bodo vse, kar strogo ne določa zakon, zaračunali posebej. Mi pa predlagamo, da njihove storitve, preden jih najamete, primerjate in v pogodbi (in na trgu) preverite, kaj dobite za svoj denar. Nekateri res ponujajo več, se za stranke potrudijo, drugi manj.

Koliko znašajo plačila posrednikom

1. Provizija pri nakupu in prodaji nepremičnin ne sme znašati več kot štiri odstotke prodajne cene (plus DDV). Torej, če prodajate stanovanje v vrednoti 200 tisoč evrov, bo posrednik po do zdaj veljavni zakonodaji dobil osem tisoč evrov provizije plus DDV za državo. Navadno pol plača kupec, pol prodajalec (po novem bo moral vse plačati naročnik storitve, navadno prodajalec, kar se bo potem verjetno nekako poznalo pri ceni nepremičnine). Omejitve provizij veljajo tako za poslovanje s podjetji kot z ljudmi.

2. Pri najemu pa bo plačilo za posredniške storitve – če bo novela zakona obstala – po novem prav tako omejeno (zdaj ni). Ne bo smelo znašati več kot štiri odstotke vrednosti najemne pogodbe (in ne manj kot 150 evrov), ne glede na to, za koliko časa se sklepa pogodba. Pri najemu omejitve veljajo samo, če posel sklepa fizična oseba. Pri prodaji omejitve veljajo za vse.

Štiri odstotke pri najemu pa je navadno dosti manj kot štiri odstotke pri prodaji. Namreč, najemi se navadno sklepajo za leto dni, vrednost pogodbe je temu primerno toliko nižja. Torej – po 500 evrov najemnine za enoletno pogodbo pomeni vrednost pogodbe šest tisoč evrov, provizija pa lahko znaša največ 240 evrov.

Omejitev pri najemnih poslih za zdaj ni bilo, kar pomeni, da so nepremičninske družbe lahko računale, kolikor so hotele. Pri tem jih omejuje sicer močna konkurenca. Cene so se na trgu oblikovale tako, da se navadno za srednje, najpogostejše stanovanjske nepremičnine najemniku računa ena najemnina, najemodajalcu pa na začetku ena. Ob nadaljnjem sodelovanju pa le pol najemnine ali pa manj – okoli 200 evrov, lahko tudi nič. Odvisno od stranke. Gre namreč za dolgoročno sodelovanje, nam je svoje delovanje razložila Vesna Levstek iz družbe Nepremičnine Plus.

Ana Hudl Martinović z agencije Firma pravi, da je do zdaj za posredovanje zaračunavala plačilo v višini ene najemnine navadno le najemniku: "Gre namreč za dolgoročno sodelovanje z najemodajalcem."

Dodajmo, da bo po novem nepremičninska družba lahko računala le naročniku, to je navadno najemodajalcu (ali prodajalcu). Dogovori torej ne bodo več mogoči.

Če posel ni bil izpeljan, je bilo do zdaj v pogodbi dogovorjeno, da naročnik storitve plača kvečjemu dejanske nastale stroške, opredeljene vnaprej po ceniku, ali pa celo nič. Zdaj bi lahko veljalo, da bo agencija lahko zaračunala največ 150 evrov.

Kaj morate dobiti po zakonu za provizijo?

Nepremičninska družba mora določiti splošne pogoje opravljanja storitev posredovanja v prometu z nepremičninami. Ti morajo poleg opisa posameznih poslov nujno vsebovati tudi nujne storitve, ki jih stranka dobi za provizijo. To pa so vzpostavljanje stikov za naročitelja, preverjanje stanja nepremičnine, in – zelo pomembno – dejanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, ki so potrebna za sklenitev pravno veljavne pogodbe za določeno nepremičnino. Zadnje obsega:

  • stroške za sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (torej gre za pogodbo med naročnikom in posredniško družbo, ne za najemno ali kupoprodajno pogodbo);
  • seznanjanje s tržnimi razmerji, ki so pomembna za določitev cene nepremičnine;
  • seznanjanje z vsebino predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami,
  • seznanjanje z višino davčnih obveznosti stranke in s cenami notarskih storitev;
  • ugotavljanje pravnega stanja nepremičnine s pridobitvijo listin o nepremičnini (izpisek iz zemljiške knjige), pogodb (če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo) in podobno;
  • pisna opozorila, obvestila, potrdila;
  • ogled nepremičnine po sklenitvi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami;
  • oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način;
  • seznanjanje naročitelja z nepremičnino in spravljanje v stik s tretjo osebo;
  • prisotnost pri ogledu nepremičnine s strani naročitelja;
  • ugotavljanje dejanskega stanja nepremičnine;
  • seznanjanje naročitelja z ugotovljenim pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine in zanesljivo opozarjanje na ugotovljene napake;
  • telefonsko komuniciranje s strankami;
  • sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev posla.

Kaj vse navadno še ponujajo posredniki? In za kaj sploh odgovarjajo?

Zgoraj omenjene obveznosti, ki jih mora posrednik ponujati za provizijo, se slišijo dobro. A je, kot pravi Vesna Levstek, v praksi drugače. Omenjene obveznosti so zelo ohlapne – zato dobri posredniki opravijo več in za svoj denar dobite tudi denimo najemno ali kupoprodajno pogodbo, izbiro res dobrega najemnika, torej tudi več ogledov ... Podobno pravi Ana Hudl Martinović: "Naša odgovornost je, da vse pregledamo in pripravimo, še preden začnemo tržiti nepremičnino. Tvegamo, da ne bomo dobili plačanih storitev, ne vemo, ali bo posel izpeljan. Konkurenca je ogromna. Tveganje pri nepremičninskih poslih tudi, zato moramo imeti veliko znanja, se nenehno izobraževati na več področjih in ves čas spremljati zakonodajo."

Denimo, po zakonu ni treba priskrbeti tudi kupoprodajne ali najemne pogodbe. Tudi ni treba na davkarijo vlagati napovedi za davek na promet z nepremičninami, ki je pogoj za končanje prodaje. Prav tako ni treba denimo urediti srečanja z notarjem (notarski zapis sicer zaračuna notar in ga navadno ne krije nobena posredniška provizija) ali oglaševati še kje drugje kot denimo na lastni spletni strani. Pa to navadno posredniki počnejo.

Da ne bo pomote – dodatne storitve ponujajo zaradi konkurence in zato, ker seveda tudi sami želijo čim prej končati posel, imeti dobro ime, več posla in zadovoljne stranke. To pa je ob konkurenci tudi pogoj za zaslužek in obstanek.

Kako žugajo posredniki?

Kot pravita obe sogovornici, novi zakon pomeni prevelik poseg pri sklepanju najemnih poslov, da bi še lahko v sklopu osnovnih, vnaprej določenih plačil za posredovanje ponujali omenjene dodatne storitve. »Predstavljajte si, da oddajate stanovanje ali sobo študentu za leto dni za najemnino 300 evrov na mesec. Provizija bo znašala 150 evrov, to pa je premalo za kritje storitev, ki jih provizija pokriva, to so navadno oglaševanje, vodenje ogledov, priprava pogodbe,« pravi eden izmed nepremičninarjev.

Kako se bodo torej nepremičninarji znašli? Več storitev bodo zaračunali dodatno.

Če bo jutri zakon v državnem zboru vnovič potrjen, pa napovedujejo tudi predlog za presojo ustavnosti.

Vlada je sicer danes že sprejela tudi mnenje k zahtevi državnega sveta, da mora državni zbor vnovič odločati o predlogu sprememb zakona o nepremičninskem posredovanju. Vlada predlog zakona podpira. Zakon je dobil podporo tudi danes na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Kaj dobite od nepremičninskega posrednika za plačilo provizije?
Foto: Shutterstock
Odbor DZ po vetu znova prižgal zeleno luč omejevanju plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu
4 ure
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je po odložilnem vetu državnega sveta na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju danes znova prižgal zeleno luč predlogu. Novela, ki jo je
Več ▼

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je po odložilnem vetu državnega sveta na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju danes znova prižgal zeleno luč predlogu. Novela, ki jo je predlagala Levica, omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo strankam. (STA)

Poslanci bodo o zakonu ponovno odločali jutri. Potrebuje 46 glasov. Prejšnji teden - pred obravnavo v državnem svetu - je novelo podprlo 48 poslancev. Če bo zakon spet dobil zeleno luč, bodo šli posredniki pred ustavno sodišče.

Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov 7
5 ur
Gradnja optičnega omrežja bo trajala tri leta
Na članek...

Podjetje Rune Enia bo investiralo približno 200 milijonov evrov v izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v podeželskih delih Slovenije. Kot so nam pojasnili v podjetju, se bodo dela začela v občini Šentilj, omrežje pa bodo gradili v 164 občinah. Pojasnjujejo, da bodo svoje omrežje gradili izključno na podeželju, v naseljih z manj kot tisoč prebivalci. Omrežje bodo nato oddajali telekomunikacijskim operaterjem, ki bodo prek omrežja uporabnikom zagotavljali velike hitrosti prenosa podatkov.

Gradnja omrežja bo trajala tri leta in bo zajela približno tretjino vseh gospodinjstev v Sloveniji. "V tem času bo družba Rune Enia slovensko podeželje povezala z več kot šest tisoč kilometri medkrajevnega širokopasovnega optičnega omrežja. Projekt se izvaja tudi v sosednji Hrvaški, kjer se omrežje gradi na delih Primorsko-goranske in Istrske županije. Investicija na Hrvaškem je ocenjena na približno 60 milijonov evrov," so zapisali v podjetju.

»Zaradi izjemno velikega vpliva investicij v širokopasovno infrastrukturo na gospodarski in družbeni razvoj se je v Sloveniji zaradi pomanjkanja vlaganj na podeželju v preteklih letih poglabljala razvojna in digitalizacijska razlika med mesti in podeželjem,« je pojasnil Goran Živec, direktor družbe.

Od kod podjetju denar za investicijo?

Lastnik podjetja Rune Enia je sklad Connecting Europe Broadband Fund, v katerega so denar vložili evropska komisija, Evropski sklad za strateške naložbe, Evropska investicijska banka, francoska, italijanska in nemška razvojna banka ter nekateri zasebni vlagatelji.

Kot so nam pojasnili v podjetju, je zasedenost optičnega omrežja v mestih okrog 25 odstotkov, saj je tam veliko alternativ. Na podeželju pa so obremenitve omrežja veliko večje, saj se nanj priključujejo skoraj vsi. To pa draži investicijo, ki je lahko na podeželju trikrat višja kot v mestu. "Naša napoved, da bomo gradili le v krajih z manj kot tisoč naslovi, je sprva osupnila tudi vlagatelje. Kot so njihovi svetovalci proučili projekt in številke, so takoj potrdili našo idejo in izrazili pripravljenost, da vanj s svojim kapitalom vstopijo kot partnerji," so zapisali v podjetju.

Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov
Foto: Shutterstock
Slovenska krvna slika: ob koncu Q1 umirjanje rasti, upad domače porabe, investicij v opremo in rasti zaposlenosti
6 ur
Pregled makroekonomskih gibanj Banke Slovenije
Na članek...

Nič presenetljivega ni v pregledu makroekonomskih gibanj, ki jih je za prvo letošnje četrtletje povzela Banka Slovenije - Slovenija se gospodarsko ohlaja, vendar pa ohlajanje še počasnejše od povprečja evrskega območja - zamik je sicer zaradi sestave našega gospodarstva običajen. Kljub vsemu ne škodi še enkrat preleteti, kako smo končali prve tri letošnje mesece.

1. Gospodarska rast

Gospodarska rast evrskega območja je bila v prvem četrtletju le 1,2-odstotna, šibka pa naj bi ostala tudi v drugem, saj so vrednosti anketnih kazalnikov še posebej v industriji ostale precej nizke, ugotavljajo v centralni banki. Rast BDP v Sloveniji v prvem četrtletju je medletno znašala 3,2 odstotka. "Tudi Slovenja se že nahaja v obdobju nižje gospodarske rasti, ki pa ostaja zelo solidna v primerjavi z evrskim območjem in primerljiva z rastjo v večini drugih manj razvitih članicah evrskega območja. So se pa vsaj za zdaj stabilizirali obeti za rast tujega povpraševanja po slovenskih proizvodih, saj se je prekinilo zniževanje tehtane ocene letošnje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah, ki je bilo prisotno vse od lanske jeseni," dodajajo v Banki Sloveniji.

Kaj vidijo za prihodnje mesece

Obeti za svetovno gospodarstvo se še poslabšujejo zaradi naraščajočih trgovinskih in političnih napetosti, ki slabijo trgovino, industrijo in investicije. Glavne mednarodne institucije so znižale napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2019 na okrog 3,1 odstotka, v evrskem območju pa naj bi rast komaj presegla en odstotek. Na poslabšane razmere so se odzvale centralne banke, kar je izboljšalo finančne pogoje, bolj spodbujevalna pa postaja tudi fiskalna politika.

2. Izvoz in domača poraba

"Čeprav je negotovost v evropskem gospodarstvu velika, rast pa nizka, za zdaj ostaja slovenski izvozni sektor precej robusten. Vendar se razmere med predelovalnimi dejavnostmi precej razlikujejo. Nekatere med njimi se že soočajo s upadom proizvodnje, kar je bil tudi glavni razlog zmanjšanja zalog v letošnjem prvem četrtletju.

To je največ prispevalo k znižanju medletne rasti domače porabe na 1,8 odstotka in gospodarske rasti na 3,2 odstotka," opozarjajo v Banki Slovenije. Spomnimo, rast izvoza je medletno znašala 7,6 odstotka, to je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v četrtletju pred tem. Za 0,5 odstotne točke, na 2,6 odstotka, je glede na zadnje lansko četrtletje zrasla poraba gospodinjstev. To v Banki Slovenije povezujejo s povišano rastjo realne mase plač.

Precej bolj občutna pa je bila rast državne porabe - ta je bila medletno 3,6-odstotna, kar je za 2,1 odstotne točke več kot v zadnjem lanskem četrtletju.

Opozarjajo tudi na negativni učinek zalog na rast BDP (-2,1 odstotka), zaradi česar je upadel tudi uvoz (za 0,2 odstotne točke glede na zadnje lansko četrtletje, medletna rast je znašala 6,4 odstotka). Učinek znižanja zalog je bil deloma nadomeščen s prispevkom neto menjave s tujino - neto izvoz je k rasti BDP prispeval kar 1,6 odstotne točke, torej polovico rasti.

3. Investicije, zaposlenost in stroški dela

Z rastjo drugih agregatov domačega povpraševanja so v Banki Sloveniji razmeroma zadovoljni.

Medletna rast bruto investicij se je v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko okrepila (za eno odstotno točko oziroma na 9,3 odstotka, medletno, vse večjo veljavo pa dobivajo investicije v gradbeništvu. Rast bruto investicij v osnova sredstva, torej v opremo in stroje, pa je medletno manjša za 1,3 odstotka. "Rast investicij je bila ponovno šibka, kar lahko povezujemo predvsem s tveganimi zunanjimi razmerami.," dodajajo.

Po razpoložljivih mesečnih kazalnikih aktivnosti in zaupanja naj bi se gospodarska rast umirjala tudi v drugem četrtletju, razmere pa naj bi bile manj ugodne predvsem v industriji, pišejo v Banki Slovenije. "Z gospodarsko rastjo se upočasnjuje tudi rast zaposlenosti. V prvem četrtletju je bila najnižja v zadnjih dveh letih, a še vedno 2,6-odstotna, omogočalo pa jo je predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Medletno zniževanje števila brezposelnih se je letos upočasnilo, tudi zaradi strukture brezposelnih oseb, v kateri se povečuje delež težje zaposljivih. Ob tem se še naprej znižujeta stopnji anketne in registrirane brezposelnosti. Prva je bila v prvem četrtletju 4,8-odstotna, druga pa aprila 7,6-odstotna."

Kaj pa plače? "Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila aprila štiriodstotna in je bila zaradi manjšega medletnega obsega izrednih izplačil nižja kot marca. Ker pa je rast produktivnosti nizka, taka plačna gibanja že višajo rast stroškov dela na enoto proizvoda. Ta sicer za zdaj še ostaja v okvirjih ohranjanja zunanje konkurenčnosti, saj ne odstopa močneje od evrskega povprečja in je celo nižja kot v Nemčiji" ugotavljajo in opozarjajo v Banki Slovenije.

4. Rast cen

Junija je skupna inflacija dosegla 1,9 odstotka, kar je največ po lanskem novembru, v njeni sestavi pa še naprej prevladuje prispevek storitev, enako rast je imela tudi osnovna inflacija. "Domači inflacijski pritiski izvirajo predvsem iz rasti plač, ki zvišuje proizvodne stroške, hkrati pa prek rasti povpraševanja omogoča njihovo prelivanje v končne cene za kupce. Višji stroški dela prehajajo predvsem v rast cen storitev, saj so te mednarodni konkurenci podvržene v precej manjši meri kot industrijsko blago oziroma imajo v primeru ponudnikov javnih storitev specifičen položaj na trgu," razlagajo.

Inflacijski pritiski iz tujine so letos razmeroma šibki, saj se cene nafte zadržujejo na medletno nižjih ravneh, kar zavira tudi rast domačih cen energentov.

Podobno je do maja veljalo tudi za cene prehrambnih surovin, ki pa so junija medletno zrasle in so poleg medletno višjih uvoznih cen prispevale k ponovnemu zagonu v medletni rasti cen hrane.

5. Fiskalni položaj države

Ta ostaja ugoden zaradi ohranjanja solidnih cikličnih pogojev, dodatno pa se je izboljšal tudi njen položaj na mednarodnih finančnih trgih, pišejo v centralni banki. Letni presežek sektorja država je do konca prvega četrtletja znašal 0,6 odstotka BDP, kar je sicer nekoliko manj kot lani. "Še naprej razmeroma hitro rastejo javnofinančni prihodki, predvsem tisti, ki so vezani na trg dela," opozarjajo.

Med izdatki država še naprej krepi investicije, skladno z dogovorom med vlado in sindikati pa so večji tudi izdatki za plače. Zaradi vladnih ukrepov se je povišala tudi rast socialnih nadomestil.

Breme obresti se še znižuje in ugodno prispeva h konsolidaciji javnih financ, zahtevana donosnost slovenskih desetletnih državnih obveznic pa je bila na začetku julija na zgodovinsko najnižjih ravneh.

"Kljub temu je rast izdatkov v prvem četrtletju že nekoliko prehitevala rast prihodkov. V pripravi je več ukrepov, ki bodo prestrukturirali davčno breme z dela na kapital ter posegli na področje socialnih transferjev in pokojnin. Ključnega pomena je, da kombinacija vseh ukrepov zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ, pri čemer je nujno treba upoštevati, da se bodo zaradi staranja prebivalstva stopnjevali demografski pritiski na javne finance," pravijo v Banki Slovenije. Zadnje stanje pri tem najdete v članku Koliko bo ministrstvo za finance popustilo pri davčnih spremembah.

Slovenska krvna slika: ob koncu Q1 umirjanje rasti, upad domače porabe, investicij v opremo in rasti zaposlenosti
Foto: Shutterstock
Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti 1
6 ur
Novi lastnik trgovskega objekta, ki je po umiku Baumaxa vrsto let sameval, napoveduje, da bo zgradil sodoben trgovski center.
Na članek...

Trgovsko-skladiščni objekt v Šenčurju pri Kranju, kjer je med letoma 2012 in 2015 deloval Baumax, je prejšnji mesec dobil novega lastnika. Stavbo je od avstrijskega Strabaga oziroma njegovega slovenskega projektnega podjetja DRP kupila družba Gosenica v lasti Srečka Mrvarja, najbolj poznanega kot lastnika družbe Učila international, ki ima v lasti verigo knjigarn Felix.

Koliko je nakup stal, za zdaj ni znano, gre pa zagotovo enega največjih nepremičninskih poslov letos na Gorenjskem. Mrvar pravi, da vrednosti posla v dogovoru s prodajalcem ne sme razkrivati.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kaj načrtuje novi kupec

Skupna površina zemljišč, ki jih je v Šenčurju kupil Mrvar, je okoli 37 tisoč kvadratnih metrov, od tega je v stavbi 13.500 kvadratnih metrov notranjih površin. Pri investiciji bo Mrvarju pomagala tudi BKS banka, ki ima na zemljiščih vpisano 5,8-milijonsko hipoteko.

Kot pravi Mrvar, občinski akti na tem območju predvidevajo trgovski center, česar ne nameravajo spreminjati. »Ključen vzgib, da smo se odločili za nakup, je bila vidnost objekta. Skladišča so lahko kjerkoli, za trgovce pa je pomembno, da so vidni,« pravi Mrvar.

Kakšen tip trgovskega centra bo dobil Šenčur, pa za zdaj še ni znano, saj proučujejo nekaj scenarijev. Možnosti je več: od tega, da naredijo velik outlet s 50 trgovci, do trgovskega centra z le nekaj trgovci ali pa trgovskega centra po zgledu ljubljanskega Emporiuma.

Razmišljajo tudi, da bi v centru dali prostore živilskemu trgovcu in ponudniku hrane. O vrednosti investicije Mrvar še ne želi govoriti, kot pravi, bo ta znana, ko bo določeno, kateri tip trgovskega centra bodo gradili.

Kdaj bo lokacija spet oživela

Trgovsko-skladiščni objekt je od letošnje spomladi oddan v najem logističnega velikana Kühne+Nagel, ki je svoja skladišča že zgradil, del pa jih še gradi, ob brniškem letališču. Kdaj bo zaživel nov trgovski center? »Ker gre za dolgoročen projekt, si je dobro vzeti več časa za razvoj ideje, računamo pa, da bo naša zgodba zaživela v letu dni,« pravi Mrvar.

To bo odvisno tudi od morebitnih postopkov za spremembo gradbenega dovoljenja. Če bo v objektu živilski trgovec, bo potrebna sprememba namembnosti, saj zdaj ni namenjen živilski dejavnosti.

Kdo je novi kupec

Baumaxov trgovski center v Šenčurju ni prva Mrvarjeva nepremičninska naložba. Mrvar, ki se z založništvom ukvarja že od začetka devetedsetih let, je znan tudi po tem, da se je leta 2014 potegoval za nakup Mladinske knjige Založbe, a si je na koncu premislil. Kako poslujejo Učila, si lahko ogledate v grafu. V nadaljevanju se je posvetil predvsem nepremičninam.

Leta 2016 je na dražbi ljubljanske občine kupil poslovno-stanovanjsko stavbo na Mestnem trgu, kar ga je stalo 1,3 milijona evrov. Lani je našel novega kupca – stavbo je za 2,5 milijona evrov prodal družbi The Hotel LJ, ki je v lasti Andreja Kremljaka.

Letos je od banke Unicredit odkupil tudi poslovno stolpnico na Verovškovi ulici, poznano pod imenom Mega center 1. Za osemnadstropno poslovno stolpnico naj bi po poročanju Siola odštel okoli devet milijonov evrov.

Poleg tega ima Mrvar v lasti še večje skladišče v Črnučah, ki ga oddaja družbi Mimovrste, pa tudi prodajalne na Miklošičevi, Čopovi in Bavarskem dvoru v Ljubljani.

»Nobena skrivnost ni, da knjižni posel upada, zato so številni primorani poiskati alternativne naložbe. Mi smo imeli to srečo, da se nam je ponudila priložnost vlaganja v nepremičnine,« še dodaja Mrvar.

Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti
Foto: Aleš Perčič
Uradno: premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča 2
6 ur
Kdo je Janez Lenarčič, ki je - zdaj uradno - predlagan za premiera za komisarski položaj, o katerem bodo jutri tudi govorili na vladni seji
Na članek...

O izbiri kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije je premier Marjan Šarec danes uradno pojasnil: komisarski kandidat Slovenije bo stalni predstavnik Slovenije pri EU Janez Lenarčič. "Odločil sem se za strokovnega, in ne strankarskega kandidata," je dejal Šarec. Ta predlog ocenjuje za dobrega, pa tudi koalicijsko fer. Pogledali smo, kdo je Janez Lenarčič, ki je danes - zdaj tudi uradno - postal najbolj vroče ime.

Šarec: Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen

Nova predsednica komisije Ursula von der Leyen je sicer pozvala, naj vsaka država članica EU v Bruselj pošlje po dve imeni (moško in žensko), kar je sprožilo različne odzive. Po eni strani zato, ker moč izbire z držav članic seli na vodjo komisije, po drugi strani pa že zato, ker so nekatere članice medtem že objavile ime svojega kandidata.

Premier Šarec je danes povedal, da Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen, kar je bila želja nove predsednice komisije, s katero je bil, kot je dejal, sicer že v stiku.

"Ne vem, zakaj bi morala Slovenija vedno ubogati. Najpomembnejše funkcije so že razdeljene. Pa tudi druge članice, ki so že poslale imena, niso vse predlagale tudi žensk. In še - Slovenija je že imela žensko na komisarskem položaju. Pošiljati dve imeni samo zaradi forme pa ni prav, saj je v Sloveniji velikokrat drugi, neizbran, označen za poraženca," je dejal Šarec.

Kdo je Janez Lenarčič

  • Leta 1967 rojeni Ljubljančan je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, trenutno dela kot stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji,
  • Lenarčič se je leta 1992 zaposlil na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je naprej delal na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, zatem pa v sektorju za multilateralne odnose. Med letoma 1994 in 1999 je bil v službi v stalni misiji Slovenije pri OZN v New Yorku.
  • Po vrnitvi na zunanje ministrstvo je delal v kabinetu ministra. Leta 2001, v Drnovškovi vladi, je postal svetovalec predsednika vlade za mednarodne odnose, leto pozneje je bil imenovan za državnega sekretarja v uradu predsednika vlade in za nadomestnega člana konvencije o prihodnosti Evropske unije. Leta 2003 je na Dunaju postal vodja stalnega predstavništva Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pri čemer je leta 2005 predsedoval stalnemu svetu OVSE.
  • Januarja 2006, v Janševi vladi, je bil imenovan za državnega sekretarja za evropske zadeve, prevzel je vodenje širše delovne skupine za predsedovanje EU. Spomnimo, Slovenija je prvič predsedovala EU v letu 2008.
  • Za državnega sekretarja ga je leta 2014 imenovala tudi vlada pod vodstvom Mira Cerarja in menda je bil med imeni za komisarske kandidate že takrat.
  • Lenarčiča opisujejo kot apolitičnega, v delovanju bolj tehnokratskega.

Jasno je ime, ni pa še konkretnejših informacij o resorju

Do zdaj se je že nekajkrat omenjalo, da bi se Slovenija med resorji v novi komisiji lahko potegovala za področje širitve. Danes premier Šarec ni bil bolj jasen, dejal je zgolj, da si bo Slovenija prizadevala pridobiti čim bolj tvoren resor, da bo lahko prispevala k evropskim politikam. Je pa z več strani slišati, da je širitveni resor neambiciozna izbira, čeprav tudi odvisno od stališča nove komisije do nadaljnje širitve EU. Evropska komisija pod predsednikom Junckerjem ni imela velikih ambicij glede širitve, saj je bilo na začetku rečeno, da v njegovem mandatu širitve ne bo.

Je pa tudi dejstvo, da so nekateri portfelji bolj ali manj stalnica, nekateri pa se tudi oblikujejo na novo. Razlike so bile denimo že med Barrosovo in Junckerjevo komisijo, utegnejo se pokazati tudi v novi komisiji. Kot je pred kratkim v pogovoru za Metin čaj dejala zdajšnja slovenska komisarka Violeta Bulc, je v Bruslju slišati predlog, da se oblikuje potrfelj za infrastrukturo, ki bi povezal promet, telekomunikacije in infrastrukturo. Kot je dejala, mora Slovenija razumeti, kje so njene ključne prioritete, in resor izbrati s tem v mislih. Kot zanimiva je omenila področja infrastrukture, tudi regionalne politike, morda širitve, med ključnimi temami bodo gotovo podnebne spremembe, zelena agenda, pa tudi resor za mlade, znotraj katerega se izrazito finančno krepi program Erasmus.

Naslednja koraka: izbira in potrjevanje komisarskih kandidatov

Izbira komisarskih kandidatov je sicer logični naslednji korak po evropskih volitvah, potem ko je bila v torek v evropskem parlamentu - sicer s tesno večino devetih glasov - kot nova predsednica evropske komisije potrjena dosedanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Jutri, v četrtek, bo o imenu komisarskega kandidata slovenska vlada razpravljala na zadnji seji pred počitnicami. Vlada mora svoj predlog zatem posredovati v državni zbor, kjer se bo kandidat predstavil pred pristojnim odborom, ki bo o kandidatu izrazil (za vlado sicer nezavezujoče) mnenje. Vlada mora o svoji odločitvi obvestiti državni zbor, zatem pa se postopek iz domovine seli v tujino.

Ko bodo znana imena komisarskih kandidatov vseh članic, se bo moral o njih izreči tudi evropski parlament (EP), kjer bodo vsakega kandidata glede na predvideni resor zaslišali pristojni parlamentarni odbori.

Po utečeni časovnici bodo zaslišanja kandidatov za komisarske položaje v EP predvidoma stekla septembra, oktobra bi sledilo glasovanje o podpori celotni evropski komisiji.

Uradno: premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča
Foto: OSCE
Hongkong – še vedno za kolonializem
7 ur
Sprijazniti se je treba z dejstvom, da je kolonializem v določenem obdobju bil ustaljen svetovni red, prav tako, kot je bilo suženjstvo tisočletja sprejet in običajen družben pojav.
Na članek...

Čudno je bilo videti staro kolonialistično zastavo, ki je v Hongkongu vihrala na nedavnih protestih v obrambo demokracije. In če je bilo čudno nam Britancem, kako čudno je šele moralo biti tujcem, ki so odrasli v komunističnem prepričanju, da kolonializem pomeni nič več in nič manj kot imperializem in izkoriščanje.

Ne komunisti ne drugi levičarji niso ločevali med različnimi pojavnimi oblikami kolonializma. Osredotočili so se na najhujše primere in jih svojim interesom v prid preprosto posploševali. Najhujšo obliko kolonializma – dogajala se je v Belgijskem Kongu pod trdo izkoriščevalsko roko belgijskega kralja – nazorno opisuje knjiga Leopold’s Ghost (Leopoldov duh, op. p.). Ko so krščanski misijonarji in zagovorniki človekovih pravic objavili tamkajšnja grozodejstva in so se nekatere države, med njimi Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, zavzele za Belgijski Kongo, je upravljanje prevzela belgijska država. O tamkajšnjih grozljivih razmerah je pisal tudi Joseph Conrad v svojem delu Heart of Darkness (Srce teme, op. p.). Po slabem ravnanju so slovele tudi druge kolonialne države, med njimi Španija, Portugalska in Južna Amerika, domorodce pa so preganjali in iztrebljali tudi v Združenih državah Amerike in v Avstraliji.

Ne smemo mimo ruskih kolonij – večina jih je bila ob meji z Rusijo –, ki jih levo usmerjeni, pa tudi Komisija za dekolonizacijo pri Združenih narodih, večkrat “nehote” spregledajo. Številne ruske kolonije, recimo Kazahstan in Uzbekistan, so samostojnost dosegle šele s padcem Sovjetske zveze. Številni tudi poudarjajo, da so v obdobju od leta 1945 do 1990 med ruske kolonije sodile vse države osrednje in vzhodne Evrope in da so jih Sovjeti izkoriščali huje kot kolonialisti iz viktorijanske dobe. Nekatere ruske kolonije, kot sta Čečenija in Dagestan, pa se še vedno borijo za samostojnost. Tiste, ki bi želeli o kolonializmu izvedeti več, vabim na Wikipedio. Presenečeni boste nad tem, koliko “dobrih” držav boste zasledili med kolonialisti. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da je kolonializem v določenem obdobju bil ustaljen svetovni red, prav tako, kot je bilo suženjstvo tisočletja sprejet in običajen družben pojav.

Če razmere v britanskih kolonijah primerjamo s temi slabimi primeri, lahko – na splošno, čeprav so se tudi tam dogajale nepravilnosti – ugotovimo, da ni bilo tako slabo. Zlasti ne smemo pozabiti, da je prav Združeno kraljestvo vodilo boj za odpravo suženjstva. Poglavitni razlog za to pa je bilo – poleg univerzalne prakse uveljavljanja vladavine prava – dejstvo, da je bil Britanski imperij v prvi vrsti gospodarski imperij in šele potem imperij, ki je z močjo posegal v strukturo mednarodne ureditve. Pri upravljanju kolonij so vedno sodelovali tudi lokalni prebivalci in vselej so se do neke mere upoštevale tudi razvojne potrebe domačinov. Tudi zakonodaja ni bila zgolj in samo prevzeta iz Londona, temveč se je prilagajala lokalnim potrebam, zlasti pa je treba poudariti neodvisnost sodstva.

Britanci so otok Hongkong zavzeli kot trgovinsko bazo sredi 18. stoletja. V času opijskih vojn so ga opisovali kot nerodoviten otok skoraj brez naravnih bogastev s sedem tisoč prebivalci. Z razmahom trgovinske dejavnosti je zraslo tudi število prebivalstva. Leta 1941, pred vdorom Japoncev, je Hongkong štel že milijon prebivalcev in od konca druge svetovne vojne se je število prebivalcev Hongkonga povečalo na današnjih osem milijonov, od tega je v trdih letih 1950–1970 prišlo približno dva milijona ljudi iz Kitajske. Kolonija je cvetela zaradi proste trgovine, nizkih davkov, učinkovite administracije, stabilne valute in zaupanja v vladavino prava. Vlada ni nikoli subvencionirala ali kakorkoli finančno podpirala gospodarskega razvoja. Zanašala se je na podjetniško žilico kitajskih in drugih priseljencev ter na njihovo sposobnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram – in prav to je bil glavni dejavnik uspeha. Danes je BDP na prebivalca v Hongkongu za 40 odstotkov večji kot v Združenem kraljestvu, pri čemer je bil leta 1945 kar za 70 odstotkov manjši.

Poleg tega je Hongkong za komunistično Kitajsko sčasoma postalo komercialno in finančno okno v svet. Prenos upravljanja v kitajske roke je bil neizogiben zaradi tega, ker je bila večina celinskega kolonialnega območja zgolj v britanskem najemu in Združeno kraljestvo je teritorij moralo vrniti Kitajski. Ker otoka ni bilo mogoče ločiti od celinskega dela kolonij, so sklenili, da obeh delov ne bodo ločevali in da bo za njih veljal sistem „ena država – dva sistema“. Stanje je Kitajski ustrezalo, saj je omogočalo in podpiralo tranzicijo Kitajske v kapitalistično deželo pod avtokratskim partijskim vodstvom. Kitajski voditelji so spoznali, da komunistična ureditev preprosto ne bo zadostovala za zagotavljanje preživetja rastočega prebivalstva. Hkrati so se zgledovali tudi po dobri praksi Singapurja in Tajvana, ki sta prav tako cvetela pod enopartijskim sistemom z nekaterimi demokratičnimi značilnostmi. Enako in nič drugače pa lahko opišemo tudi vladavino kolonializma v Hongkongu. Vse tri države so si prizadevale za dobro prebivalcev ter podpirale gospodarsko svobodo in napredek. Gospodarski model je kitajskim komunistom v iskanju poti iz propadajočega komunističnega gospodarstva seveda ustrezal in uvedli so ga z velikim uspehom.

Nedavni dogodki v Hongkongu pa zbujajo strah, da se je ustaljena pot proti demokraciji končala in da varovalka, ki so jo Britanci vgradili v upravljanje vseh svojih kolonij – vladavina prava – ne bo več delovala. Predlagani zakon, ki želi omogočiti izročanje osumljencev Kitajski mimo lokalne sodne veje, je podžgal demonstrante na ulice zlasti zaradi tega, ker je globoko v njih še vedno zakoreninjeno prepričanje komunistične filozofije, da je vladavina prava le eden izmed oddelkov, ki ga s trdo roko upravljata komunistična partija in revolucija.

Čeprav pozitivne pridobitve britanskega kolonializma – učinkovito upravljanje, vladavina prava in neodvisno sodstvo – niso vselej naletele na glasno podporo in naklonjenost, pa so določenim nekdanjim kolonijam vendarle omogočile gospodarske in socialne uspehe. Kolonije, ki so se tem „darilom“ kolonizacije odpovedale, pa večinoma ne beležijo gospodarskih uspehov.

Se torej sploh smemo čuditi, da je kolonialna zastava prebivalcem Hongkonga simbol številnih pozitivnih dosežkov? In dejstvu, da je britanski Commonwealth, organizacija nekdanjih britanskih kolonij, največje prostovoljno združenje na svetu?

Utrinek: na žalost lahko iskra, ki se je vžgala v Hongkongu, za nekaj časa ustavi tajvansko pot, da se Kitajski pridruži po načelu „ena država – trije sistemi“, kar je napaka, ki jo bo Ši Džinping morda še bridko obžaloval. Hkrati je to tudi opozorilo bivšim komunističnim državam o pomembnosti in vrednoti vladavine prava in tudi lekcija EU, da mora zagotoviti neodvisno sodstvo.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Evropska komisija s poglobljeno preiskavo Amazona
7 ur
Evropska komisija je danes sprožila poglobljeno preiskavo ravnanja ameriškega tehnološkega velikana in največjega spletnega trgovca na svetu Amazon. Preiskala bo, ali je Amazon kršil evropska
Več ▼

Evropska komisija je danes sprožila poglobljeno preiskavo ravnanja ameriškega tehnološkega velikana in največjega spletnega trgovca na svetu Amazon. Preiskala bo, ali je Amazon kršil evropska pravila o konkurenci pri uporabi občutljivih podatkov o neodvisnih ponudnikih, ki prodajajo prek njegove spletne tržne platforme.

Komisija bo tako v okviru preiskave pregledala standardizirane pogodbe med Amazonom in ponudniki, ki uporabljajo njegovo platformo, v skladu s katerimi ameriški gigant analizira podatke. Še posebej jo bo zanimalo, kako uporaba teh nakopičenih podatkov v vlogi Amazona kot trgovca vpliva na konkurenco v spletni trgovini.

Uvedba preiskave, za dokončanje katere v Bruslju nimajo pravno opredeljenega roka, sicer ne pomeni, da bo komisija proti Amazonu ukrepala. Če pa bo ugotovila kršitve evropske zakonodaje o konkurenci, pa lahko na koncu velikana kaznuje z globo v višini do 10 odstotkov njegovih letnih prihodkov, ki so lani dosegli okoli 200 milijard evrov. (STA)

Robert Kleindienst se vrača v upravljavski biznis 1
7 ur

Nekdanji predsednik uprave NLB Skladov, član uprave NLB in šef črnogorske hčere NLB Robert Kleindienst je postal član uprave družbe za upravljanje Sava Infond, so nam potrdili v zavarovalniški skupini. Dodajajo, da je imenovan ob odložnem pogoju pridobitve dovoljenja ATVP.

Ta je v lasti zavarovalniške skupine Sava, v katero sodita pozavarovalnica Sava Re in nekdanja Zavarovalnica Maribor. Dobra tretjina Save Re je sicer v državni lasti. Vodi jo Marko Jazbec (na fotografiji levo), s katerim sta bila s Kleindienstom, ta se na naš klic ni odzval, pred leti (od 2009 do 2012) skupaj v upravi NLB.

Sava Infond upravlja več kot 300 milijonov evrov sredstev več kot 80 tisoč vlagateljev v Krovnem skladu Infond z 22 podskladi. V Sloveniji ima približno 12-odstotni tržni delež, piše na spletni strani družbe. Zavarovalniška skupina Sava je večinski delež DZU kupila lani od NKBM. Več o tem v članku Sava Re kupila Infondove sklade. Upravljanje je prevzela 7. junija letos.

Slovenija tretja po letni rasti gradbenih del v Evropski uniji
8 ur
Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat s 4,1-odstotno mesečno in 11,1-odstotno rastjo beležila tretje najvišje zvišanje gradbenih del v Evropski unij (Maja upad
Več ▼

Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat s 4,1-odstotno mesečno in 11,1-odstotno rastjo beležila tretje najvišje zvišanje gradbenih del v Evropski unij (Maja upad vrednosti gradenj stanovanjskih objektov). Medtem, ko se je obseg gradbenih del v območju z evrom in vsej Evropski uniji maja na mesečni ravni za 0,3 odstotka znižal, se je na letni ravni v območju z evrom povečal za dva, v vsej Evropski uniji pa za 2,5 odstotka. Največjo rast obsega gradbenih del so izračunali Madžarski (+26,2 odstotka), Romuniji (+23,8 odstotka) in Sloveniji (+11,1 odstotka), padec pa sta zabeležili Finska (-1,6 odstotka) in Belgija (-1,5 odstotka).

Ups, policija – optična prepoznava registrskih tablic je neustavna 2
8 ur

Varuh človekovih pravic je zahteval presojo ustavnosti nekaterih delov zakona o nalogah in pooblastilih policije. Vse je povezano z novim tehničnim sredstvom za optično prepoznavo registrskih tablic. Po mnenju varuha človekovih pravic je navedena zakonska določba v neskladju z ustavno pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov.

Ustavno sodišče je napadene določbe zares označilo za neustavne in jih razveljavilo. Dobra novica je, da policija ukrepa v praksi itak ni izvajala, zato ob razveljavitvi ni bilo treba odločiti tudi o morebitnem izbrisu podatkov, ki bi bili na podlagi protiustavne pravne podlage shranjeni.

Ustava določa, da mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva.

Izpodbijane določbe teh zahtev ne izpolnjujejo. Ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic, kot ga je predvidela vlada, vključuje zbiranje podatkov in nato primerjanje tako zbranih podatkov z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pomenita samostojen poseg in zahtevata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov.

Ups, policija – optična prepoznava registrskih tablic je neustavna
Foto: POLICIJA
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
8 ur
1. Musk se je poigral s cenami tesel 2. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu3. 5 sprememb delovne zakonodaje za hitrejšo aktivacijo na trgu dela 4. Top službe
Več ▼

1. Musk se je poigral s cenami tesel

2. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu

3. 5 sprememb delovne zakonodaje za hitrejšo aktivacijo na trgu dela

4. Top službe - Svet EU išče direktorja, AVK vodjo oddelka, službe še v NLB, Bitstampu, SID Banki in 17 podjetjih

5. Ursula von der Leyen je nova predsednica evropske komisije - kaj še obljublja poleg podnebne banke

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Električni superavto oznanja vnovični preporod Lotusa 9
8 ur
Nov super avto včasih super znamke Lotus. Novi evija je najmočnejši serijski električni avto na svetu. Njegova proizvodnja se začne v začetku prihodnjega leta.
Na članek...

Angleški Lotus se, kot kaže, tokrat resno vrača med slovita imena avtomobilske industrije, saj je v tem tednu predstavil pravi serijski superavto izjemnih zmogljivosti. Nova evija ponuja kar dva tisoč konjskih moči, zmore največjo hitrost 340 kilometrov na uro, stane pa kar dva milijona evrov. Le za čakalno vrsto za enega od 130 primerkov boste odšteli približno 200 tisoč evrov.

Lotus evija je eden redkih novodobnih lotusov, ki je iz koncepta napredoval v serijski avto. Številne ideje zadnjega desetletja so namreč ostale le ideje, proizvodnje niso videle niti od daleč. Ime evija je variacija imena Eva, pomeni pa prvi pri nastanku med živimi, torej napoveduje serijski avto te nekdaj slovite angleške avtomobilske znamke. Ime koncepta type 130 pa označuje le še število izdelanih vozil. Točno 130 modelov evija bo namreč v prihodnjih letih prišlo iz angleške delavnice.

Izjemna oblika športnika z agresivnimi, a skladno tekočimi potezami se zgleduje po aeronavtični industriji. Karoserija je v celoti izdelana iz ogljikovih vlaken. Posebna je po tunelu, ki se začne na stranskih vratih in nadaljuje v močno razširjen zadek, obkrožen z rdečimi LED-sijalkami, poskrbi pa za optimalen pritisk zadnje preme na asfalt.

Šasija tehta le 129 kilogramov, skupna masa evije pa je okoli 1.680 kilogramov, od tega le baterija s 70 kilovatnimi urami zmogljivosti tehta okoli 500 kilogramov.

Položaj voznika je le 10,5 centimetra oddaljen od tal. Ta pa dobi še futuristično zasnovano kabino s skoraj štirikotnim volanom, digitalno armaturno ploščo in stikala, razvrščena na ozki sredinski konzoli, ki se vzpenja na vrh armaturne plošče.

Srce evije je pravzaprav baterija zmogljivosti 70 kilovatnih ur, nameščena za potniškim delom, prekrita pa je s pleksi steklom. Torej tam, kjer je pri superavtih navadno nameščen močan bencinski motor V8 ali V12 . Baterija, razvita v partnerstvu z Williams Advanced Engineeringom, omogoča najhitrejše polnjenje do zdaj z močjo kar 800 kW, kar pomeni popolno napolnjenost v le devetih minutah.

Tako zmogljive polnilnice sicer še ne obstajajo, zato se na 350 kW polnilnicah do 80 odstotkov napolni v le 12 minutah, v 18 minutah pa do 100 odstotkov. Doseg baterije po ciklu WLTP je 400 kilometrov. Pri izkoriščanju zmogljivosti evije je doseg seveda precej krajši. Pri Lotusu pa zagotavljajo, da baterija zmore sedem minut na dirkališču.

In še pogon, ki ga sestavljajo kar štirje elektromotorji. Skupaj z baterijo in menjalnikom pa po zagotovilih inženirjev delujejo s kar 98-odstotnim izkoristkom, kar je največja vrednost doslej. Vsak od elektromotorjev zmore 500 konjskih moči oziroma 368 kilovatov, skupaj pa poganjajo vsa štiri kolesa.

Evija do stotice pospeši v manj kot treh sekundah. Od 100 do 200 na uro v enako kratkem času, za pospešek od 200 do 300 na uro potrebuje štiri sekunde, največja hitrost pa je 340 kilometrov na uro.

Električni superavto oznanja vnovični preporod Lotusa
Polycom odločneje na trg zobnikov – najprej prepričal Japonce, zdaj še francoski Valeo
8 ur

»V Polycomu želimo dosegati višjo donosnost, zato razvoj in proizvodnjo usmerjamo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Taki so tudi plastični zobniki. Na našem tradicionalnem trgu se EBITDA marža giblje med 12 in 14 odstotki, pri zobnikih, ki so tehnično zahtevnejši izdelek, je marža od 18- do 20-odstotna. Prve kupce tu že imamo, zato načrtujemo, da bomo z zobniki v letu 2021 ustvarili med pet in sedem odstotkov vseh prihodkov,« je povedal Iztok Novak, ki je od marca direktor družbe Polycom.

Polycom iz Poljanske doline je družinsko podjetje z 281 zaposlenimi in 26 štipendisti, ki se je v zadnjih letih razvilo v razvojnega dobavitelja izdelkov iz termoplastov v glavnem za avtomobilsko industrijo. Pri tem imajo čedalje več takih izdelkov, ki so sestavljeni iz več različnih elementov plastike in kovine.

Njegova lastnika brata Iztok in Igor Stanonik sta lani aprila v Poljanah nad Škofjo Loko slovesno odprla novo deset tisoč kvadratnih metrov veliko 12-milijonsko naložbo v novo tovarno in nove stroje, s čimer imajo možnost zmogljivosti povečati za 40 odstotkov. Naložba je velik finančni zalogaj za podjetje, a težav z odplačilom posojil nimajo, saj je plačilo finančnih obveznosti predvideno večinoma v roku med osem in 12 let.

Lani so v Polycomu ustvarili dobrih 35 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 44.212 evrov.

Iztok in Igor Stanovnik sta zdaj predsednik in podpredsednik poslovnega odbora Polycoma, direktor podjetja pa je Iztok Novak, ki je bil prej zaposlen v družbi Kolektor. Tam je bil podpredsednik Kolektorjeve družbe v Južni Koreji, delal je v Bosni in ZDA, s kolegi postavljal novo tovarno v Mehiki, nazadnje pa se je ukvarjal s prevzemi.

Zobniki za Japonce in Valeo

Plastične zobnike, ki jih kupec vgradi v aktuator, ki pomika avtomobilske brisalnike, so v Polycomu začeli izdelovati leta 2008. Njihov prvi kupec prihaja iz Japonske, zdaj pa ta posel nadgrajujejo v Evropi in ga širijo še na enega kupca. To je francoska multinacionalka Valeo, ki je lani ustvarila 19,3 milijarde evrov prihodkov.

»Na trg zobnikov se usmerjamo, ker je zaradi tehnične zahtevnosti izdelka, ki od nas zahteva več znanja, na trgu zobnikov manj konkurentov in donosnosti so višje. Izdelava zobnikov za kupca Valeo je tehnično še bolj zahtevna, kot je naš posel za japonski trg. Za šest projektov za Valeo smo že dobili nominacijo, zdaj jih razvijamo, z dobavami pa začnemo čez leto dni oziroma čez leto in pol. Načrtujemo, da bomo z zobniki v letu 2021 ustvarili med pet in sedem odstotkov vseh prihodkov,« je pojasnil Iztok Novak.

Za naložbe letos milijon evrov

Posel z zobniki od njih ne zahteva velikih novih vlaganj v opremo. Osnovno proizvodno opremo v novi tovarni, za katero so kupili kar nekaj strojev, tako, da je vseh že 97, imajo. Kupiti pa morajo novo merilno opremo. Del so je že, del jo bodo dobili novembra. »Vlagati pa moramo v razvoj kakovosti, v validacijo in procesno kontrolo,« pove sogovornik. Za naložbe bodo letos predvidoma odšteli milijon evrov.

Širijo se tudi pri števcih za merjenje porabe vode

Z avtomobilisti danes ustvarijo dobrih 80 odstotkov prihodkov. Njihova usmeritev pa je rast na programih za kupce iz drugih panog. Leta 2017 so tako začeli dobavljati ohišja za števce za pametne merilnike pretoka vode. »Posel z dansko družbo Kamstrup se premika v želeno smer. Jeseni se nam bodo njihova naročila podvojila, dobili smo tudi nominacijo za razvoj ohišij za novo generacijo pametnih števcev,« je pojasnil Iztok Novak ter dodal, da gre za tehnično zelo zahtevne izdelke. Zanje je zelo pomembna sestava plastike, ki mora biti enaka oziroma podobna pri vseh izdelkih, saj neustrezna sestava materiala moti signal, ki potuje skoznjo in meri porabo vode.

Letos minimalna rast

»Ne glede na težave, s katerimi se letos srečuje avtomobilska panoga, denimo Ford je napovedal zaprtje osmih od svojih 24 evropskih proizvodnih enot, letos pričakujemo najmanj od dve- do triodstotno rast prodaje. To nam uspeva zaradi novih projektov, ki smo jih dobili za družbe Nexans, Stabilus, BSH in Valeo, če naštejem večje projekte,« je povedal Iztok Novak.

Polycom odločneje na trg zobnikov – najprej prepričal Japonce, zdaj še francoski Valeo
Foto: Polycom