Manager
Dajte Venezuelcem status begunca 13
21.05.2019 14:35
Združeni narodi so pozvali, da naj se Venezuelcem prizna status beguncev, poroča Reuters. To pomeni, da so izenačeni s tistimi, ki bežijo zaradi vojne. Čeprav Venezuelci državo zapuščajo
Več ▼

Združeni narodi so pozvali, da naj se Venezuelcem prizna status beguncev, poroča Reuters. To pomeni, da so izenačeni s tistimi, ki bežijo zaradi vojne. Čeprav Venezuelci državo zapuščajo zaradi politične in ekonomske krize, je vprašanje življenja ali smrti, da dobijo azil in da se jih ne deportira.

Od leta 2015 je Venezuelo zapustilo tri milijone ljudi, še vedno jih na dan odide med tri in pet tisoč. Združeni narodi so objavili tudi priporočila, kako ravnati z Venezuelci, ki jih je politični režim dobesedno sestradal.

Hrvaški delodajalci nujno zahtevajo dodatne kvote za tuje delavce 1
37 min
Pred začetkom osrednje turistične sezone je stanje na hrvaškem trgu dela kritično in je odpiranje posameznih namestitvenih objektov in gostinskih lokalov ogroženo, opozarjajo v združenju
Več ▼

Pred začetkom osrednje turistične sezone je stanje na hrvaškem trgu dela kritično in je odpiranje posameznih namestitvenih objektov in gostinskih lokalov ogroženo, opozarjajo v združenju hrvaških delodajalcev. Kot ocenjujejo, primanjkuje najmanj 15.000 delavcev. Vlada zaenkrat zahteve za dodatne kvote za uvoz delovne sile zavrača.

Poudarili so, da so prisiljeni iskati delavce na drugih trgih. Po navedbah članov združenja delodajalcev je v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu nujno potrebnih najmanj 15.000 delavcev. Skupaj z živilsko industrijo in kmetijstvom naj bi po nekaterih ocenah letos na Hrvaškem potrebovali dodatnih 30.000 delavcev. (STA)

EY opozarja na počasno rast največjih nemških podjetij
1 ura
Največja nemška podjetja na mednarodnih lestvicah zaostajajo za konkurenco iz tujine, je pokazala ta teden objavljena raziskava svetovalne firme EY. Prihodki in zaslužki 44 nemških podjetij z
Več ▼

Največja nemška podjetja na mednarodnih lestvicah zaostajajo za konkurenco iz tujine, je pokazala ta teden objavljena raziskava svetovalne firme EY. Prihodki in zaslužki 44 nemških podjetij z lestvice 1000 največjih po ustvarjenem dobičku so se lani okrepili precej bolj skromno kot rezultati družb iz drugih delov sveta.

V primerjavi z njimi so ameriška podjetja prihodke v povprečju povečala za 10,5 odstotka, azijska podjetja za 10,1 odstotka in podjetja iz celotne EU za 7,7 odstotka.

Dobiček iz poslovanja se je v povprečnem ameriškem podjetju okrepil za 12,8 odstotka, v azijskem pa za 12,2 odstotka. Evropska podjetja so beležila 11,6-odstotno rast. Analiza sicer ne zajema bank in zavarovalnic. (STA)

Najbolj brani članki danes
14 ur
1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla2. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom3. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom
Več ▼

1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla

2. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

3. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

4. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati

5. Kako sem med iskanjem namiznega prta v Damasku doživela vojno razdejanje

6. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?

7. BMW 7 in X7: popotovanje po deželi vampirjev, obcestnih jaškov in prelepih gradov

8. Krčev T-2 v izdajo komercialnih zapisov; zakaj to skriva pred upnico DUTB?

9. Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju

10. Kaj je Fragmat, kjer je zgorelo?

Kitajska industrijska proizvodnja maja z najnižjo rastjo v 17 letih 3
16 ur
Obseg kitajske industrijske proizvodnje se je maja povečal za pet odstotkov, kar je najnižja rast po letu 2002, navedbe kitajskih državnih statistikov povzema francoska tiskovna agencija AFP. To
Več ▼

Obseg kitajske industrijske proizvodnje se je maja povečal za pet odstotkov, kar je najnižja rast po letu 2002, navedbe kitajskih državnih statistikov povzema francoska tiskovna agencija AFP. To bi po ocenah analitikov lahko predstavljalo nov dokaz, da se drugo največje gospodarstvo na svetu ohlaja.

Prodaja na drobno je medtem z 8,6-odstotno rastjo presegla pričakovanja analitikov. (STA)

EU dovolila povečanje uvoza govedine iz ZDA 11
17 ur
Evropska unija je z ZDA sklenila dogovor o povečanju uvoza nehormonsko vzrejene ameriške govedine, je včeraj sporočila Evropska komisija. Gre za enega od poskusov Bruslja, da bi zmanjšal
Več ▼

Evropska unija je z ZDA sklenila dogovor o povečanju uvoza nehormonsko vzrejene ameriške govedine, je včeraj sporočila Evropska komisija. Gre za enega od poskusov Bruslja, da bi zmanjšal trgovinske napetosti med stranema.

Trenutno ima EU zgornjo mejo za uvoz nehormonsko vzrejene govedine postavljeno pri 45.000 tonah, pri čemer ni določeno, od kod naj je bo koliko uvožene.

Glede na včeraj obelodanjen dogovor pa bo EU postopoma povečala delež znotraj te kvote, ki bo na voljo za uvoz iz ZDA. V sedmih letih naj bi tako iz največjega gospodarstva na svetu v EU prišlo 35 tisoč ton nehormonsko vzrejene govedine. Preostali delež bodo lahko v EU izvozile druge tretje države. (STA)

Britanska vlada za ogljično nevtralnost do leta 2050 2
18 ur
Britanska vlada je ta teden predstavila načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, v skladu s katerim bi cilj ogljične nevtralnosti dosegli do leta 2050. Načrt je bil deležen
Več ▼

Britanska vlada je ta teden predstavila načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, v skladu s katerim bi cilj ogljične nevtralnosti dosegli do leta 2050. Načrt je bil deležen široke politične podpore, medtem ko si okoljevarstveniki kljub temu želijo odločnejših ukrepov.

Nov britanski načrt je precej bolj optimističen ob obstoječega, ki je do leta 2050 nalagal 80-odstotno znižanje emisij. Britanski finančni minister Philip Hammond je zato že opozoril, da bi lahko uresničitev ambicioznejšega načrta Veliko Britanijo stala približno 1000 milijard funtov. (STA)

Britanski znanstveniki ob siceršnjem poudarjanju nujnosti zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida opozarjajo na posledice zelene brezogljične ekonomije, ki jih ima ta za naravne vire. Električni avtomobili in nič emisij = surovinski, ekološki in socialni problem

Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju
19 ur

Pomanjkanje kadra, toga delovnopravna zakonodaja in visoka obremenitev stroškov dela. To so tri ključne omejitve pri zaposlovanju, ki so jih v naši anketi med 50 podjetji z Managerjeve lestvice TOP 101 najpogosteje omenjali delodajalci.

Glede na ugodno gospodarsko klimo in novosti na področju davčne zakonodaje regresa nas je zanimalo, s kakšnimi omejitvami se pri zaposlovanju srečujejo slovenska podjetja. Njihove odgovore smo strnili v sedem ključnih točk.

1. Pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra

To je bil najpogostejši odgovor med 50 podjetji z lestvice TOP 101. Anketa zavoda za zaposlovanje sicer kaže, da se v povprečju 44,6 odstotka delodajalcev srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Med velikimi podjetji je takšnih kar 65,9 odstotka. In kaj pravijo v podjetjih?

V Akrapoviču ocenjujejo, da na trgu dela ni dovolj usposobljenih kadrov zaradi omejene velikosti trga. »Ker delujemo v specifični panogi s specifičnimi izdelki, je težko dobiti človeka z izkušnjami na tem področju, zato ga moramo na novo izučiti,« pravijo. Prenos in izmenjava znanj, spretnosti in izkušenj sta zato ključna.

»Želeli bi si predvsem več kandidatov s tehnično izobrazbo različnih smeri. Nasploh opažamo, da je to težava slovenskega gospodarstva – na primer vpis v tehnične srednje šole je manjši, kot so trenutne potrebe,« pravijo v Salonitu Anhovo. Podobno ugotavljajo v Steklarni Hrastnik: »Danes podjetja potrebujemo nove, drugačne kompetence in znanja. Ključno je, da se določeni izobraževalni programi že med izobraževanjem povezujejo s podjetji. Že danes občutimo pomanjkanje kandidatov tehničnih profilov (elektro, strojna, IT) na vseh izobrazbenih ravneh, kar se bo verjetno v prihodnje še krepilo.«

2. Neugodni pogoji dela odvračajo delavce

Delodajalci imajo pogosto težave pri iskanju kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. V Luki Koper, Filcu in še nekaterih drugih podjetjih so kot eno glavnih omejitev omenili pripravljenost delavcev na večizmensko delo in delo med vikendi. V izlaškem Etiju trenutno opažajo predvsem pomanjkanje motivacije pri proizvodnih delavcih, ki so se pripravljeni na novo zaposliti, v Darsu pa manj pripadnosti med mlajšimi kadri, zaradi česar se veča fluktuacija.

Presežna ponudba delovnih mest je namreč povzročila tudi konkurenco med podjetji za kadre. Zaposlovalci morajo tako že pri ponudbah pri iskanju profilov pripraviti delavcem zanimivo in konkurenčno ponudbo, pravijo v Elektru Ljubljana. »Zahteve kandidatov so vse višje, kar nam predvsem ruši obstoječa razmerja plač,« pa pravijo v zreškem Uniorju.

3. Visoka obremenitev stroškov dela

Veliko podjetij je v zadnjem času sicer zvišalo plače zaposlenih in izboljševalo plačne sisteme. V naši anketi je večina podjetij poudarila, da si želijo predvsem davčne razbremenitve stroškov dela. »Obdavčitev plač je visoka, zaradi česar delodajalci težko nagradijo zaposlene, saj je realen učinek bruto plače ali na primer povišic majhen oziroma manjši, kot bi si delodajalec želel,« pravijo v Atlantic Grupi.

V podjetju Mahle Electric Drives Slovenija ob tem dodajajo, da je zaradi visokih davkov na plače težje doseči višjo neto plačo: »Slovenski delodajalci komajda ponujajo konkurenčno plačo v primerjavi z drugimi državami, zato mladi strokovnjaki državo pogosto zapuščajo.«

4. Omejitve pri zaposlovanju tujcev

Zaradi pomanjkanja kadra podjetja te večinoma uvažajo iz tretjih držav. Vendar pa precej podjetij pravi, da so postopki zapleteni in dolgotrajni. »Narava našega dela zahteva hiter odziv na spremenjene potrebe, a postopki zaposlitve tujcev so ponavadi predolgi, kljub ustrezni zakonodaji, saj se pogosto zaplete pri izvedbi – predvsem zaradi človeškega dejavnika,« pravijo v Steklarni Hrastnik.

Da so postopki pridobivanja delovnih dovoljenj dolgotrajni, na poti pa veliko birokratskih ovir, opozarjajo tudi v Hidrii, Danfossu Trati, Heliosu, A1 in Telemachu in Zlatarni Celje. V Iskraemecu pa ob tem dodajajo: »Na žalost je naše poslovno okolje še vedno premalo atraktivno za tujce. Slovenija je zaradi visokih davkov nekonkurenčna, stroški dela so enostavno previsoki.«

V Iskri v zvezi z zaposlovanjem tujcev opozarjajo tudi na brezposelne, ki niso motivirani za delo in zgolj formalno prihajajo na pogovore za delo: »Zaradi takšnih tujci iz tretjih držav, ki so sicer pogosto bolj motivirani za delo, ne morejo dobiti dovoljenj za delo pri nas.«

5. Toga delovnopravna zakonodaja

»Delovna zakonodaja ne omogoča fleksibilnosti pri zaposlovanju, predvsem pri zaposlitvi za določen čas, saj še vedno ne sledi zahtevam gospodarstva in se ne spreminja,« pravijo v BTC. Tudi v Elradu International, Cinkarni Celje in Merkurju se strinjajo, da zdajšnja zakonodaja omejuje prožnost delodajalcev pri zaposlovanju.

V Premogovniku Velenje kot primer toge zakonodaje navajajo upokojevanje delavcev, ki je v celoti odvisno od odločitve delavca. »Delodajalec težko načrtuje zaposlovanje, slabša sta prenos znanja in razvoj kadrov …,« dodajajo v Premogovniku.

Kemofarmacija pri zaposlovanju opozarja še na »zmanjšanje števila zaposlenih, ki je vezano na relativno formalizirane postopke, dodaten izziv pa je v teh primerih možnost izbire tistih zaposlenih, ki nimajo potenciala. Menimo, da zakon tu nekoliko neselektivno varuje določene kategorije zaposlenih.«

V HSE med omejitvami navajajo zaposlovanje za določen čas kot alternativo institutu poskusnega dela, razmeroma togo sistemizacijo in posledično izločanje dobrih kandidatov, ki ne ustrezajo formalnim pogojem.

6. Višja minimalna plača

Prihodnje leto se iz definicije minimalne plače izvzemajo vsi dodatki, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Predvsem proizvodna podjetja svarijo, da se jim bodo porušili plačni sistemi in precej zvišali stroški dela, če bodo želeli ohraniti trenutna plačna razmerja.

»Pričakujemo, da se bodo z dvigom minimalne plače pogoji poslovanja poslabšali. V prvi vrsti se bomo soočili z višjimi stroški dela, posledično lahko pri delu zaposlenih pride do uravnilovke, kar na zaposlene deluje izredno nestimulativno,« pravijo v Iskraemecu.

V Talumu iz Kidričevega so izdelali že več simulacij zaradi napovedanega dviga minimalne plače. »Veliko delodajalcev bo z usklajevanjem porušenih razmerij imelo veliko večje težave kot zgolj z uskladitvijo najnižjih plač z vsakokratnim veljavnim zneskom zakonske minimalne plače.« Ob tem dodajajo, da je tveganje največje prav za skupino delavcev, ki naj bi jim zakonodaja pomagala.

O posledicah zvišanja minimalne plače v letu 2020 smo podrobneje pisali nedavno.

7. Birokracija

Pri omejitvah so podjetja nekajkrat omenila tudi birokracijo. Tako denimo v Ljubljanskih mlekarnah v ospredje postavljajo veliko administrativno obremenjenost nekaterih ukrepov države, ki jih sicer pozdravljajo: »Seveda so dobrodošle različne vrste subvencij za zaposlovanje, vendar so administrativni postopki, ki jih mora podjetje ob tem spoštovati in izvajati, mnogokrat izrazito nesorazmerni.«

Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju
Foto: Shutterstock
IEA ne vidi veliko možnosti za občutnejše zvišanje cen nafte 1
20 ur
Skromna rast povpraševanja po nafti bo v kombinaciji z zajetnimi zalogami črnega zlata v državah, ki niso članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), prizadevanja za zvišanje cen nafte
Več ▼

Skromna rast povpraševanja po nafti bo v kombinaciji z zajetnimi zalogami črnega zlata v državah, ki niso članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), prizadevanja za zvišanje cen nafte precej otežila, je danes opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Globalne zaloge so dovolj velike, da zadostijo morebitni večji rasti povpraševanja.

Julija bo zasedala skupina Opec+, ki jo ob članicah naftnega kartela Opec sestavljajo še nekatere druge velike proizvajalke nafte z Rusijo na čelu. Srečanje bo potekalo v začetku julija na Dunaju, na njem pa naj bi odločali o morebitnem podaljšanju sporazuma o omejevanju proizvodnje.

Trenutno velja dogovor 25-članskega zavezništva o zmanjšanju proizvodnje za 1,2 milijona sodov dnevno od začetka letošnjega leta, potem ko so konec lanskega leta cene upadle za več kot 30 odstotkov. (STA)

V Zagrebu obudili projekt ureditve kolesarske poti do meje s Slovenijo 4
21 ur
Po treh letih premora so na Hrvaškem sklenili nadaljevati s projektom ureditve 121 kilometrov kolesarskih poti ob reki Savi med hrvaško-slovensko mejo in Ivanić-Gradom. Vrednost projekta je 123
Več ▼

Po treh letih premora so na Hrvaškem sklenili nadaljevati s projektom ureditve 121 kilometrov kolesarskih poti ob reki Savi med hrvaško-slovensko mejo in Ivanić-Gradom. Vrednost projekta je 123 milijonov kun (16,6 milijona evrov), ki jih bodo večinoma zagotovili iz evropskih skladov, 15 odstotkov pa bosta prispevala županija in mesto Zagreb.

Infrastrukturni projekt Greenway (Zelena pot), ki predvideva izgradnjo kolesarske steze ob reki Savi od meje s Slovenijo pri Obrežju in Lijevim Dubrovčakom približno 50 kilometrov vzhodno od hrvaške prestolnice, so v Zagrebu predstavili leta 2015. Gre za del drugega hrvaškega kolesarskega koridorja. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
22 ur
1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla2. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?3. Prestavitev množičnega vrednotenja
Več ▼

1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla

2. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?

3. Prestavitev množičnega vrednotenja nepremičnin zelo verjetno ni zadnja

4. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

5. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Po štirih letih končan stečaj celjskega Klasja
22 ur
Po štirih letih je končan stečaj celjskega Klasja, je razvidno iz objave na spletnih straneh Ajpesa. Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak pa je v izjavi za medije povedal, da je s
Več ▼

Po štirih letih je končan stečaj celjskega Klasja, je razvidno iz objave na spletnih straneh Ajpesa. Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak pa je v izjavi za medije povedal, da je s potekom stečaja, predvsem z izkupičkom od prodaje premoženja, zelo zadovoljen. V stečajno maso se je namreč nateklo 9,3 milijona evrov.

Zaradi uspešne prodaje premoženja so ločitveni upniki Klasja dobili poplačanih skoraj 29 odstotkov svojih terjatev, prav vse terjatve so bile poplačane nekdanjim zaposlenim v Klasju, nekaj denarja pa so dobili tudi navadni upniki. (STA)

Turistični prilivi v štirih mesecih porasli za šest odstotkov 1
23 ur
Vrednost izvoza potovanj je v prvih štirih mesecih letos znašala 718 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo aprila je bila rast 10-odstotna, je podatke Banke
Več ▼

Vrednost izvoza potovanj je v prvih štirih mesecih letos znašala 718 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo aprila je bila rast 10-odstotna, je podatke Banke Slovenije povzela Slovenska turistična organizacija (STO). (STA)

Šabeder za Delo: Denarja v sistemu je, kolikor ga je 5
15.06.2019 09:15
Minister za zdravje Aleš Šabeder v intervjuju za Delo pravi, da "denarja v sistemu je, kolikor ga je." Bolj kot k izstopu iz enotnega plačnega sistema zdravnikov se nagiba k variabilnemu
Več ▼

Minister za zdravje Aleš Šabeder v intervjuju za Delo pravi, da "denarja v sistemu je, kolikor ga je." Bolj kot k izstopu iz enotnega plačnega sistema zdravnikov se nagiba k variabilnemu nagrajevanju.

Glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pravi, da odločitev ne bo smela biti politična, ampak strokovna.

Pripravlja se reorganizacija ministrstva, razmišljajo o vzpostavitvi oddelkov za kakovost in informatiko v javnem zdravstvu. Organizacijska struktura naj bi bila sestavljena tako, da bo lahko obstala tudi po menjavi ministra, še pove Šabeder.

O nenadzorovanem odtekanju denarja v zdravstvu pravi, da je potrebno spremeniti kulturo obnašanja. Ob tem poudarja, da ZZZS še vedno ni pripravil standardov in normativov za materiale.

Pozor, kilometrski zastoji na avtocestah 7
15.06.2019 09:09
Na slovenskih avtocestah so še večkilometrske kolone. Kot poročajo na promet.si:- na zahodni ljubljanski obvoznici med razcepoma Koseze in Kozarje, smer Primorska;- na štajerski avtocesti med
Več ▼

Na slovenskih avtocestah so še večkilometrske kolone. Kot poročajo na promet.si:

- na zahodni ljubljanski obvoznici med razcepoma Koseze in Kozarje, smer Primorska;

- na štajerski avtocesti med Domžalami in Sneberje proti Ljubljani, 3 km;

- na podravski avtocesti pred mejnim prehodom Gruškovje, 3 km;

- na gorenjski avtocesti med Šmartnim in Vodicami proti Kranju, 3,5 km;

- na primorski avtocesti med Uncem in Postojno, pred Ravbarkomando proti Kopru, do 20 minut;

- na mariborski vzhodni obvoznici med Dragučovo in Vodolami proti Slivnici, krajši zastoj;

- Šmarje - Dragonja, pred mejnim prehodom, pred mejnim prehodom Sečovlje proti Hrvaški, Šmartinska cesta od Snebrja proti Ljubljani;

Zaradi hitrostne dirke bo danes in nedeljo, vsak dan med 7. in 19. uro, zaprta glavna cesta Novo mesto - Metlika, med Dolnjo Težko Vodo in Jugorjem pri Metliki.

Čakalna doba je na mejnem prehodu Dragonja in Gruškovje.

Na Hrvaškem ob začetku sezone podražili cestnine 11
15.06.2019 08:57
Hrvaška je ob začetku glavne turistične sezone tradicionalno zvišala cestnine. Cestnine, nad katerimi bdita javni podjetji Hrvatske avtoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ), so od danes
Več ▼

Hrvaška je ob začetku glavne turistične sezone tradicionalno zvišala cestnine. Cestnine, nad katerimi bdita javni podjetji Hrvatske avtoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ), so od danes dražje za 10 odstotkov. V Istri so se cestnine za 10 odstotkov zvišale s 1. junijem, medtem ko jih na avtocesti Zagreb-Macelj ne bodo spreminjali. Vozniki osebnih avtomobilov, motorjev, osebnih avtomobilov s priklopniki in avtodomov bodo višje cestnine, za katere skrbita Hac in ARZ, plačevali do 14. septembra. Sezonska podražitev ne velja za avtobuse in tovorna vozila, a bo zajela največji del vozil, ki so v poletnih mesecih na hrvaških avtocestah.

Vozniki avtomobilov bodo za cestnino na avtocesti med Zagrebom in Splitom odslej odšteli 200 kun (27 evrov), med Zagrebom in Reko pa 77 kun (10,4 evra). Za avtomobile je višje tudi nadomestilo za uporabo mosta na otok Krk, vozniki bodo po novem plačali 39 kun (5,3 evra), piše na spletni strani Haca.

(STA)

Prodaja na drobno maja v ZDA navzgor
15.06.2019 08:17
Ameriški potrošniki so maja glede na poročilo tamkajšnjega ministrstva za trgovino povečali svojo porabo na skupaj 519 milijard dolarjev, kar je 0,5 odstotka več kot aprila in 3,2 odstotka več
Več ▼

Ameriški potrošniki so maja glede na poročilo tamkajšnjega ministrstva za trgovino povečali svojo porabo na skupaj 519 milijard dolarjev, kar je 0,5 odstotka več kot aprila in 3,2 odstotka več kot maja lani. Ministrstvo je tudi popravilo podatke za april, ki namesto 0,2-odstotnega nazadovanja kažejo 0,3-odstotno rast.

Prodaja avtomobilov je maja od aprila narasla za 0,7 odstotka, prodaja v trgovinah z elektroniko je narasla za 1,1 odstotka, prodaja v trgovinah za šport in prosti čas pa prav tako za 1,1 odstotka. (STA)

V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla
15.06.2019 08:17
Tektonske premike na naftnih trgih bomo v torek občutili na slovenskih bencinskih črpalkah
Na članek...

Če ste v minulih dneh ob pogledu na goreče tankerje pričakovali velike spremembe reguliranih cen goriv v Sloveniji, se niste motili. So vas pa morda borzna poročila v času sabotaž tankerjev, ki so sporočala štiriodstotne dnevne polete cen črnega zlata, zavedle o smeri torkovih sprememb reguliranih cen goriv pri nas. Pred incidentom je namreč cena nafte brent prvič v štirih mesecih in pol padla pod 60 dolarjev ter tako v dveh tednih izgubila 15 odstotkov vrednosti.

Pocenitve nafte v minulih 14 dneh so odraz strahu pred ohlajanjem globalnega gospodarstva ter s tem povezanim pričakovanjem o skromnejšem povpraševanju po tej surovini v prihodnje. Glavni razlog za tovrstno vzdušje je poglabljanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Dodaten prodajni pritisk pa se je v minulem tednu sprožil z objavami o polnih ameriških zalogah nafte. Napad na japonski ter norveški tanker se je zgodil dan po tem, ko je cena nafte brent padla pod 60 dolarjev za sod. Negotovost v Perzijskem zalivu pomeni višje stroške prevoza nafte iz področja, ki je zaslužen za več kot tretjino svetovne proizvodnje črnega zlata. To je v zadnjih dveh dneh tedna podražilo nafto za pet odstotkov, še vedno pa je črno zlato pri 62 dolarjih za sod približno za desetino dražje kot pred 14 dnevi.

Kot je znano, se regulirane cene bencina in dizla v Sloveniji določajo za prodajalne ob regionalnih cestah vsak drug torek. Pri tem pa jedro modela za izračun predstavljajo cene goriv na mediteranskih borzah, razmerje med evrom in ameriškim dolarjem ter državne dajatve. Ob pocenitvi povprečne cene za približno desetino je pričakovati eno največjih pocenitev dizla in bencina v zadnjih petih letih. Izjema bi lahko bila sprememba trošarine ministrstva za finance. Dajatve so sicer nazadnje spremenili pred letom dni, v tednu pred parlamentarnimi volitvami, ko je ministrica za finance Mateja Erman Vraničar na visoko rast cene nafte odgovorila z znižanjem trošarin.

Ob nespremenjenih dajatvah bi se po naših izračunih liter bencinskega goriva pocenil za sedem do osem centov, liter dizla pa med šestimi in sedmimi centi. Polnjenje 50-litrskega rezervoarja bi tako bilo cenejše za tri do štiri evre. Dizel bi bil tako najcenejši od januarja, bencin pa od marca letos. Če se napoved modela izkaže za pravilno, bi bila to največja pocenitev dizla od lanskega decembra, za bencin pa največja od leta 2008.

V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla
Foto: Shutterstock
Mobilnost 2030: Pametna mesta so do pešcev in kolesarjev prijazna mesta
15.06.2019 07:00
S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih
Na članek...

Po nekaj desetletjih prilagajanja mest avtomobilom so se tržne sile postopoma začele obračati v drugo smer. Arhitekti in mestni urbanisti so se začeli zanimati za ustvarjanje mest, ki so prilagojena človeku in človekovemu načinu premikanja s petimi kilometri na uro – peš. Pravzaprav to ni zelo nov pojav: upor proti sodobni urbanizaciji, pri kateri je v središču načrtovanja prostora avtomobil, se je začel že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z gibanjem »novi urbanizem«. Novi urbanizem pomeni vračanje k tradicionalnemu načrtovanju sosesk, v katerih se prepletajo različne vsebine in raznoliki prebivalci. Gre za vračanje k skupnostim, ki so načrtovane za pešce, kolesarje in za javni promet, za avtomobile pa se uporabi preostanek prostora.

Glavne gonilne ideje v ozadju novega urbanizma so ustvarjanje mest po meri človeka in razvoj ekoloških praks. In zakaj je humanistični pristop k razvoju mest relevanten tudi v kontekstu urbane mobilnosti prihodnosti? Kot pravi danski arhitekt Jan Gehl: »Gre za način načrtovanja, ki smo ga vedno uporabljali, z izjemo modernističnega obdobja, ko se je zgodila velika manipulacija. V zgodovini civilizacije je bil sicer v izhodišču načrtovanja vedno homo sapiens. Ko me vprašajo, ali lahko moje ideje načrtovanja uporabijo v majhnih mestih in vaseh, vedno vprašam: Ali pri vas živi homo sapiens? Povsod so ljudje približno enako veliki, imajo enaka čutila, hodijo pet kilometrov na uro in povsod se otroci igrajo podobno«.

Pametna mesta so pametno načrtovana mesta

Zakaj je pomembno, da so mesta oziroma mestne soseske hodljive? V hodljivih soseskah in hodljivih mestih se več gibamo, manj uporabljamo avtomobile, manj je izpustov, nižji naj bi bili tudi življenjski stroški. Trditev o nižjih življenjskih stroških sicer ne drži povsem. V hodljivih soseskah so namreč – vsaj praviloma – cene nepremičnin višje, višji pa so tudi drugi življenjski stroški. Res pa je, da je v takih soseskah mogoče živeti brez avtomobila, kar lahko prebivalcem občutno zniža stroške mobilnosti.

Slovenija na prvem mestu po stroških gospodinjstev za mobilnost

To je za Slovenijo pomembno, ker se med 28 državami EU uvrščamo na prvo mesto pri stroških gospodinjstev za mobilnost. Po podatkih Eurostata za mobilnost porabimo 15,9 odstotka vseh stroškov gospodinjstev, povprečje v EU-28 pa je 12,9 odstotka. Da je naša odvisnost od cest težava, so nam pred kratkim sporočili tudi iz Bruslja, kjer nam priporočajo, naj v prihodnji finančni perspektivi 2021–2027 več investiramo v železnice in razvoj trajnostnega prometa. Poleg hoje in kolesarjenja, ki sta obliki aktivne mobilnosti, v trajnostni promet sodi tudi javni potniški promet.

Pohod avtomobilizma in preurejanje mest

Leta 1886 je Karl Benz izumil vozilo z motorjem. Revolucija se je začela 25 let pozneje, ko je Henryju Fordu uspelo znižati ceno avtomobila na manj kot eno povprečno letno plačo, 50 let pozneje pa je bilo na cestah že več kot sto milijonov avtov, mestni urbanisti pa so začeli mesta iz do ljudi prijaznih spreminjati v mesta, prijazna do avtomobilov. Zdaj je po svetu že več kot 1,3 milijarde avtov, v Sloveniji nekaj več kot 1,1 milijona, kar pomeni, da imamo na tri polnoletne prebivalce dva avtomobila. Avto je postal sinonim za svobodo in neodvisnost, v Sloveniji pa smo prometni sistem v zadnjih desetletjih zastavili tako, da si mobilnosti zunaj mest brez avtomobila skoraj ne moremo predstavljati.

Eksterni stroški avtomobilnosti

S povečevanjem odvisnosti od avtomobilov naraščajo tudi eksterni stroški prometa, to so nesreče, onesnaženost zraka, zastoji, raba virov in izguba dragocenega prostora. Avtomobil se uvršča na prvo mesto po prostorski požrešnosti med voznimi sredstvi (glej priloženo grafiko). Za prevoz z

avtomobilom, v katerem je zgolj ena oseba, na vozišču zasedemo skoraj deset kvadratnih metrov prostora, pešec pa uporabi zgolj pol kvadratnega metra, podobno velja tudi za javni potniški promet. Električni avtomobili so enako prostorsko požrešni kot klasični avtomobili, njihova prednost pa je, da ne onesnažujejo zraka (precej bolj vprašljiva je njihova prijaznost do okolja v celotnem življenjskem ciklu). Nekateri futuristi mestne mobilnosti sicer napovedujejo revolucionarni napredek ob prehodu na mobilnost kot storitev, kar pomeni, da bi vozilo (morda samovozeče) priklicali s pritiskom na tipko, verjetno na mobilnem telefonu. Z digitalizacijo prevozov in s prehodom na nelastniški sistem uporabe vozil naj bi število avtomobilov na cestah občutno zmanjšali. Vprašanje pa je, kakšen je resnični potencial takšnega modela. Če se bo v enem vozilu vozil zgolj en potnik, velikih izboljšav ne bo.

Kakšna bi lahko bila mobilnost prihodnosti, ki bi bila prijazna do ljudi? »Upam, da ne takšna, kot lahko vidite na fotomontažah prihodnosti, ki jih kažejo avtomobilska podjetja,« pravi Jan Gehl.

Mesta po meri človeka postajajo tržno zanimiva

Arhitekt Jan Gehl, ki je aprila predaval študentom arhitekture v Ljubljani (več v intervjuju: Ljudje so se izseljevali iz mest, ker so hoteli drevesa in vrtove, zdaj pa se poskušajo vrniti), je v Köbenhavnu več desetletij proučeval življenje ljudi in njihovo počutje v mestih in o tem veliko pisal. Mestni urbanisti in politiki so se postopoma začeli zanimati za njegove ideje in jih upoštevati pri načrtovanju – in v Köbenhaven se je leta 2013 uvrstil na prvo mesto lestvice najboljših mest za življenje, ki so jo sestavili v reviji Monocle. »V mesta so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v velikem številu začeli zgrinjati avtomobili. Tržniki avtomobilske industrije so nas bombardirali s sporočili, da morajo mesta služiti avtomobilom. Načrtovalci so takrat začeli množično vabiti avtomobile v mesta. Mi smo to miselnost začeli spreminjati. Kar zdaj počnemo po mestih, je, da jih z novim načinom razmišljanja preoblikujemo tako, da v središče postavimo ljudi, avtomobili pa uporabljajo tisti prostor, ki ostane,« razlaga Jan Gehl, ki sicer ni zagovornik fundamentalističnega izrinjanja avtov iz mest, saj imajo ti vrsto pomembnih funkcij.

"Köbenhavnizacija" mest

S postopnimi ukrepi so povečali dostopnost mesta za pešce in kolesarje, omejili dostopnost za avtomobile ter ustvarili javne prostore, kjer se ljudje lahko srečujejo. V zadnjih letih so se za mesta po meri človeka začeli zanimati župani po vsem svetu. Pogosto so za svetovalca najeli Jana Gehla, ki je »köbenhavniziral« mesta od New Yorka do Moskve in Melbourna, v njegovem svetovalnem podjetju pa zdaj dela že 85 ljudi. Omejevanje dostopa za avtomobile je izboljšalo prijaznost mest za ljudi, območja so postala bolj zanimiva tudi za lokalno ekonomijo, cene nepremičnin v prijaznih mestih naraščajo. Ta trend ima sicer tudi stranske učinke, denimo, da se stanovanja v središčih mest spreminjajo v turistične zmogljivosti, kar lahko opazujemo tudi v Ljubljani. Vendar imajo mesta vedno možnost ukrepanja: v Köbenhavnu ponekod omogočijo nakup stanovanj zgolj kupcem, ki bodo v njih živeli, potencialne najemodajalce pa ustrezno obdavčijo.

Za odločanje o naložbah v prometno infrastrukturo prihodnosti bo odločilno, kako bomo v stroške mobilnosti vkalkulirali vse eksterne stroške, ki jih povzroča promet. Če je bilo prilagajanje mest avtomobilom manipulacija, ki jo je izvedla avtoindustrija, bomo morda kmalu ugotovili, da je tudi prilagajanje mest e-avtomobilom podobna manipulacija. Do takrat pa lahko zgradimo boljše pločnike, kolesarske steze in izboljšamo javni potniški promet.

Mobilnost 2030: Pametna mesta so do pešcev in kolesarjev prijazna mesta
Foto: Shutterstock
Kako sem med iskanjem namiznega prta v Damasku doživela vojno razdejanje 3
15.06.2019 07:00

Prošnjo sem dobila, ko sem preživljala svoj zadnji večer v Damasku. Pripravljala sem se, da odidem ven na večerjo, ko mi je prijatelj, novinar, ki je tudi nekoč poročal iz Sirije, poslal sporočilo s prošnjo, da mu priskrbim namizni prt. Želel je točno določene vrste prt: ročno izdelanega in potiskanega z očarljivimi rožami in pticami, kakršne je mogoče dobiti v prodajalnah spominkov in rokodelskih izdelkov na starem bazarju Hamadija. Ni si zaželel s srebrom izvezenega prta v zahtevnem aghabanijevskem slogu, temveč takšnega, ki je potiskan z lesenimi bloki. "Nekaj lepega je v njihovi preprostosti," mi je dejal. "Poleg tega ni konec sveta, če ti prijatelji po njih večkrat polijejo rdeče vino. Ker jih lahko vržeš v pralni stroj."

Mislila sem, da bom njegovo prošnjo zlahka izpolnila. Lokal, v katerem sem nameravala večerjati, je bil na Ravni ulici, znani po omembi v Svetem pismu, nedaleč od bazarja. Vse, kar sem morala narediti, je bil petminutni ovinek. A sem se motila. V prvi prodajalni, v katero sem vstopila, prtov niso imeli. Prav tako ne v drugi. In tudi v tretji ne. V vseh petih prodajalnah, ki so bile tiste noči odprte v Hamadiji, so mi povedali isto: izdeluje jih en sam človek. Je iz Hame v osrednji Siriji. In nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njim po tem, ko je država leta 2011 začela drseti v kaos.

Bila sem potrta. Moj petdnevni obisk Damaska se je iztekal in zadnja stvar, ki sem si jo želela, je bil opomnik na še eno izgubo med divjanjem državljanske vojne. Če bi našla tisti prt, bi bil to dokaz, da je preživel del sirske duše. Zato sem nadaljevala iskanje.

Pod pragom revščine 83 odstotkov Sircev

Sirija je v osmih letih vojne seveda izgubila več kot le ročna dela svojih obrtnikov. Ubitih je bilo več kot 500 tisoč ljudi, večina v silovitih vladnih bombardiranjih – tudi takšnih, v katerih so bile uporabljene iz sodov narejene bombe, napolnjene s šrapneli. Polovica prebivalstva je bila razseljena, šole ne obiskuje več kot dva milijona otrok in po ocenah Združenih narodov živi zdaj pod pragom revščine kar 83 odstotkov Sircev.

Nemiri so se v državi začeli kot del arabske pomladi, ko so protestniki zahtevali demokracijo, toda temu je sledila državljanska vojna, posledica katere je bil vzpon Islamske države in drugih militantnih skupin. Ti uporniki, ki so večinoma suniti, želijo strmoglaviti predsednika Bašarja al Asada, ki je alavit (alaviti so veja šiitskega islama).

Čeprav je nasilja v večjem delu države manj, si navadni ljudje niso oddahnili. Mukoma se trudijo preživeti v uničenem gospodarstvu. "Na milijone Sircev, ki živijo znotraj države, se spopada s kritičnim pomanjkanjem surovin, med drugim goriva, razmere pa se približujejo kriznemu stanju," je na kratkem informativnem sestanku Varnostnega sveta ZN 30. aprila povedal posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen. "In obupno trpljenje Sircev in negotova prihodnost milijonov me zelo teži – kot bi nas morala vse."

Uničeno kmetijstvo v nekoč prehransko samozadostni državi

Na tokratnem obisku, mojem tretjem, odkar so se začeli spopadi, sem opazila, da se je živahnost Damaska umaknila izčrpnosti, pa čeprav je mesto, potem ko so vladne čete premagale islamistične sile, ki so ga oblegale, preživelo leto dni razmeroma brez spopadov. Prebivalci Damaska so preprosto izgubili voljo zaradi splošnih gospodarskih težav in utrudljivega napora, da preživijo množico lastnih vsakodnevnih kriz: spopadanje z racionirano oskrbo z bencinom, hitenje domov s težkimi vrečkami z živili, da bi prišli, še preden odklopijo elektriko in nehajo delovati dvigala v večstanovanjskih stavbah, skrb za to, da imajo v jeklenkah dovolj plina, da bodo lahko skuhali obrok za družino.

Vladi uspe v državi, ki je pred konfliktom načrpala več kot 350 tisoč sodov nafte na dan, zdaj načrpati le 24 tisoč od 100 tisoč sodov, kolikor bi jih potrebovala za to, da bi državo ohranila v pogonu, saj je večina njenih naftnih vrtin poškodovana ali pa jih nima več pod nadzorom, kar v glavnem velja za ozemlje v rokah Kurdov. Šiitski režim v Teheranu je Damasku sicer odobril posojilno linijo za nakup nafte in okrepitev gospodarstva. Toda Iran zdaj Siriji ne more več pomagati, kot je lahko prej. Ladje z iransko pomočjo zaradi ameriških sankcij ne pridejo več do Sirije.

Sirija se je nekoč lahko pohvalila s prehransko samozadostnostjo. Ta je bila glavni del prizadevanj vladajoče stranke Baath, da ublaži učinek ameriških in zahodnih sankcij. Zato je škoda, ki jo je utrpelo kmetijstvo, še toliko bolj pretresljiva. Zaradi vojne so razdejana bogata polja Vzhodne Gute, ki je Damaščane oskrbovala s sadjem in zelenjavo. Kmetje so razseljeni. Po podatkih ZN je proizvodnja pšenice lani upadla na najnižjo raven v zadnjih 29 letih. Krompir in paradižnik sta postala skrajno draga – če že ne kar cenovno nedostopna – celo za sirske družine iz srednjega dohodkovnega razreda.

Del tragične usode sirske tradicionalne obrti so tudi zlate verižice iz Alepa

Namizni prt se ob vsem tem pomanjkanju hrane zdi kot priboljšek. Toda Sirija je bila pred vojno ena od redkih bližnjevzhodnih držav, ki jim nekako uspelo ohraniti tradicionalno rokodelstvo. "Izguba te tradicionalne Sirije je nekaj takšnega, kot če nekdo izgubi starša," pravi Joshua Landis, direktor Centra za bližnjevzhodne študije na Oklahomski univerzi. Landis, ki sem ga prvič srečala v Damasku leta 2005, ko je bil tam kot štipendist, ureja tudi vplivni forum s komentarji Syria Comment. "Sirija je bila spomin in esenca Bližnjega vzhoda, a je zdaj v veliki meri izginila," pravi Landis, ki je poročen s Sirko. "Sirci žalujejo in občutijo neverjetno veliko potrebo po tem, da se poklonijo spominu na izgubljeno – ne le na množice, ki so umrle, temveč tudi na kraje in stvari, ki so dajali življenju čisto posebno teksturo."

Landis ima še vedno prte iz Hame, ki jih je kupil pred vojno. Toda najbolj pogreša zlate verižice iz Alepa. "So tristrane, ročno izdelane, ne kot zelo prefinjene filigranske italijanske verižice, ki jih dobite v nekaterih prodajalnah," pravi. "Opazite lahko nepravilnosti in lepoto tega rokodelskega izdelka." Verižice, ki so jih izdelovali v delavnicah v Alepu, predvojnem sirskem trgovskem središču, so bile razstavljene v vsaki izložbi na tržnici zlata. Družine so jih, kot pravi, kupovale za doto. Toda vojna je Alep zelo prizadela in njegovi proizvodni temelji so bili uničeni. Tudi če so verižice kje naprodaj, si jih ljudje ne morejo več privoščiti. Vojna je sirskemu tradicionalnemu rokodelstvu prizadejala "krvavi udarec", pravi Landis. "Če bi jih ne uničila vojna, bi jih propadajoče gospodarstvo."

Mozartove kroglice, polnjene z novicami

Odločena, da najdem namizni prt, sem se odpravila proti lokalu, v katerem sem nameravala večerjati, ob tem pa sem premišljevala o tem, kolikokrat sem hodila po teh ulicah, odkar sem januarja 1991, v času prve zalivske vojne, začela poročati iz Sirije. Tudi takrat je primanjkovalo stvari – a večinoma zato, ker je bil režim pod vodstvom očeta zdajšnjega predsednika odrezan od preostalega sveta. Sirija je bila takrat zaprta socialistična država, kjer je bilo težko dobiti osnovne potrebščine, kot sta sol in toaletni papir.

To je veljalo tudi za novice. Sirski časopisi – vsi pod nadzorom vlade – med takratno vojno niti malo niso omenjali, da je država prispevala več tisoč čet, ki so sodelovale v dejavnostih, katerih rezultat je bil na koncu pregon iraških sil Sadama Huseina iz Kuvajta. Tako je bilo zato, ker Asad ni želel, da bi opazili, da se je postavil na stran zahoda, tudi ZDA. Še vedno slišim prijatelja, bolivijskega novinarja, kako se glasno krohota v preddverju hotela v Damasku med prebiranjem članka v krajevnem časopisu, ki je govoril o tem, kako se varno sončiti, čeprav so zunaj takrat mesto bičali mrzli vetrovi. Meni je novice prinašal nemški novinar, ki je redno obiskoval Aman v sosednji Jordaniji. Od tam je prinašal mozartkugeln – avstrijske čokoladne kroglice, polnjene s pistacijami in nugatom. V državi, v kateri je takrat primanjkovalo takšnih poslastic, so pomenile pravi zaklad. Toda zame je bilo bolj pomembno to, da so bile zavite v peto in šesto stran časopisa International Herald Trubine, ki sta bili običajno posvečeni vojni.

Za novice veljajo omejitve tudi zdaj, v režimu zdajšnjega predsednika Asada, ki je predsedniško mesto leta 2000 nasledil od svojega očeta. Zaradi dostopa do medmrežja sta se sicer res povečala pretok in širjenje informacij, a je Sirija še vedno ena od najbolj nevarnih krajev za neodvisne novinarje.

Stringice, tangice in poredne čokolade na policah Damaska

Pa vendar, pod zdajšnjim režimom se je sirsko gospodarstvo, vsaj na začetku, odprlo. Domača industrija je zacvetela – skupaj s celo vrsto potrošnega blaga, za katerega si Sirci nikoli niso niti predstavljali, da bo kdaj naprodaj v Damasku. Eden takšnih izdelkov je bilo žensko spodnje perilo domače izdelave, kakršnega bi prej našli v Amsterdamu kot na konservativnih ulicah starodavnega suka Hamadija. Ti izdelki so bili razstavljeni v izložbah specializiranih trgovin ali med drugim blagom v prodajalnah damskega perila: stringice, okrašene s pticami, ki pojejo pesem Old MacDonald, miniaturni mobilni telefoni igrače s podobami Spider-Mana, ali pa rože, ki se zasvetijo.

Med mojim prejšnjim obiskom sem s kolegico novinarko vstopila v eno od teh prodajaln damskega perila. Bilo nama je nerodno, a je prodajalka takoj odpravila najino zadrego. "Si želita ogledati običajno ali tisto drugo spodnje perilo?" je vprašala. "Tistega drugega," sem odgovorila. Odprla je zajeten katalog z vzhodnoevropskimi manekenkami. Na zalogi so imeli skoraj vse. Na stenah so bili na policah zložene celofanske škatle z izdelki. Prinesla je čokolado v obliki srca, ki je v sebi skrivala presenečenje: v njej so bile zložene tangice. "Draga, iz Damaska sem ti prinesel čokolado. Zagrizi vanjo in poglej, kaj je v njej," je bil stavek, ki ga je, kot je povedala, priporočala bogatim moškim iz Zaliva, ki so iskali darila za svoje partnerice v domovini. Toda zdaj je, kot se zdi, izginila celo ta žgečkljiva krajevna industrija spodnjega perila. Med svojim zdajšnjim obiskom nisem takšnih izdelkov videla naprodaj v nobeni od trgovin, ki sem jih obiskala.

Iskanje je končano

Šla sem mimo prodajaln nakita in začimb. Bilo je že pozno zvečer in povsod so imeli spuščene roloje. Ko sem prišla do Ravne ulice – premišljujoč, kako ji je uspelo preživeti vsa ta stoletja vojn in invazij –, sem zagledala nekaj luči. Nekaj prodajaln spominkov je bilo odprtih. Pogledala sem v nekatere od njih, a nisem našla nobene, ki bi prodajala potiskane namizne prte. Potem me je pršenje dežja pregnalo v eno blizu lokala. Ko sem lastnika povprašala po prtih, je namesto mene končal stavek: "Mislite tiste, ki jih je izdeloval mož iz Hame? Stopite za menoj."

Spustila sva po stopnicah in tam so na dveh policah ležali zadnji prti, ki so mu ostali od nekdaj redno osveževane zaloge prtov različnih oblik in barv. Po mizi je razprostrl prt mornarsko modre barve s črnim potiskom. Bil je zaprašen in na nekaterih mestih zaradi več let čakanja na kupca tudi obledel. Brez pravih barv sta bila tudi drug in tretji. Na koncu je ven potegnil prt, ki je bil v dobrem stanju. Toda ni bil takšne barve ali velikosti, kot si je želel moj prijatelj. Kljub temu sem ga kupila. In potem, v navalu navdušenja, še sebi, okroglega, bordo barve, čeprav ga nisem potrebovala, ker nimam okrogle mize. Hotela sem imeti košček predvojne Sirije. Prodajalno sem zapustila vesela, da sem našla spominka, a tudi žalostna, ker sta bila morda še edino, kar je ostalo od nekoč cenjene obrti.

Je bil to res Hasan iz Hame?

Toda zgodba se ni končala tam. Iz Damaska naj bi se prihodnji dan ob enajstih dopoldne odpeljala z avtom proti Bejrutu, do katerega so tri ure vožnje. Pred prihodom voznika sem se odločila, da skočim do bližnjih arkad s prodajalnami, za vsak primer, če bi tam imeli še kakšnega od namiznih prtov. Najstnik v eni od trgovinic mi je rekel, da imam srečo. Njegov oče, da jih nima na zalogi, je dejal, a da jih "moški iz Hame, ki jih edini izdeluje v Siriji" prav tisti trenutek tiska na aleji na bližnjem sejmišču, ki je gostilo mednarodni festival konjev. Ime da mu je Hasan.

S pospešenim srčnim utripom sem s sirskim kolegom skočila v avto in že sva odhitela. Ko sva čez nekaj minut prispela do sejmišča, sva tam zagledala dolge vrste ljudi, ki so čakali, da jih pred vstopom pregledajo varnostniki. Imela sem le še dvajset minut časa, premalo, da bi se prebila skozi množico. Zato sva se počasi zapeljala vzdolž ozke reke Barada, ki naju je ločila od sejmišča. Opazila sem znak, ki je označeval kraj, kjer so stale rokodelske stojnice, z več vrstami večinoma praznih miz. Potem sem zagledala rahlo plešastega moškega v karirasti srajci mornariško modre in bele barve, ki se je nad nečim sklanjal, roki pa sta se mu premikali gor in dol.

Je to bil Hasan, mož iz Hame, ki izdeluje potiskane namizne prte? Želim si verjeti, da je bil.

Avtorica članka je Donna Abu-Nasr.

© Bloomberg Businessweek

Kako sem med iskanjem namiznega prta v Damasku doživela vojno razdejanje
Foto: Shutterstock
Najbolj brani članki danes
14.06.2019 20:00
1. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom2. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo3. Svetujemo, kako do svežih subvencij za
Več ▼

1. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

2. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

3. Svetujemo, kako do svežih subvencij za obnovo vašega doma

4. BMW 7 in X7: popotovanje po deželi vampirjev, obcestnih jaškov in prelepih gradov

5. Banke imajo še tri mesece, da odprejo dostop do bančnih računov tretjim podjetjem - kaj to pomeni?

6. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?

7. (video) Slovenski direktorji, ki so določili letošnja zmagovalca

8. Kako do osem tisoč kvadratnih metrov zemlje v Portorožu

9. Kaj je Fragmat, kjer je včeraj gorelo?

10. Prikaz nasprotnih dejstev: Gradnja trgovskega centra Ikea se zamika