Manager
DZ informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik podelil nov mandat
18.06.2019 18:42
Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je
Več ▼

Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je javni poziv za kandidature za mesto informacijskega pooblaščenca objavil marca, nanj pa sta prispeli dve prijavi - poleg Prelesnikove še prijava novinarja Rajka Geriča, ki pa je sredi maja od kandidature odstopil.

Položen temeljni kamen za začetek 21 milijonske investicije na Fraportu
37 sek
Na brniškem letališču začetek del za razširitev potniškega terminala
Na članek...

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se začenja dolgo pričakovana investicija v razširitev potniškega terminala. Pripravljalna dela so v minulih tednih že stekla, danes pa bodo na letališču s položitvijo temeljnega kamna obeležili začetek gradbenih del, poroča STA.

Razširitev potniškega terminala

Družbi Fraport Slovenija" title="Fraport Slovenija">Fraport Slovenija in GIC Gradnje" title="GIC Gradnje">GIC Gradnje iz Rogaške Slatine sta konec junija podpisali pogodbo o gradnji novega potniškega terminala na letališču Jože Pučnik" title="Jože Pučnik">Jožeta Pučnika. Kot je znano, bo podjetje GIC gradnje nov terminal zgradilo v sodelovanju z ljubljanskim Elcom" title="Elcom">Elcomom. Prenova bo slovenski Fraport" title="Fraport">Fraport (gre sicer za upravljavca enega največjih svetovnih letališč Frankfurta) stala 17,273 milijona evrov brez DDV. V opremo bodo vložili še štiri milijone evrov. Celotna investicija naj bi tako presegla 21 milijonov evrov.

Dela bodo potekala prihodnji dve leti, po tem pa ozkih grl in vrst, kot jih v konicah vidimo zdaj, ne bi smelo biti več terminal mora biti končan, še preden Slovenija prevzame predsedovanje Evropska unija" title="Evropska unija">Evropski uniji, to je v drugi polovici leta 2021.

Na letališču, kjer so lani zabeležili rekordnih 1,812 milijona potnikov, se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem prostora.

Novi terminal bo meril deset tisoč kvadratnih metrov, zgradili bodo novo odhodno dvorano s skupaj 22 prijavnimi okenci, petimi linijami za varnostne preglede, tremi trakovi za prevzem prtljage in novo sortirnico prtljage. Na novo bodo postavili tudi veliko brezcarinsko trgovino in poslovni salon, prenovili bodo gostinski del in površine za promocijo. Zmogljivost bo povečana z zdajšnjih 500 na 1.250 potnikov na uro.

Netflix prvič z upadom naročnikov v ZDA
27 min
Netflix je v ZDA v drugem četrtletju letošnjega leta izgubil 130.000 naročnikov, poroča portal Techcrunch. V svetovnem merilu so pa še vedno zaznali rast 2,7 milijona naročnikov, ki storitve
Več ▼

Netflix je v ZDA v drugem četrtletju letošnjega leta izgubil 130.000 naročnikov, poroča portal Techcrunch. V svetovnem merilu so pa še vedno zaznali rast 2,7 milijona naročnikov, ki storitve plačujejo.

Eden izmed razlogov za upad naročnin je po mnenju portala tudi višanje cen naročnin. Ta se je letos podražila z 10,99 na 12,99 dolarja na mesec.

Plenkovićeva rekonstrukcija: jutri o šestih novih ministrih
2 uri
Hrvaški premier Andrej Plenković je najavil menjavo šestih ministrov. V parlamentu bodo o predlogu glasovali jutri.Novi podpredsednik vlade naj bi bil Davor Božinović, novi zunanji minister
Več ▼

Hrvaški premier Andrej Plenković je najavil menjavo šestih ministrov. V parlamentu bodo o predlogu glasovali jutri.

Novi podpredsednik vlade naj bi bil Davor Božinović, novi zunanji minister Gordan Grlić Radman, nova kmetijska ministrica Marija Vučković, minister za delo Josip Aladrović, minister za upravo Ivan Malenica, nova ministrica za demografijo, družino, mlade in socialno politiko Vesna Bedeković, Mario Banožić pa bo prevzel ministrstvo za državno premoženje, dosedanji minister za delo Marko Pavić pa bo prevzel ministrstvo za regionalni razvoj in EU sklade.

Seja predsedstva vladajoče HDZ, kjer je Planković najavil spremembe, je bila burna, poroča Jutarnji list. Hrvaško vlado že nekaj časa pretresajo obtožbe o koruptivnosti - zaradi teh sta odstopila dva ministra, Goran Marić (državno premoženje) in Lovro Kuščević (javna uprava), slabem delu nekaterih dosedanjih ministrov, novega šefa diplomacije pa bo moral sabor imenovati ker je bila Marija Pejčinović Burić imenovana za generalno sekretarko Sveta Evrope.

Kranjski Iskratel vstopa še na trg medicine
16.07.2019 14:30
V prvi fazi bo Iskratel proizvajal tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke; njihov cilj je postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov, sta povedala Sašo Šimec in Jernej Polič iz Iskratela
Na članek...

»S proizvajalci medicinskih pripomočkov se trenutno dogovarjamo, da bi za njihove produkte izdelovali tiskana vezja. Prve serijske kose iz naše proizvodnje načrtujemo konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta, sta povedala Sašo Šimec, izvršni direktor za izvedbo poslov in direktor poslovne enote EMS (storitve elektronske proizvodnje), in Jernej Polič, direktor sektorja proizvodnja in tehnologija.

V prvi fazi želijo izdelovati tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke, pozneje pa načrtujejo postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov. Aktivnosti za pridobitev medicinskega standarda EN ISO 13485 so v Iskratelu začeli januarja, dobili ga bodo predvidoma oktobra.

Kdaj ste začeli aktivnosti za pridobitev certifikata za izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov? Kdaj ga boste predvidoma dobili?

Aktivnosti za pridobitev certifikata oziroma standarda EN ISO 13485 smo začeli januarja letos.

Gre za mednarodni standard za organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinskih pripomočkov, pri čemer bo Iskratel v tem segmentu ponudil svoje bogate izkušnje in znanje s področja proizvodnje tiskanih vezij.

Na začetku julija je zunanji akreditirani organ opravil prvo presojo, ki pomeni uradni začetek postopka za pridobitev certifikata. Dobili ga bomo predvidoma oktobra letos.

Kdo ta standard podeljuje, kje vse velja?

Certifikat podeljuje akreditirani organ, v našem primeru je to Slovenski institut za kakovost in meroslovje – SIQ. Certifikat je geografsko neomenjen, imetnike pa zavezuje k spoštovanju zakonodaje vsakega posameznega naročnika.

Kaj so vključevale aktivnosti za pridobitev standarda?

Vpeljava standarda pravzaprav pomeni dvig sistema vodenja kakovosti v našem podjetju. Vanjo so vključeni vsi oddelki, ki sodelujejo pri uresničitvi produkta. Standard EN ISO 13485 je "garancija", da dobavitelj proizvaja izdelke, skladne s predpisi in zakonodajo.

Najprej smo naredili analizo vrzeli ter oceno, koliko časa in zmogljivosti je potrebnih za njihovo zapolnitev oziroma odpravo. Na podlagi tega smo določili projektnega vodjo in tim, ki z rednimi usklajevanji in aktivnostmi skrbi za čim hitrejšo izvedbo potrebnih aktivnosti.

Kako ste zaradi tega morali prilagoditi oziroma spremeniti organizacijo dela in proizvodnje?

Iskratel je bil eden izmed prvih v nekdanji Jugoslaviji, ki je pridobil standard ISO 9001, zato je skozi vsa ta leta dodobra razvil sistem vodenja kakovosti v celotnem podjetju.

Vsak certifikat prinaša določene specifike in spodbuja izboljšave v procesih. V našem primeru to pomeni podrobnejše dokumentiranje in verifikacijo posameznih procesov ter večji poudarek pri prepoznavanju in jasni opredelitvi tveganj. Pri določenih operacijah smo sredi posodabljanja programske opreme, ki nam bo omogočila večjo sledljivost izdelanega produkta.

Kdaj bo predvidoma stekla proizvodnja? Kako se izdelava tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov razlikuje od izdelave »običajnih« tiskanin?

Trenutno se dogovarjamo s proizvajalci medicinskih pripomočkov, da bi za njihove produkte izdelovali tiskana vezja. Prve serijske kose iz naše proizvodnje načrtujemo konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta.

Proizvodnja tiskanih vezij za medicinske pripomočke bo sicer povsem enaka kot za preostale kupce. Dejstvo je, da pridobitev standarda ni enkraten dogodek, ampak je treba standard »živeti«. Tako v Iskratelu ne bomo ločevali med medicinskimi in »preostalimi« produkti, ampak bomo vse izdelovali po zahtevah standarda EN ISO 13485.

Koliko sredstev ste oziroma boste vložili v pridobitev medicinskega standarda in vstop na novi trg?

Zaradi zahtevnosti Iskratelovih internih rešitev in številnih presoj zunanjih presojevalcev smo v pridobitev standarda vstopili že dobro pripravljeni. Večinski del vložka se bo meril v porabljenih urah posameznikov, ki so pripomogli, da bomo uspešno prejeli certifikat EN ISO 13485.

Standard ne pogojuje zahtev po novi opremi, glavno je, da znamo dokazati, kako je bil posamezen izdelek narejen.

Za medicinske pripomočke je pomembno, da znamo dokazati, s kakšnimi parametri je bilo narejeno posamezno tiskano vezje in ali so ti parametri znotraj potrjenih toleranc.

Nadaljevali bomo tudi vsakoletna vlaganja v posodobitev opreme. Letos smo vložili v novo linijo za selektivno spajkanje, napravo za pranje tiskanin, v pogovorih smo tudi za nabavo naprave za zalivanje vezij z umetno maso. Prihodnje leto načrtujemo veliko naložbo v nove linije SMT.

Zakaj ste se odločili vstopiti na trg medicine?

V Iskratelu imamo ogromno znanja, sledimo trendom in si nenehno prizadevamo za izboljševanje procesov ter želimo trgu ponuditi več. Lahko konkuriramo tudi najzahtevnejšim.

Gre za del poslovne strategije segmenta EMS, in sicer vstop na nove, rastoče trge, kamor poleg medicinskih pripomočkov sodijo še čista energija in upravljanje odpadkov. Naš cilj je postati pomemben dobavitelj komponent za medicinske pripomočke.

V prihodnjih letih želite z izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov ustvariti 15 odstotkov prihodkov, ste napovedali v reportažnem članku o proizvodnji Iskratela. Na katere trge in kupce boste najprej ciljali s svojo novo proizvodnjo oziroma storitvijo? In srednjeročno?

Iskratel je dobro poznano podjetje v regiji Alpe-Adria in rusko govorečih državah, zato bodo prvi kupci s teh območij. Trenutno poteka raziskovanje trgov v regiji DACH, kjer smo že dobili prve stike in informativna povpraševanja. Medicinski pripomočki se ne izdelujejo v tako velikih nakladah kot na primer v avtomobilski industriji, so pa zato veliko bolj kompleksni in povsem primerljivi po zahtevnosti z našimi tiskanimi vezji za telekomunikacijske rešitve. Prav to je naš cilj za prihodnost – proizvodnja nišnih izdelkov z visoko zahtevnostjo in višjo dodano vrednostjo.

V katerih medicinskih izdelkih bo čez pet let mogoče najti Iskratelove tiskanine? Na katerih trgih jih bo največ? Na katerih trgih vse boste z njimi navzoči?

V Iskratelovih! V prvi fazi želimo proizvajati tiskana vezja za diagnostične medicinske pripomočke, ne za medicinske pripomočke, na katere so vezane življenjske funkcije.

Ustrezno izkušeni načrtujemo postati tudi proizvajalec lastnih medicinskih pripomočkov. Idej glede razvoja ne manjka, vendar želimo delovati preudarno, na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj s tega za nas novega segmenta.

Kranjski Iskratel vstopa še na trg medicine
Foto: Jure Makovec
Talum očaral Švicarje z novo rondelico, kjer je dodana vrednost skoraj 100 tisoč evrov 5
5 ur
Pri rondelicah je Talum lani postal največji svetovni proizvajalec; švicarska družba SIGG iz njih dela aluminke – embalažo za vodo iz aluminija, ki jo razstavlja MoMA
Na članek...

»Aluminij je permanenten material, saj ga je mogoče reciklirati v nedogled brez negativnega vpliva na kakovost. Aluminij poleg trajnosti odlikujejo tudi druge dobre lastnosti, zato njegova poraba letno narašča za pet do šest odstotkov. V Talumu se zadnja leta poleg proizvodnji primarnega aluminija zelo posvečamo programu izdelkov iz aluminija in veliko vlagamo v njegovo širitev. Ti izdelki imajo visoko dodano vrednost. Najdlje smo prišli pri rondelicah, kjer dodana vrednost na zaposlenega znaša že skoraj 100 tisoč evrov in kjer smo lani postali največji svetovni proizvajalec,« je povedal Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.

Še zlasti jim višjo dodano vrednost uspeva doseči z rondelicami za embalažo v farmacevtski, prehrambni in kozmetični industriji. Med njihovimi kupci je na primer tudi švicarski SIGG, vodilni svetovni proizvajalec steklenic (embalaže) za vodo iz aluminija. Siggove aluminke za vodo med drugim kot primer »Original Swiss Bottle« svetovno priznanega oblikovanja in izdelave najdemo v newyorškem muzeju moderne umetnosti MoMA.

Za širitev proizvodnje rondelice namenjajo sedem milijonov

»Zdaj v Talumu izdelamo približno 40 tisoč ton rondelic na leto, s čimer imamo v svetu 25-odstotni tržni delež in z njimi ustvarimo 100 milijonov evrov prihodkov. Po sedem milijonov evrov vredni naložbi v povečanje njihove proizvodnje, ki je v sklepni fazi, bomo zmogljivosti povečali na 50 tisoč ton na leto. V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo trajnostnim zahtevam svojih kupcev, ki povprašujejo po 100-odstotno reciklabilni embalaži. V Talumu se zavedamo prednosti, ki jih ponuja aluminij, in zavzeto sledimo zahtevam in smernicam trga pakirne industrije. Rezultat je inovacija na področju trajnosti – rondelice, izdelane iz procesnega odpadnega aluminija. Veliko zanimanja je zbudila predvsem aerosolna pločevinka, izdelana iz tovrstne rondelice, ki jo je predelal Talumov kupec Alltub Italia in jo pod blagovno znamko Eco Light Can v začetku leta predstavil na srečanju proizvajalcev embalaže za aerosole Aerosol & Dispensing Forum v Parizu,« o novostih v Talumu pove Marko Drobnič in doda, da je ena glavnih prednosti Taluma, ki jim omogoča kupcem ponujati inovativne rešitve v tem, da sami obvladujejo celoten proizvodni proces, od proizvodnje primarnega aluminija do izdelave njegovih zlitin in obdelave aluminija in zlitin.

Ne vlagajo pa samo v širitev programa rondelic. Za vse naložbe bodo tako letos namenili 16,5 milijona evrov, lani so jih 30 milijonov evrov. V zadnjih štirih letih so za naložbe namenili 84,7 milijona evrov.

Lani 80 tisoč ton aluminija in 150 tisoč ton izdelkov

Talum, ki sodi med deset največjih slovenskih izvoznikov, se je v zadnjih desetih letih zelo spremenil. Iz proizvajalca aluminija se je prelevil še v proizvajalca izdelkov iz aluminija, ki imajo višjo dodano vrednost. Če to povemo v tonah – lani so proizvedli 80.511 ton elektroliznega aluminija in 150 tisoč ton izdelkov iz aluminija.

Med kupci Bosch, Porsche, KTM

Med njihovimi kupci so poleg proizvajalcev embalaže za kozmetiko, prehrambno industrijo in farmacijo tudi proizvajalci motociklov, tovornjakov, avtomobilov in njihovih sestavnih delov Bosch, Volkswagen, Porsche, Jaguar Land Rover, KTM, Scania, Wabco … Ti kupujejo predvsem Talumove ulitke, ki jih v Talumu tudi mehansko obdelajo. »Ukvarjamo se z nizkotlačnim, gravitacijskim in visokotlačnim kokilnim litjem. Pri nekaterih kupcih smo se že prebili do statusa razvojnega dobavitelja. Naš cilj je, da je stopnja obdelave ulitkov čim večja. V programu livarstva želimo v letu 2020 ustvariti 50 milijonov evrov prihodkov,« pojasni sogovornik.

Tako v Talumu v izdelke predelajo ves aluminij, ki ga proizvedejo. Za dosego vseh prodajnih ciljev pa morajo aluminij še dokupovati, tako primarnega kot tudi odpadnega, ki ga reciklirajo – pretalijo nazaj v tekoč aluminij in iz njega naredijo nove izdelke. V Bosni imajo že nekaj let tudi podjetje, ki zbira odpadni aluminij. Lani so pri svoji proizvodnji uporabili več kot 40 tisoč ton odpadnega aluminija.

Toplotni izmenjevalniki za električna vozila

V pisarni Marka Drobniča smo opazili tudi toplotni izmenjevalnik, ki se uporablja za hlajenje baterij v električnih vozilih. Podatkov o njihovem kupcu predsednik uprave Taluma ne more razkriti. Povedal pa je: »Z enim od naših kupcev smo razvili ohišje baterij plug-in hibridnih vozil višjega cenovnega razreda. Trdno verjamem, da se z električnimi vozili in e-mobilnostjo na široko odpirajo vrata aluminiju kot materialu prihodnost. Aluminij ima tudi dobro toplotno prevodnost in izredne preoblikovalne lastnosti.«

Naročila na lanski ravni, spreminja se sestava

Njihov največji trg je Nemčija. Ali čutijo ohlajanje na tem trgu? »Letošnja naročila so na lanski ravni, je pa res, da njihova intenzivnost ni več taka, kot je bila. Priča smo tudi strukturnim spremembam, saj se dizelski projekti umikajo, povečujejo pa se tisti za bencinske motorje, kar nakazuje smer hibridnih vozil. Tudi mi spreminjamo sestavo izdelkov, saj tiste z manj dodane vrednosti, torej livarske zlitine, umikamo iz programa, za več kot pet odstotkov pa povečujemo prodajo bolj donosnih, o katerih sem govoril. Prodaja drogov za gradbeništvo je na lanski ravni. Letos načrtujemo proizvesti 70 tisoč ton elektroliznega aluminija in 143 tisoč ton izdelkov. V prvem polletju smo poslovali po načrtu,« pove sogovornik.

Merijo na 3,2 milijona evrov čistega dobička

Lani je skupina Talum ustvarila 376 milijonov evrov prihodkov in 642 tisoč evrov čistega dobička. »Začetek leta je bil dober, potem pa se je naša osnovna surovina glinica občutno podražila. Z 250 dolarjev za tono, kolikor je stala v letu 2017, se je cena zvišala tudi na 700 dolarjev za tono. Tega povišanja nismo mogli v celoti prenesti v prodajne cene. Ukrepali smo tako, da smo zmanjšali proizvodnjo elektroliznega aluminija. Trenutna cena glinice je 330 dolarjev za tono, ker ZDA niso uvedle napovedanih sankcij proti Rusiji, hkrati pa vnovič proizvajajo glinico v Braziliji – oboje hkrati je namreč povzročilo tako velik skok cene glinice. Lani se je tudi znižala borzna cena aluminija in ta se zdaj giblje pri 1.800 dolarjih za tono. Ocene so, da bo konec leta ta cena okoli 1.900 do dva tisoč dolarjev za tono. Poleg rasti cen glinice in pocenitve aluminija so na slabši rezultat posredno vplivale še uvedene carine. Za letos načrtujemo, da bomo dosegli 3,2 milijona evrov čistega dobička, kar pa bo kar velik izziv,« pove Marko Drobnič.

Pri energetski učinkovitosti prvi oziroma drugi na svetu

Tudi učinkovitost pri proizvodnji aluminija so v zadnjem desetletju zelo izboljšali in porabijo precej manj energije. »Z razvojem in vpeljavo rešitev v elektrolizni proces povečujemo njegovo učinkovitost, hkrati pa zmanjšujemo porabo specifične električne energije na tono aluminija. Bolj prepoznavni inovaciji sta bili vpeljava tretje zareze v anodi ter integracija in-situ meritev elektrolita. Tehnologija s preprečeno anodo je zelo napredovala in tako je proizvodnja aluminija postala zelo učinkovita. V Talumu smo po tokovnem izkoristku najučinkovitejši na svetu, po porabi energije na tono proizvedenega primarnega aluminija pa smo drugi med proizvajalci, ki uporabljajo enako tehnologijo, kot mi, « pojasni Marko Drobnič.

Kompenzacija pri emisijskih kuponih

V Evropi se letno proizvedejo trije milijoni ton aluminija, za izdelavo vseh izdelkov pa se ga porabi skoraj 13 milijonov ton. Proizvajalci aluminija so koristni tudi pri vzdrževanju sistema oskrbe z električno energijo, saj se uporabljajo za terciarno in sekundarno rezervo pri vzdrževanju napetosti v omrežju.

»Zaradi dobrih lastnosti aluminija se njegova poraba povečuje in vsem potrebam ni mogoče zadostiti samo z recikliranim aluminijem. Evropska komisija zato spodbuja ohranitev energetsko učinkovite proizvodnje aluminija v Evropi in priporoča državam, da se prispevki proizvajalcev aluminija za obnovljive vire gibljejo v razponu od 0,5 odstotka do štiri odstotke njihove bruto dodane vrednosti. Tu je Slovenija v zgornji meji, naš prispevek je štiri odstotke bruto dodane vrednosti in znaša letno dva milijona evrov. Je pa žal Slovenija poleg Švedske in Romunije edina država, ki v svoj pravni red še ni vnesla drugega priporočila komisije, ki je, če povem zelo preprosto, finančna kompenzacija proizvajalcem aluminija pri posrednih emisijah ogljikovega dioksida, ki jih plačamo prek dobavljene električne energije. Po določeni formuli se proizvajalcem aluminija, ki so energetsko učinkoviti, finančno povrne to, kar so prek oskrbe z energijo plačali njenim proizvajalcem, ki stroške emisij vključijo v svojo prodajno ceno. Upam, da bo Slovenija to priporočilo kmalu uvedla v pravni red, saj bomo le tako lahko v Talumu dolgoročno zadržali proizvodnjo aluminija. Za nas bi ta razbremenitev pri kuponih pri tej ceni na letni ravni pomenila deset milijonov evrov. Če temu prištejemo še dražjo elektriko, ki jo imamo v Sloveniji, to pomeni za Talum 15 milijonov evrov slabši rezultat, kot ga dosegajo naši konkurenti v Nemčiji, Franciji, na Slovaškem,« pove Marko Drobnič.

Talum očaral Švicarje z novo rondelico, kjer je dodana vrednost skoraj 100 tisoč evrov
Foto: Stanko Kozel
Nove Finance že v aplikaciji
11 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

V času vzpona električnih avtov se vodik kaže kot prijaznejša alternativa 11
13 ur
Nemški inštitut za solarne energijske sisteme Fraunhofer odpira boj za najbolj trajnostni vir energije. Po raziskavi inštituta, ki zajema celotno dobo od proizvodnje, uporabe do razgradnje vozil, so avtomobili na vodik in gorivne celice do okolja bolj prijazni kot klasični električni.
Na članek...

Raziskava inštituta odpira že znano temo – boj za najčistejši vir energije v primeru, ko je zajet celoten življenjski cikel avtomobila, ki se začne s proizvodnjo, nadaljuje z uporabo in konča z razgradnjo. Raziskava je zajela električne avtomobile z dosegom več kot 250 kilometrov po WLTP-ciklu oziroma z baterijo zmogljivosti 45 do 50 kilovatnih ur in jih primerjala z avtomobili na gorivne celice, ki kot energent uporabljajo vodik oziroma vodikovo gorivo.

Vodik doslej izpuščen iz primerjav

Direktor organizacije H2 Mobility Germany Nikolas Iwan je poudaril, da so bile raziskave okoljske bilance za bencinske, dizelske in električne avtomobile že izdelane, avtomobilov na vodik pa doslej še niso vključevale v primerjavo.

Evropska unija se je medtem sicer že odločila za energent prihodnosti, saj skoraj vse države, tudi Slovenija, močno podpirajo in subvencionirajo nakup električnih avtomobilov in tako pospešujejo njihovo prodajo. Avtomobili na vodikovo gorivo ne prejemajo subvencij, tudi zato so zelo redki. Njihova prodaja pa je skoncentrirana predvsem na območjih s črpalkami, recimo v okolici Hamburga v Nemčiji in v Kaliforniji.

Druge ovire vodika

Po besedah direktorja centra za vodikove tehnologije Tadeja Auerja je vodik energent prihodnosti, njegov hitrejši prodor pa zavirata tudi število in visoka cena polnilnic, za sodobno je treba odšteti več kot 700 tisoč evrov.

Vodik prijaznejši, tudi če je pridobljen iz plina

Po raziskavi inštituta pa se vodik kaže kot bolj čista oblika energije za pogon osebnih avtomobilov. Raziskava inštituta Fraunhofer je kot prva zajela tudi to tehnologijo in izračunala okoljski odtis v celotnem življenjskem ciklu uporabe, torej v desetletnem obdobju, kolikor je povprečna življenjska doba avtomobila v Evropi. Hkrati jih je primerjala z dizelskimi in bencinskimi avtomobili. Raziskava je izpostavila predvsem izpuste povezane s proizvodnjo in razgradnjo baterij električnih avtomobilov. Večje oziroma zmogljivejše so, večji so izpusti.

Avtomobili na gorivne celice oziroma na vodik so se izkazali kot do okolja bolj prijazni tudi, če je vodik v celoti pridobljen iz neobnovljivih virov – torej iz zemeljskega plina. Že danes pa recimo Nemčija polovico vodika pridobi iz obnovljivih virov – z elektriko iz vetrnih elektrarn, drugo polovico pa iz zemeljskega plina.

V času vzpona električnih avtov se vodik kaže kot prijaznejša alternativa
Najbolj brani članki danes
14 ur
1. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu2. Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?3. Musk se je poigral s cenami tesel
Več ▼

1. V javni obravnavi: koliko pokojnine boste lahko po novem prejemali ob delu

2. Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?

3. Musk se je poigral s cenami tesel

4. Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti

5. Steklarna Hrastnik na krilih odličnega rezultata predčasno v 24,6-milijonsko naložbo

6. Robert Kleindienst se vrača v upravljavski biznis

7. 5 sprememb delovne zakonodaje za hitrejšo aktivacijo na trgu dela

8. Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja

9. Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov

10. Ursula von der Leyen je nova predsednica evropske komisije - kaj še obljublja poleg podnebne banke

Naslovne zgodbe Financ
15 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Prodaja novih avtov v prvem polletju v EU je upadla za 3,1 odstotka
16 ur

Prodaja novih osebnih avtomobilov v EU se je v letošnjem prvem polletju glede na isto lansko obdobje zmanjšala za 3,1 odstotka, medletni zdrs v juniju pa je bil še večji, in sicer 7,8-odstoten. Pri evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA menijo, da je mogoče večji del velikega junijskega zdrsa pripisati koledarskemu učinku, saj je imel lanski junij 21 delovnih dni, letošnji pa samo 19. Pogledali smo, kje po EU je bilo sicer prodanih največ avtov in kaj so podatki pokazali za prodajo električnih avtomobilov.

Brez presenečenj pri največjih avtomobilskih trgih v EU

Največji trg je tradicionalno še vedno Nemčija, kjer so od januarja do vključno junija letos na novo registrirali nekaj manj kot 1,85 milijona osebnih avtomobilov. Pri tem so bili glede na isto obdobje leto prej med redkimi v prvi deseterici največjih avtomobilskih trgov v EU, ki so v prvem polletju zaznali rast prodaje (rast je bila 0,5-odstotna, med prvo deseterico pa so jo zaznali le še na Poljskem, kjer je bila 1,9-odstotna).

Drugi največji avtomobilski trg v EU je bil, prav tako tradicionalno, britanski, kjer so v prvem polletju prodali za okoli 1,27 milijona novih osebnih vozil, kar je bilo 3,4 odstotka manj glede na primerjalno lansko obdobje.

Medletni (1,8-odstotni) zdrs prodaje novih avtov so zaznali tudi na tretjem največjem avtomobilskem trgu v EU, v Franciji, kjer so sicer v prvih šestih mesecih na novo registrirali nekaj manj kot 1,17 milijona osebnih avtomobilov.

V deseterici največjih avtomobilskih trgov so v prvem polletju največji upad prodaje novih avtov zaznali na Švedskem, kjer je bilo zmanjšanje 25,6-odstotno, sledila je Nizozemska z 10,5-odstotnim zmanjšanjem, za njo pa Avstrija, kjer je bilo zmanjšanje 8,8-odstotno.

Med novoregistriranimi še vedno v večini bencinarji

Pri tem številke združenja ACEA glede prodaje novih osebnih avtov po pogonu za prvo četrtletje (to so zadnji dosegljivi podatki) kažejo, da se je malo zmanjšal delež na novo kupljenih avtov na dizelski pogon, povečal pa delež z alternativnimi pogoni (kamor pa v tem okviru sodijo tudi avti na plinski pogon).

Kaj kažejo številke o prodaji električnih avtomobilov

Pri ACEA podatke o prodaji električnih avtomobilov objavljajo z rahlo zakasnitvijo: medtem ko so sveži podatki o skupni prodaji vseh avtomobilov na voljo že za drugo četrtletje (in s tem za prvo polletje v celoti), pa so podrobnejši podatki za prodajo električnih avtov na voljo šele za prvo četrtletje.

Ti kažejo, da je bilo letos od januarja do vključno marca v celotni EU (podatkov ni le za Ciper, Malto in Hrvaško) na novo registriranih skupaj 99.174 električnih avtomobilov, pri čemer ti podatki zajemajo tako čisto električna vozila kot hibridne tipe. To pomeni, da je bila medletna rast prodaje vseh tipov novih električnih osebnih avtov v EU glede na lansko prvo polletje 40-odstotna.

Največ novih električnih vozil so prodali na tudi sicer največjih trgih – nemškem, britanskem in francoskem. V Nemčiji, denimo, kjer so v prvem četrtletju skupaj prodali 880.092 novih avtov, jih je bilo čisto električnih ali hibridnih električnih 23.326.

Kolikšen delež torej imajo novoregistrirani električni avti v skupni prodaji novih osebnih avtomobilov? Po članicah se številke razlikujejo: medtem ko je bil v letošnjem prvem četrtletju delež v 12 državah članicah – med njimi je Slovenija – manjši od poldrugega odstotka, so na vrhu lestvice izrazito izstopale Švedska (13,27-odstotni delež), Nizozemska (10,08-odstotni) in Finska (6,22-odstotni delež).

V Sloveniji je bilo po podatkih ACEA v letošnjem prvem četrtletju na novo registriranih 153 električnih osebnih avtov. To je bilo 0,77 odstotka vseh na novo registriranih osebnih avtov v prvem četrtletju (teh je bilo po podatkih ACEA 19.692). Obenem pa je bilo število novoregistriranih električnih avtov v prvem četrtletju za deset odstotkov manjše kot v istem obdobju lani, ko je število novoregistriranih električnih avtov v Sloveniji po podatkih ACEA doseglo 170.

Prodaja novih avtov v prvem polletju v EU je upadla za 3,1 odstotka
Foto: Shutterstock
Zakaj se raje ne pogovarjamo o odpravi omejitve cen nepremičninskih posrednikov?
16 ur
Zakaj nepremičninski posrednik za prodajo stanovanja v Ljubljani lahko dobi osem tisoč evrov, na Jesenicah pa le 2.400 evrov za enak obseg dela?
Na članek...

Cena posredovanja pri prodaji nepremičnin je v Sloveniji omejena na štiri odstotke vrednosti prodane nepremičnine. Po novem dobivamo še omejitev cen pri nepremičninskem posredovanju za najemne posle.

Logika, kot si jo predstavljajo poslanci, je očitno naslednja: če omejimo cene navzgor, bodo kupci nepremičninskega posredovanja plačali največ štiri odstotke, vendar ker bodo posredniki tekmovali za kupce, bo cena lahko tudi nižja. Vse lepo in prav, a omejevanje cen v resnici prinese tudi sidranje cen. Ker je cena navzgor omejena na štiri odstotke, je zdaj pač izhodiščna cena nepremičninskega posredovanja vedno štiri odstotke.

Naj tu povem še, da se mi zdi precej neumno tudi to, da je cena storitve vezana na ceno nepremičnine, obseg storitve pa ureja zakon. Razumem, da je tako praktično, ampak prav logično pa ni. Namreč, 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani na trenutnem trgu lahko doseže tudi 200 tisoč evrov ali več. To pomeni osem tisoč evrov provizije za posrednika. Enako veliko stanovanje na Jesenicah po pregledu malih oglasov težko doseže sto tisočakov – pravzaprav so cene bližje 60 tisočakom. To pomeni, da bi nepremičninski posrednik za prodajo prejel »le« 2.400 evrov. Zakon torej od posrednika, ki bo prodal stanovanje na Jesenicah, zahteva enak obseg dela, a mu ne dovoli, da bi zaračunal enako ceno, kot če prodaja stanovanje v Ljubljani. Trenutno je verjetno prodaja stanovanja na Jesenicah celo težja naloga kot v Ljubljani. Katera je zdaj bolj poštena cena, 2.400 evrov ali osem tisoč evrov? Je 2.400 evrov premalo in osem tisoč evrov preveč? Lahko, a tako se je odločila vlada s sidranjem cen.

Zdaj država omejuje tudi ceno nepremičninskega posredovanja pri najemnih poslih, in sicer prav tako za štiri odstotke najemne pogodbe. Kaj se bo zgodilo tu? Če bo najemodajalec želel oddati svoje stanovanje za pet let za mesečno najemnino 600 evrov, bo vrednost posla 36 tisoč evrov, za to pa bo prejel 1.440 evrov provizije. Povejmo, da so najemni posli veliko manj zapleteni kot kupoprodajni in zanje obstajajo celo tipske pogodbe, ki jih lahko naročite prek interneta ali kupite v knjigarni. Ali bo najemodajalec res oddal za pet let ali bo nepremičninskega posrednika raje prinesel okoli s šestmesečno pogodbo, da bo provizija le 150 evrov, nato pa bosta najemnik in najemodajalec pogodbo podaljševala, kot se jima bo zdelo? Bo posrednik sploh sprejel tak posel? Bo omejitev cen sploh rešila kakšen problem?

Nepremičninsko posredovanje je storitev, ki ni nujno potrebna. Kdor želi, lahko proda oziroma kupi tudi brez posrednika in sam spozna, koliko je treba delati za 2.400 ali pa za osem tisoč evrov. Kdor želi, lahko odda ali najame stanovanje brez posrednika. In nazadnje, kdor najame posrednika, naj se vendar sam dogovori za to, kakšno ceno je pripravljen plačati in po kakšni ceni je posrednik pripravljen posel opraviti. Omejevanje cen pa ima še eno negativno posledico – ovira doseganje odličnosti. Kdo pa se je pripravljen zares potruditi in doseči »vau« učinek, če za to ne sme prejeti nagrade?

Posredniki seveda niso nikakršni angeli, daleč od tega, vsi smo že slišali o negativnih izkušnjah z njimi. Morda tudi zato, ker njihovo delo tako natančno definira zakon. Morda bi bili boljši, če bi poskušali zadostiti potrebam svojih kupcev, ne zakona. V resnici bi se morali pogovarjati o minimalni storitvi, ki jo mora nepremičninski posrednik opraviti, in o odpravi omejitve cen. Ljudje se bomo že znali med sabo dogovoriti za ceno, ne potrebujemo vlade, da nam jo predpiše.

Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?
17 ur
Po spodletelem poskusu prodaje hiše slovaškemu Romisu je stečajno sodišče tokrat očitno presodilo, da hiša ne gre v roke povezanih oseb
Na članek...

Stečajni upravitelj Dragan Manjulov je po treh letih le našel novega lastnika za vilo z bazenom nad Ptujem, ki je bila naprodaj v stečajnem postopku nekdanjega župana Zavrča in nekoč enega najbogatejših Slovencev Mirana Vuka. Hiša je bila prodana po izklicni ceni. Stečajni upravitelj imena kupca ne razkriva. Pravi, da gre za fizično osebe iz Zgornje Korene, ki po njegovih podatkih ni povezana z družino Vuk. Tako je očitno presodilo tudi sodišče, ki je že izdalo soglasje k prodaji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Prva prodaja padla v vodo

Tokratna prodaja hiše je bila že druga. Prvič je bila prodana na dražbi leta 2016 za 420 tisoč evrov, takrat jo je kupila slovaška družba Romis Slovakia, na katero je družina Vuk že pred leti, ko se jo je lotil Furs, prenesla svoj poslovni imperij. Sodišče je takrat soglasje k prodaji zavrnilo, saj je ugotovilo, da gre pri slovaškem podjetju Romis in Miranu Vuku za povezani osebi, prodaja povezanim osebam z dolžnikom pa po stečajni zakonodaji ni dovoljena.

Za kakšno hišo sploh gre? Zgrajena je bila leta 1997 in stoji na 1.336 kvadratnih metrov velikem zemljišču s pogledom na ptujski grad in Ptujsko jezero. Skupno ima 434 kvadratnih metrov površin. Ob hiši sta bazen z nadstreškom in letna kuhinja, v kletni etaži pa tri garaže s tovornim dvigalom. Vrednost hiše je bila ocenjena na 488.177 evrov.

Davčni postopek in prenos premoženja

Družina Vuk se je še leta 2013 uvrstila na 21. mesto najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Imperij družine Vuk so takrat ocenili na 29,3 milijona evrov. Leto za tem pa je Miran Vuk sprožil osebni stečaj, v katerem so upniki prijavili za 7,8 milijona evrov terjatev.

Vukov osebni stečaj so pod lupo vzeli tudi organi pregona. Kot smo pisali, je po mnenju specializiranega tožilstva Miran Vuk v letu 2011 začel namenoma zmanjševati svoje dokazljivo premoženje, saj je vedel, da Furs v kritičnem času opravlja davčno inšpekcijski nadzor. Ko so mu konec leta 2011 prepovedali razpolagati s premoženjem je bilo že prepozno, saj naj bi osebna vozila in vrednostne papirje že prodal, na svojih nepremičninah pa je v korist ciprske družbe Ayiaco - lastnice Romisa - že pred Fursom vknjižil hipoteko.

Upravitelj je v Vukovem stečaju priznal za več kot 5,6 milijona evrov terjatev. Največja upnika sta Frančišek Borsan, ki mu je bilo priznanih za 1,34 milijona evrov terjatev, ter ciprski Ayiaco Holdings, ki terja 1,3 milijona evrov. NLB in NLB Leasing vsak terjata dobrih 800 tisoč evrov. Med večjimi upniki je še finančna uprava, ki terja slabih 700 tisočakov.

V stečajni masi se je poleg vile znašel še Vukov ranč v Zavrču, ki bo po navedbah upravitelja kmalu naprodaj.

Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?
Od Jamnika, nekdanjih lastnikov Outfita7 do Petriča: kdo vse in koliko je vložil v sklad Alfi? 1
17 ur

Kako finančno »težak« bo zasebni naložbeni sklad Alfi PE, ki se bo, kot smo že pisali, ukvarjal z nakupi malih in srednjih podjetij? Glede na javno dostopne podatke je do zdaj vlagateljem uspelo zbrati 23 milijonov evrov, še enkrat toliko je primaknila Evropa. Pogledali smo, kdo je vplačal v sklad.

Kot smo že pisali, je Alfi PE glede na podatke iz poslovnih in sodnih registrov zbral 46 milijonov evrov, neuradno je sicer slišati, da naj bi bila številka še nekoliko višja, a iz javno dostopnih baz to (še) ni razvidno. Med vlagatelji je kar nekaj imen z lestvice najbogatejših Slovencev, pokojninskih skladov ter drugih posameznikov in podjetij. Naštevamo nekaj največjih in najbolj znanih:

  • Modra zavarovalnica, ki jo vodi Borut Jamnik: prek različnih podskladov njihov vložek glede na podatke iz sodnega registra znaša 2,6 milijona evrov.
  • Pokojninska družba A, ki jo vodi Karmen Dietner: prek več skladov njihov skupni vložek znaša 2,5 milijona evrov.
  • Epakta Roberta in Judite Šega (Robert Šega je bil pred leti prvi finančnik Pivovarne Laško): 1,2 milijona evrov.
  • Kolektor Holding in FMR, prvega vodi Darja, drugega pa Stojan Petrič: vsak po 500 tisoč evrov, skupaj torej milijon evrov.
  • Ciprski družbi Laytonera in Gedala Limited: obe sta v lasti Slovencev, ki so bili prek teh družb lastniki Outfita7, podjetja, ki je izumilo govorečega mačka Toma. Vsako od podjetij je vložilo po pol milijona evrov, še en nekdanji outfitovec pa je milijon evrov vplačal kot fizična oseba.
  • Certa, d. d.: gre za cerkljansko družbo, ki je v lasti Postojnske jame Marjana Batagelja. Dodajmo, da je eden »alfijev« tudi manjšinski lastnik Certe Holdinga. Vložek Certe znaša 750 tisoč evrov.
  • Plasta, ki je v lasti Franca Freliha: njihov vložek znaša milijon evrov.
  • Državna Kapitalska družba (Kad), vodi jo Bachtiar Djalil: njihov vložek znaša dva milijona evrov.

Od Jamnika, nekdanjih lastnikov Outfita7 do Petriča: kdo vse in koliko je vložil v sklad Alfi?
Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja 2
17 ur
Zaživel je prvi od dveh zasebnih skladov, ki bosta kupovala slovenska podjetja. Kdo od Slovencev je vložil vanj in koga so že kupili?
Na članek...

Pred kratkim je tudi uradno zaživel prvi od dveh slovenskih zasebnih naložbenih skladov, ki bosta v prihodnje kupovala domača srednja in mala podjetja. Gre za sklad Alfi PE, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance. Na začetku julija so sklenili prvi posel, kupili so večinski delež v mengeškem podjetju Trival Antene, ki se ukvarja z izdelovanjem anten.

Že pred časom smo poročali, da ob (finančni) podpori Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) nastajata dva slovenska zasebna naložbena sklada, ki bosta kupovala – predvsem domača – mala in srednja podjetja. Kdo so tarče? Podjetja, katerih lastniki se želijo umakniti, in podjetja, ki bi se raje kot z zadolževanjem financirala s kapitalom.

Kot že rečeno, sklada bosta dva, eden bo deloval pod okriljem KD Skladov (Simon Mastnak, ki bo sklad vodil, napoveduje, da bo zaživel konec poletja, ko naj bi kupili tudi prvo naložbo), drugi pa pod okriljem ljudi iz KF Financ. Drugi je zaživel pred kratkim, imenuje se Alfi PE (pod okriljem KF Financ sicer že deluje tudi Alfi, ki pa se ukvarja s kupovanjem terjatev). Neuradno je slišati, da naj bi skladu Alfi PE uspelo zbrati okoli 60 milijonov evrov, iz javno dostopnih baz je (za zdaj) razvidno za 46 milijonov evrov vplačil (polovica je evropskega denarja). Uradno o tem noče govoriti nihče. Kdo vse je vložil v njihov sklad, preberite v članku Od Jamnika in Petriča do nekdanjih lastnikov Outfita7: Kdo in koliko je vložil v sklad Alfi?

To je prva naložba Alfija

Na začetku julija je sklad Alfi PE prek družbe uradno vstopil v svojo prvo naložbo – to je družba Antmast, ki ima v lasti mengeško podjetje Trival Antene. Gre za izdelovalca specialnih anten, ki jih med drugim uporablja vojaška industrija, pa tudi Ferrari v dirkalniku formule 1, so pred časom zapisali kolegi s časnika Dnevnik.

Alfi je kupil 76-odstotni delež Antmasta, preostanek družbe je ostal v lasti dozdajšnjih lastnikov. Kupnina? Uradno ni razkrita, iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, in po navedbah neuradnih virov pa je tako: stari lastniki so že dobili 4,4 milijona evrov, v prihodnjih dveh letih pa naj bi pod določenimi pogoji dobili še okoli štiri milijone evrov. Podjetje Trival Antene je lani ob 4,6 milijona evrov prihodkov (predlanskim sedem milijonov) ustvarilo 1,5 milijona evrov čistega dobička (predlanskim 2,3 milijona evrov), EBITDA je znašal 1,8 milijona evrov. Družba je tako rekoč brez dolga.

Na koga bodo ciljali finančniki iz KF Financ in KD Skladov

Čeprav se bosta sklada, ki izhajata iz KF Financ in KD Skladov, na prvi pogled ukvarjala z isto dejavnostjo, med njima obstaja pomembna razlika: sklad, ki bo nastal pod okriljem KD Skladov – vodil ga bo Simon Mastnak –, bo kupoval predvsem manjšinske deleže v podjetjih, »kfjevce«, njihov sklad vodi Tone Pekolj, na drugi strani zanimajo samo večinski deleži v podjetjih.

"KD Skladi nameravajo podjetnika, ki je bil do zdaj uspešen, podpreti z dodatnim kapitalom. Večinoma bodo iskali manjšinske deleže in skupaj z lastnikom razvijali družbo. Seveda pa ne izključujemo nakupa podjetij v celoti, ni pa to naša prvotna strategija," je na okrogli mizi Mojih financ pred nekaj meseci pojasnil Mastnak. Po njihovih analizah je za lastniško financiranje primernih okoli 1.300 podjetij, pri čemer so izločili mikro in velika podjetja ter vse, ki imajo EBITDA manjši od 750 tisoč evrov in ki rastejo za manj kot deset odstotkov na leto v zadnjih nekaj letih.

»Na slovenskem trgu je praznina med dvema in desetimi milijoni evrov financiranja, ki je nihče resno ne jemlje. To praznino mislimo mi zapreti,« je na majski finančni konferenci napovedal Pekolj.

Matjaž Filipič, prvi človek KF Financ, je že pred časom povedal, da iščejo naložbe med dvema in desetimi milijoni evrov ter deleže, večje od 60 odstotkov. Filipič je pojasnil še, da bo sklad pripravljen odšteti med štirikratnikom in šestkratnikom dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Je pa to odvisno od številnih dejavnikov. Več in o tem, kako pripraviti podjetje na prodajo, preberite v članku Mala in srednja podjetja naprodaj: kaj pravijo potencialni kupci in kaj svetujejo svetovalci.

Kako bosta sklada zaslužila? Enako, kot služijo veliki skladi: podjetja, oziroma deleže, bosta v določenem času – navadno gre za pet do sedem let – prodala. Pri tem seveda računata, da se bo vrednost premoženja zvišala.

Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja
Foto: Shutterstock
Kaj dobite od nepremičninskega posrednika za plačilo provizije? 2
18 ur
Posredniki naštevajo: dobite več, kot določa zakon, če bodo provizije omejene, pa bodo omejene tudi storitve
Na članek...

Zakon o nepremičninskem posredovanju, ki gre jutri zaradi veta v državnem svetu vnovič skozi poslansko sito, močno razburja nepremičninske posrednike. Ti žugajo: če bodo provizije oziroma plačila za posredovanje omejena tudi za posredovanje pri najemnih poslih, bodo omejene tudi naše storitve.

Ne glede na to, kakšna usoda čaka zakon, ki ga je predlagala Levica, smo preverili, kaj morate po zakonu dobiti za plačilo provizije in kaj posredniki za ta denar zares naredijo. Vsi zatrjujejo, da več, kot določa zakon, in da bodo storitve – če bodo provizije pri najemnih poslih tako zelo omejene (več o tem pišemo v okvirju) – pač tudi omejene. In bodo vse, kar strogo ne določa zakon, zaračunali posebej. Mi pa predlagamo, da njihove storitve, preden jih najamete, primerjate in v pogodbi (in na trgu) preverite, kaj dobite za svoj denar. Nekateri res ponujajo več, se za stranke potrudijo, drugi manj.

Koliko znašajo plačila posrednikom

1. Provizija pri nakupu in prodaji nepremičnin ne sme znašati več kot štiri odstotke prodajne cene (plus DDV). Torej, če prodajate stanovanje v vrednoti 200 tisoč evrov, bo posrednik po do zdaj veljavni zakonodaji dobil osem tisoč evrov provizije plus DDV za državo. Navadno pol plača kupec, pol prodajalec (po novem bo moral vse plačati naročnik storitve, navadno prodajalec, kar se bo potem verjetno nekako poznalo pri ceni nepremičnine). Omejitve provizij veljajo tako za poslovanje s podjetji kot z ljudmi.

2. Pri najemu pa bo plačilo za posredniške storitve – če bo novela zakona obstala – po novem prav tako omejeno (zdaj ni). Ne bo smelo znašati več kot štiri odstotke vrednosti najemne pogodbe (in ne manj kot 150 evrov), ne glede na to, za koliko časa se sklepa pogodba. Pri najemu omejitve veljajo samo, če posel sklepa fizična oseba. Pri prodaji omejitve veljajo za vse.

Štiri odstotke pri najemu pa je navadno dosti manj kot štiri odstotke pri prodaji. Namreč, najemi se navadno sklepajo za leto dni, vrednost pogodbe je temu primerno toliko nižja. Torej – po 500 evrov najemnine za enoletno pogodbo pomeni vrednost pogodbe šest tisoč evrov, provizija pa lahko znaša največ 240 evrov.

Omejitev pri najemnih poslih za zdaj ni bilo, kar pomeni, da so nepremičninske družbe lahko računale, kolikor so hotele. Pri tem jih omejuje sicer močna konkurenca. Cene so se na trgu oblikovale tako, da se navadno za srednje, najpogostejše stanovanjske nepremičnine najemniku računa ena najemnina, najemodajalcu pa na začetku ena. Ob nadaljnjem sodelovanju pa le pol najemnine ali pa manj – okoli 200 evrov, lahko tudi nič. Odvisno od stranke. Gre namreč za dolgoročno sodelovanje, nam je svoje delovanje razložila Vesna Levstek iz družbe Nepremičnine Plus.

Ana Hudl Martinović z agencije Firma pravi, da je do zdaj za posredovanje zaračunavala plačilo v višini ene najemnine navadno le najemniku: "Gre namreč za dolgoročno sodelovanje z najemodajalcem."

Dodajmo, da bo po novem nepremičninska družba lahko računala le naročniku, to je navadno najemodajalcu (ali prodajalcu). Dogovori torej ne bodo več mogoči.

Če posel ni bil izpeljan, je bilo do zdaj v pogodbi dogovorjeno, da naročnik storitve plača kvečjemu dejanske nastale stroške, opredeljene vnaprej po ceniku, ali pa celo nič. Zdaj bi lahko veljalo, da bo agencija lahko zaračunala največ 150 evrov.

Kaj morate dobiti po zakonu za provizijo?

Nepremičninska družba mora določiti splošne pogoje opravljanja storitev posredovanja v prometu z nepremičninami. Ti morajo poleg opisa posameznih poslov nujno vsebovati tudi nujne storitve, ki jih stranka dobi za provizijo. To pa so vzpostavljanje stikov za naročitelja, preverjanje stanja nepremičnine, in – zelo pomembno – dejanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, ki so potrebna za sklenitev pravno veljavne pogodbe za določeno nepremičnino. Zadnje obsega:

  • stroške za sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (torej gre za pogodbo med naročnikom in posredniško družbo, ne za najemno ali kupoprodajno pogodbo);
  • seznanjanje s tržnimi razmerji, ki so pomembna za določitev cene nepremičnine;
  • seznanjanje z vsebino predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami,
  • seznanjanje z višino davčnih obveznosti stranke in s cenami notarskih storitev;
  • ugotavljanje pravnega stanja nepremičnine s pridobitvijo listin o nepremičnini (izpisek iz zemljiške knjige), pogodb (če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo) in podobno;
  • pisna opozorila, obvestila, potrdila;
  • ogled nepremičnine po sklenitvi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami;
  • oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način;
  • seznanjanje naročitelja z nepremičnino in spravljanje v stik s tretjo osebo;
  • prisotnost pri ogledu nepremičnine s strani naročitelja;
  • ugotavljanje dejanskega stanja nepremičnine;
  • seznanjanje naročitelja z ugotovljenim pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine in zanesljivo opozarjanje na ugotovljene napake;
  • telefonsko komuniciranje s strankami;
  • sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev posla.

Kaj vse navadno še ponujajo posredniki? In za kaj sploh odgovarjajo?

Zgoraj omenjene obveznosti, ki jih mora posrednik ponujati za provizijo, se slišijo dobro. A je, kot pravi Vesna Levstek, v praksi drugače. Omenjene obveznosti so zelo ohlapne – zato dobri posredniki opravijo več in za svoj denar dobite tudi denimo najemno ali kupoprodajno pogodbo, izbiro res dobrega najemnika, torej tudi več ogledov ... Podobno pravi Ana Hudl Martinović: "Naša odgovornost je, da vse pregledamo in pripravimo, še preden začnemo tržiti nepremičnino. Tvegamo, da ne bomo dobili plačanih storitev, ne vemo, ali bo posel izpeljan. Konkurenca je ogromna. Tveganje pri nepremičninskih poslih tudi, zato moramo imeti veliko znanja, se nenehno izobraževati na več področjih in ves čas spremljati zakonodajo."

Denimo, po zakonu ni treba priskrbeti tudi kupoprodajne ali najemne pogodbe. Tudi ni treba na davkarijo vlagati napovedi za davek na promet z nepremičninami, ki je pogoj za končanje prodaje. Prav tako ni treba denimo urediti srečanja z notarjem (notarski zapis sicer zaračuna notar in ga navadno ne krije nobena posredniška provizija) ali oglaševati še kje drugje kot denimo na lastni spletni strani. Pa to navadno posredniki počnejo.

Da ne bo pomote – dodatne storitve ponujajo zaradi konkurence in zato, ker seveda tudi sami želijo čim prej končati posel, imeti dobro ime, več posla in zadovoljne stranke. To pa je ob konkurenci tudi pogoj za zaslužek in obstanek.

Kako žugajo posredniki?

Kot pravita obe sogovornici, novi zakon pomeni prevelik poseg pri sklepanju najemnih poslov, da bi še lahko v sklopu osnovnih, vnaprej določenih plačil za posredovanje ponujali omenjene dodatne storitve. »Predstavljajte si, da oddajate stanovanje ali sobo študentu za leto dni za najemnino 300 evrov na mesec. Provizija bo znašala 150 evrov, to pa je premalo za kritje storitev, ki jih provizija pokriva, to so navadno oglaševanje, vodenje ogledov, priprava pogodbe,« pravi eden izmed nepremičninarjev.

Kako se bodo torej nepremičninarji znašli? Več storitev bodo zaračunali dodatno.

Če bo jutri zakon v državnem zboru vnovič potrjen, pa napovedujejo tudi predlog za presojo ustavnosti.

Vlada je sicer danes že sprejela tudi mnenje k zahtevi državnega sveta, da mora državni zbor vnovič odločati o predlogu sprememb zakona o nepremičninskem posredovanju. Vlada predlog zakona podpira. Zakon je dobil podporo tudi danes na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Kaj dobite od nepremičninskega posrednika za plačilo provizije?
Foto: Shutterstock
Odbor DZ po vetu znova prižgal zeleno luč omejevanju plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu
18 ur
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je po odložilnem vetu državnega sveta na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju danes znova prižgal zeleno luč predlogu. Novela, ki jo je
Več ▼

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je po odložilnem vetu državnega sveta na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju danes znova prižgal zeleno luč predlogu. Novela, ki jo je predlagala Levica, omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo strankam. (STA)

Poslanci bodo o zakonu ponovno odločali jutri. Potrebuje 46 glasov. Prejšnji teden - pred obravnavo v državnem svetu - je novelo podprlo 48 poslancev. Če bo zakon spet dobil zeleno luč, bodo šli posredniki pred ustavno sodišče.

Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov 11
19 ur
Gradnja optičnega omrežja bo trajala tri leta
Na članek...

Podjetje Rune Enia bo investiralo približno 200 milijonov evrov v izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja v podeželskih delih Slovenije. Kot so nam pojasnili v podjetju, se bodo dela začela v občini Šentilj, omrežje pa bodo gradili v 164 občinah. Pojasnjujejo, da bodo svoje omrežje gradili izključno na podeželju, v naseljih z manj kot tisoč prebivalci. Omrežje bodo nato oddajali telekomunikacijskim operaterjem, ki bodo prek omrežja uporabnikom zagotavljali velike hitrosti prenosa podatkov.

Gradnja omrežja bo trajala tri leta in bo zajela približno tretjino vseh gospodinjstev v Sloveniji. "V tem času bo družba Rune Enia slovensko podeželje povezala z več kot šest tisoč kilometri medkrajevnega širokopasovnega optičnega omrežja. Projekt se izvaja tudi v sosednji Hrvaški, kjer se omrežje gradi na delih Primorsko-goranske in Istrske županije. Investicija na Hrvaškem je ocenjena na približno 60 milijonov evrov," so zapisali v podjetju.

»Zaradi izjemno velikega vpliva investicij v širokopasovno infrastrukturo na gospodarski in družbeni razvoj se je v Sloveniji zaradi pomanjkanja vlaganj na podeželju v preteklih letih poglabljala razvojna in digitalizacijska razlika med mesti in podeželjem,« je pojasnil Goran Živec, direktor družbe.

Od kod podjetju denar za investicijo?

Lastnik podjetja Rune Enia je sklad Connecting Europe Broadband Fund, v katerega so denar vložili evropska komisija, Evropski sklad za strateške naložbe, Evropska investicijska banka, francoska, italijanska in nemška razvojna banka ter nekateri zasebni vlagatelji.

Kot so nam pojasnili v podjetju, je zasedenost optičnega omrežja v mestih okrog 25 odstotkov, saj je tam veliko alternativ. Na podeželju pa so obremenitve omrežja veliko večje, saj se nanj priključujejo skoraj vsi. To pa draži investicijo, ki je lahko na podeželju trikrat višja kot v mestu. "Naša napoved, da bomo gradili le v krajih z manj kot tisoč naslovi, je sprva osupnila tudi vlagatelje. Kot so njihovi svetovalci proučili projekt in številke, so takoj potrdili našo idejo in izrazili pripravljenost, da vanj s svojim kapitalom vstopijo kot partnerji," so zapisali v podjetju.

Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov
Foto: Shutterstock
Slovenska krvna slika: ob koncu Q1 umirjanje rasti, upad domače porabe, investicij v opremo in rasti zaposlenosti
20 ur
Pregled makroekonomskih gibanj Banke Slovenije
Na članek...

Nič presenetljivega ni v pregledu makroekonomskih gibanj, ki jih je za prvo letošnje četrtletje povzela Banka Slovenije - Slovenija se gospodarsko ohlaja, vendar pa ohlajanje še počasnejše od povprečja evrskega območja - zamik je sicer zaradi sestave našega gospodarstva običajen. Kljub vsemu ne škodi še enkrat preleteti, kako smo končali prve tri letošnje mesece.

1. Gospodarska rast

Gospodarska rast evrskega območja je bila v prvem četrtletju le 1,2-odstotna, šibka pa naj bi ostala tudi v drugem, saj so vrednosti anketnih kazalnikov še posebej v industriji ostale precej nizke, ugotavljajo v centralni banki. Rast BDP v Sloveniji v prvem četrtletju je medletno znašala 3,2 odstotka. "Tudi Slovenja se že nahaja v obdobju nižje gospodarske rasti, ki pa ostaja zelo solidna v primerjavi z evrskim območjem in primerljiva z rastjo v večini drugih manj razvitih članicah evrskega območja. So se pa vsaj za zdaj stabilizirali obeti za rast tujega povpraševanja po slovenskih proizvodih, saj se je prekinilo zniževanje tehtane ocene letošnje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah, ki je bilo prisotno vse od lanske jeseni," dodajajo v Banki Sloveniji.

Kaj vidijo za prihodnje mesece

Obeti za svetovno gospodarstvo se še poslabšujejo zaradi naraščajočih trgovinskih in političnih napetosti, ki slabijo trgovino, industrijo in investicije. Glavne mednarodne institucije so znižale napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2019 na okrog 3,1 odstotka, v evrskem območju pa naj bi rast komaj presegla en odstotek. Na poslabšane razmere so se odzvale centralne banke, kar je izboljšalo finančne pogoje, bolj spodbujevalna pa postaja tudi fiskalna politika.

2. Izvoz in domača poraba

"Čeprav je negotovost v evropskem gospodarstvu velika, rast pa nizka, za zdaj ostaja slovenski izvozni sektor precej robusten. Vendar se razmere med predelovalnimi dejavnostmi precej razlikujejo. Nekatere med njimi se že soočajo s upadom proizvodnje, kar je bil tudi glavni razlog zmanjšanja zalog v letošnjem prvem četrtletju.

To je največ prispevalo k znižanju medletne rasti domače porabe na 1,8 odstotka in gospodarske rasti na 3,2 odstotka," opozarjajo v Banki Slovenije. Spomnimo, rast izvoza je medletno znašala 7,6 odstotka, to je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v četrtletju pred tem. Za 0,5 odstotne točke, na 2,6 odstotka, je glede na zadnje lansko četrtletje zrasla poraba gospodinjstev. To v Banki Slovenije povezujejo s povišano rastjo realne mase plač.

Precej bolj občutna pa je bila rast državne porabe - ta je bila medletno 3,6-odstotna, kar je za 2,1 odstotne točke več kot v zadnjem lanskem četrtletju.

Opozarjajo tudi na negativni učinek zalog na rast BDP (-2,1 odstotka), zaradi česar je upadel tudi uvoz (za 0,2 odstotne točke glede na zadnje lansko četrtletje, medletna rast je znašala 6,4 odstotka). Učinek znižanja zalog je bil deloma nadomeščen s prispevkom neto menjave s tujino - neto izvoz je k rasti BDP prispeval kar 1,6 odstotne točke, torej polovico rasti.

3. Investicije, zaposlenost in stroški dela

Z rastjo drugih agregatov domačega povpraševanja so v Banki Sloveniji razmeroma zadovoljni.

Medletna rast bruto investicij se je v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko okrepila (za eno odstotno točko oziroma na 9,3 odstotka, medletno, vse večjo veljavo pa dobivajo investicije v gradbeništvu. Rast bruto investicij v osnova sredstva, torej v opremo in stroje, pa je medletno manjša za 1,3 odstotka. "Rast investicij je bila ponovno šibka, kar lahko povezujemo predvsem s tveganimi zunanjimi razmerami.," dodajajo.

Po razpoložljivih mesečnih kazalnikih aktivnosti in zaupanja naj bi se gospodarska rast umirjala tudi v drugem četrtletju, razmere pa naj bi bile manj ugodne predvsem v industriji, pišejo v Banki Slovenije. "Z gospodarsko rastjo se upočasnjuje tudi rast zaposlenosti. V prvem četrtletju je bila najnižja v zadnjih dveh letih, a še vedno 2,6-odstotna, omogočalo pa jo je predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Medletno zniževanje števila brezposelnih se je letos upočasnilo, tudi zaradi strukture brezposelnih oseb, v kateri se povečuje delež težje zaposljivih. Ob tem se še naprej znižujeta stopnji anketne in registrirane brezposelnosti. Prva je bila v prvem četrtletju 4,8-odstotna, druga pa aprila 7,6-odstotna."

Kaj pa plače? "Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila aprila štiriodstotna in je bila zaradi manjšega medletnega obsega izrednih izplačil nižja kot marca. Ker pa je rast produktivnosti nizka, taka plačna gibanja že višajo rast stroškov dela na enoto proizvoda. Ta sicer za zdaj še ostaja v okvirjih ohranjanja zunanje konkurenčnosti, saj ne odstopa močneje od evrskega povprečja in je celo nižja kot v Nemčiji" ugotavljajo in opozarjajo v Banki Slovenije.

4. Rast cen

Junija je skupna inflacija dosegla 1,9 odstotka, kar je največ po lanskem novembru, v njeni sestavi pa še naprej prevladuje prispevek storitev, enako rast je imela tudi osnovna inflacija. "Domači inflacijski pritiski izvirajo predvsem iz rasti plač, ki zvišuje proizvodne stroške, hkrati pa prek rasti povpraševanja omogoča njihovo prelivanje v končne cene za kupce. Višji stroški dela prehajajo predvsem v rast cen storitev, saj so te mednarodni konkurenci podvržene v precej manjši meri kot industrijsko blago oziroma imajo v primeru ponudnikov javnih storitev specifičen položaj na trgu," razlagajo.

Inflacijski pritiski iz tujine so letos razmeroma šibki, saj se cene nafte zadržujejo na medletno nižjih ravneh, kar zavira tudi rast domačih cen energentov.

Podobno je do maja veljalo tudi za cene prehrambnih surovin, ki pa so junija medletno zrasle in so poleg medletno višjih uvoznih cen prispevale k ponovnemu zagonu v medletni rasti cen hrane.

5. Fiskalni položaj države

Ta ostaja ugoden zaradi ohranjanja solidnih cikličnih pogojev, dodatno pa se je izboljšal tudi njen položaj na mednarodnih finančnih trgih, pišejo v centralni banki. Letni presežek sektorja država je do konca prvega četrtletja znašal 0,6 odstotka BDP, kar je sicer nekoliko manj kot lani. "Še naprej razmeroma hitro rastejo javnofinančni prihodki, predvsem tisti, ki so vezani na trg dela," opozarjajo.

Med izdatki država še naprej krepi investicije, skladno z dogovorom med vlado in sindikati pa so večji tudi izdatki za plače. Zaradi vladnih ukrepov se je povišala tudi rast socialnih nadomestil.

Breme obresti se še znižuje in ugodno prispeva h konsolidaciji javnih financ, zahtevana donosnost slovenskih desetletnih državnih obveznic pa je bila na začetku julija na zgodovinsko najnižjih ravneh.

"Kljub temu je rast izdatkov v prvem četrtletju že nekoliko prehitevala rast prihodkov. V pripravi je več ukrepov, ki bodo prestrukturirali davčno breme z dela na kapital ter posegli na področje socialnih transferjev in pokojnin. Ključnega pomena je, da kombinacija vseh ukrepov zagotavlja dolgoročno vzdržnost javnih financ, pri čemer je nujno treba upoštevati, da se bodo zaradi staranja prebivalstva stopnjevali demografski pritiski na javne finance," pravijo v Banki Slovenije. Zadnje stanje pri tem najdete v članku Koliko bo ministrstvo za finance popustilo pri davčnih spremembah.

Slovenska krvna slika: ob koncu Q1 umirjanje rasti, upad domače porabe, investicij v opremo in rasti zaposlenosti
Foto: Shutterstock
Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti 1
20 ur
Novi lastnik trgovskega objekta, ki je po umiku Baumaxa vrsto let sameval, napoveduje, da bo zgradil sodoben trgovski center.
Na članek...

Trgovsko-skladiščni objekt v Šenčurju pri Kranju, kjer je med letoma 2012 in 2015 deloval Baumax, je prejšnji mesec dobil novega lastnika. Stavbo je od avstrijskega Strabaga oziroma njegovega slovenskega projektnega podjetja DRP kupila družba Gosenica v lasti Srečka Mrvarja, najbolj poznanega kot lastnika družbe Učila international, ki ima v lasti verigo knjigarn Felix.

Koliko je nakup stal, za zdaj ni znano, gre pa zagotovo enega največjih nepremičninskih poslov letos na Gorenjskem. Mrvar pravi, da vrednosti posla v dogovoru s prodajalcem ne sme razkrivati.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kaj načrtuje novi kupec

Skupna površina zemljišč, ki jih je v Šenčurju kupil Mrvar, je okoli 37 tisoč kvadratnih metrov, od tega je v stavbi 13.500 kvadratnih metrov notranjih površin. Pri investiciji bo Mrvarju pomagala tudi BKS banka, ki ima na zemljiščih vpisano 5,8-milijonsko hipoteko.

Kot pravi Mrvar, občinski akti na tem območju predvidevajo trgovski center, česar ne nameravajo spreminjati. »Ključen vzgib, da smo se odločili za nakup, je bila vidnost objekta. Skladišča so lahko kjerkoli, za trgovce pa je pomembno, da so vidni,« pravi Mrvar.

Kakšen tip trgovskega centra bo dobil Šenčur, pa za zdaj še ni znano, saj proučujejo nekaj scenarijev. Možnosti je več: od tega, da naredijo velik outlet s 50 trgovci, do trgovskega centra z le nekaj trgovci ali pa trgovskega centra po zgledu ljubljanskega Emporiuma.

Razmišljajo tudi, da bi v centru dali prostore živilskemu trgovcu in ponudniku hrane. O vrednosti investicije Mrvar še ne želi govoriti, kot pravi, bo ta znana, ko bo določeno, kateri tip trgovskega centra bodo gradili.

Kdaj bo lokacija spet oživela

Trgovsko-skladiščni objekt je od letošnje spomladi oddan v najem logističnega velikana Kühne+Nagel, ki je svoja skladišča že zgradil, del pa jih še gradi, ob brniškem letališču. Kdaj bo zaživel nov trgovski center? »Ker gre za dolgoročen projekt, si je dobro vzeti več časa za razvoj ideje, računamo pa, da bo naša zgodba zaživela v letu dni,« pravi Mrvar.

To bo odvisno tudi od morebitnih postopkov za spremembo gradbenega dovoljenja. Če bo v objektu živilski trgovec, bo potrebna sprememba namembnosti, saj zdaj ni namenjen živilski dejavnosti.

Kdo je novi kupec

Baumaxov trgovski center v Šenčurju ni prva Mrvarjeva nepremičninska naložba. Mrvar, ki se z založništvom ukvarja že od začetka devetedsetih let, je znan tudi po tem, da se je leta 2014 potegoval za nakup Mladinske knjige Založbe, a si je na koncu premislil. Kako poslujejo Učila, si lahko ogledate v grafu. V nadaljevanju se je posvetil predvsem nepremičninam.

Leta 2016 je na dražbi ljubljanske občine kupil poslovno-stanovanjsko stavbo na Mestnem trgu, kar ga je stalo 1,3 milijona evrov. Lani je našel novega kupca – stavbo je za 2,5 milijona evrov prodal družbi The Hotel LJ, ki je v lasti Andreja Kremljaka.

Letos je od banke Unicredit odkupil tudi poslovno stolpnico na Verovškovi ulici, poznano pod imenom Mega center 1. Za osemnadstropno poslovno stolpnico naj bi po poročanju Siola odštel okoli devet milijonov evrov.

Poleg tega ima Mrvar v lasti še večje skladišče v Črnučah, ki ga oddaja družbi Mimovrste, pa tudi prodajalne na Miklošičevi, Čopovi in Bavarskem dvoru v Ljubljani.

»Nobena skrivnost ni, da knjižni posel upada, zato so številni primorani poiskati alternativne naložbe. Mi smo imeli to srečo, da se nam je ponudila priložnost vlaganja v nepremičnine,« še dodaja Mrvar.

Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti
Foto: Aleš Perčič
Uradno: premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča 2
20 ur
Kdo je Janez Lenarčič, ki je - zdaj uradno - predlagan za premiera za komisarski položaj, o katerem bodo jutri tudi govorili na vladni seji
Na članek...

O izbiri kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije je premier Marjan Šarec danes uradno pojasnil: komisarski kandidat Slovenije bo stalni predstavnik Slovenije pri EU Janez Lenarčič. "Odločil sem se za strokovnega, in ne strankarskega kandidata," je dejal Šarec. Ta predlog ocenjuje za dobrega, pa tudi koalicijsko fer. Pogledali smo, kdo je Janez Lenarčič, ki je danes - zdaj tudi uradno - postal najbolj vroče ime.

Šarec: Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen

Nova predsednica komisije Ursula von der Leyen je sicer pozvala, naj vsaka država članica EU v Bruselj pošlje po dve imeni (moško in žensko), kar je sprožilo različne odzive. Po eni strani zato, ker moč izbire z držav članic seli na vodjo komisije, po drugi strani pa že zato, ker so nekatere članice medtem že objavile ime svojega kandidata.

Premier Šarec je danes povedal, da Slovenija v Bruselj ne bo poslala dveh imen, kar je bila želja nove predsednice komisije, s katero je bil, kot je dejal, sicer že v stiku.

"Ne vem, zakaj bi morala Slovenija vedno ubogati. Najpomembnejše funkcije so že razdeljene. Pa tudi druge članice, ki so že poslale imena, niso vse predlagale tudi žensk. In še - Slovenija je že imela žensko na komisarskem položaju. Pošiljati dve imeni samo zaradi forme pa ni prav, saj je v Sloveniji velikokrat drugi, neizbran, označen za poraženca," je dejal Šarec.

Kdo je Janez Lenarčič

  • Leta 1967 rojeni Ljubljančan je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, trenutno dela kot stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji,
  • Lenarčič se je leta 1992 zaposlil na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je naprej delal na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, zatem pa v sektorju za multilateralne odnose. Med letoma 1994 in 1999 je bil v službi v stalni misiji Slovenije pri OZN v New Yorku.
  • Po vrnitvi na zunanje ministrstvo je delal v kabinetu ministra. Leta 2001, v Drnovškovi vladi, je postal svetovalec predsednika vlade za mednarodne odnose, leto pozneje je bil imenovan za državnega sekretarja v uradu predsednika vlade in za nadomestnega člana konvencije o prihodnosti Evropske unije. Leta 2003 je na Dunaju postal vodja stalnega predstavništva Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pri čemer je leta 2005 predsedoval stalnemu svetu OVSE.
  • Januarja 2006, v Janševi vladi, je bil imenovan za državnega sekretarja za evropske zadeve, prevzel je vodenje širše delovne skupine za predsedovanje EU. Spomnimo, Slovenija je prvič predsedovala EU v letu 2008.
  • Za državnega sekretarja ga je leta 2014 imenovala tudi vlada pod vodstvom Mira Cerarja in menda je bil med imeni za komisarske kandidate že takrat.
  • Lenarčiča opisujejo kot apolitičnega, v delovanju bolj tehnokratskega.

Jasno je ime, ni pa še konkretnejših informacij o resorju

Do zdaj se je že nekajkrat omenjalo, da bi se Slovenija med resorji v novi komisiji lahko potegovala za področje širitve. Danes premier Šarec ni bil bolj jasen, dejal je zgolj, da si bo Slovenija prizadevala pridobiti čim bolj tvoren resor, da bo lahko prispevala k evropskim politikam. Je pa z več strani slišati, da je širitveni resor neambiciozna izbira, čeprav tudi odvisno od stališča nove komisije do nadaljnje širitve EU. Evropska komisija pod predsednikom Junckerjem ni imela velikih ambicij glede širitve, saj je bilo na začetku rečeno, da v njegovem mandatu širitve ne bo.

Je pa tudi dejstvo, da so nekateri portfelji bolj ali manj stalnica, nekateri pa se tudi oblikujejo na novo. Razlike so bile denimo že med Barrosovo in Junckerjevo komisijo, utegnejo se pokazati tudi v novi komisiji. Kot je pred kratkim v pogovoru za Metin čaj dejala zdajšnja slovenska komisarka Violeta Bulc, je v Bruslju slišati predlog, da se oblikuje potrfelj za infrastrukturo, ki bi povezal promet, telekomunikacije in infrastrukturo. Kot je dejala, mora Slovenija razumeti, kje so njene ključne prioritete, in resor izbrati s tem v mislih. Kot zanimiva je omenila področja infrastrukture, tudi regionalne politike, morda širitve, med ključnimi temami bodo gotovo podnebne spremembe, zelena agenda, pa tudi resor za mlade, znotraj katerega se izrazito finančno krepi program Erasmus.

Naslednja koraka: izbira in potrjevanje komisarskih kandidatov

Izbira komisarskih kandidatov je sicer logični naslednji korak po evropskih volitvah, potem ko je bila v torek v evropskem parlamentu - sicer s tesno večino devetih glasov - kot nova predsednica evropske komisije potrjena dosedanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Jutri, v četrtek, bo o imenu komisarskega kandidata slovenska vlada razpravljala na zadnji seji pred počitnicami. Vlada mora svoj predlog zatem posredovati v državni zbor, kjer se bo kandidat predstavil pred pristojnim odborom, ki bo o kandidatu izrazil (za vlado sicer nezavezujoče) mnenje. Vlada mora o svoji odločitvi obvestiti državni zbor, zatem pa se postopek iz domovine seli v tujino.

Ko bodo znana imena komisarskih kandidatov vseh članic, se bo moral o njih izreči tudi evropski parlament (EP), kjer bodo vsakega kandidata glede na predvideni resor zaslišali pristojni parlamentarni odbori.

Po utečeni časovnici bodo zaslišanja kandidatov za komisarske položaje v EP predvidoma stekla septembra, oktobra bi sledilo glasovanje o podpori celotni evropski komisiji.

Uradno: premier Šarec za komisarskega kandidata predlaga Janeza Lenarčiča
Foto: OSCE