Manager
Pozor, nove službe: kakšne so plače tajnih agentov? 28
21.05.2019 10:13
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je prvič javno objavila prosta delovna mesta v agenciji, teh je devet. Objavljena razpisana mesta so na področjih: pridobivanja podatkov s tajnim
Več ▼

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je prvič javno objavila prosta delovna mesta v agenciji, teh je devet. Objavljena razpisana mesta so na področjih: pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem, informacijsko-komunikacijske infrastrukture, sistemov za pridobivanje podatkov in informacijske varnosti, vrednotenja in analiziranje podatkov, priprave informacij, ocen in prognoz in pravne podpore, priprave predpisov in drugih gradiv. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z zaposlitvijo pa so dostopna na spletni strani agencije.

Kakšne so plače?

Iz obveščevalne službe so nam sporočili, da se plače za prosta delovna mesta gibljejo med 1.128 evrov bruto in 1.173 evrov bruto za mesto referenta in svetovalca pripravnika, do 2.198 evrov bruto za podsekretarja. Tu so potem še prosta delovna mesta za višjega svetovalca, plača za to mesto znaša 1.807 evrov bruto.

Čeprav zakon o Sovi omogoča sklenitev delovnega razmerja v agenciji brez razpisa ali objave, se je agencija odločila, da prosta delovna mesta javno objavi. Konec januarja letos je agencija na svoji spletni strani že objavila poročilo o svojih aktivnostih, z aktualno objavo delovnih mest pa želi narediti naslednji korak k zastavljenemu povečanju transparentnosti delovanja, so sporočili.

Preverite tudi druge TOP službe: Top službe - Evropska komisija išče direktorja direktorata, službe še v Janssenu, NLB, Mahle, Novomaticu, Barilli in še 15 podjetjih

Pozor, nove službe: kakšne so plače tajnih agentov?
Po izlivu kerozina v Hrastovljah - vsaj do petka tovor namesto po železnici po cesti. Večja gneča bo! 4
4 min

Vsaj do petka bo zaradi iztirjenja vlaka v Hrastovljah v celoti prekinjen promet na progi Koper - Divača, sporočajo iz Slovenskih železnic. Dotlej bodo skušali odpraviti posledice izlitja kerozina in iztirenja, vključno z zamenjavo približno 150 metrov tirov. Najmanj do petka bo tako moten tudi promet tovora iz Luke Koper.

"Stranke spodbujamo k uporabi kamionskih prevozov, zato v naslednjih dneh pričakujemo povečan kamionski promet. Za večjo pretočnost bomo nakladanje in razkladanje kamionov na vseh terminalih omogočili tudi v nočnem času in kadrovsko okrepili službe povezane s procesom vstopov in izstopov kamionov iz pristanišča," pravijo v Luki. Trenutno na odvoz iz Kopra čaka 35 tovornih vlakovnih kompozicij.

Na nekaterih segmentih bo dobava otežena

Zaradi visoke sezone je sicer v nekaterih tovornih segmentih, pravijo prevozniki in logisti, težko zagotoviti hipne menjave pri prevozi tovora. "Nekateri tovori tudi težje prenesejo dražji cestni promet," pravijo naši sogovorniki. Zato lahko podjetja, ki izdelke ali surovine dobavljajo prek Luke Koper pričakujejo tudi kakšne motnje v oskrbi.

Kaj se je zgodilo?

lead">

Prečrpavanje kerozina iz šestih iztirjenih vagonov bo predvidoma končano danes do 14. ure, nato bodo vagone odstranili iz predora in sanirali od 150 do 200 metrov poškodovane proge, je po poročanju STA povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Pričakuje, da bo promet po odseku znova stekel v petek.

Vzrok nesreče še ni znan. Mes je povedal, da je velika verjetnost, da je bila poškodovana kretnica, manjša verjentost pa, da je bil poškodovan vagon. Človeška napaka je izključena.

Vodoodskrba iz Rižane je varna

Iztek kerozina iz prevrnjenih cistern so sicer zaustavili, po zadnjih ocenah je po nesreči izteklo 10 do 15 tisoč litrov kerozina. Vodooskrba na Obali je trenutno varna in pod nadzorom, so sporočili tudi iz javnega podjetja Rižanski vodovod Koper - povečali so odjem iz sosednjih vodovodov, izločili neposredni odjem iz izvira Rižane in začeli črpati podtalnico iz najnižjih nivojev, vzpostavili so tudi monitoring kakovosti vode.

lead">

Po izlivu kerozina v Hrastovljah - vsaj do petka tovor namesto po železnici po cesti. Večja gneča bo!
Foto: Slovenske železnice
Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring
31 min
V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo, je za STA dejala Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Ostane monitoring, kako hitro in v kakšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebej ob intenzivnih padavinah. Bi pa lahko bil vodni vir ogrožen dlje časa.
Na članek...

Ko onesnaženje vstopi v površje na kraškem območju, ni pomoči, je povedala Viršek Ravbarjeva. Na kraju nesreče v enem od izjemno ozkih predorov na enotirni progi čez Kraški rob po njenem vedenju tudi ni lovilcev olj. Kar je šlo v zemljo, je šlo, je navedla.

Dodatna težava je, da je tovorni vlak, iz katerega je po ocenah steklo okoli 10.000 litrov kerozina, iztiril na zaledju izvira Rižane, ki je vodni vir za celotno slovensko obalo.

Na kraškem območju se vodne poti po besedah strokovnjakinje lahko zelo prepletajo. Po dostopnih raziskavah so hitrosti pretakanja voda med 25 in 120 metri na uro, vendar to velja za razmere, ko je zemlja namočena. Ker pa je trenutno sušno poletno obdobje, lahko predvidevajo, da se bo onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čakalo na nadaljnje padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru.

Ker ni možnosti za sanacijo, je treba biti pripravljen in spremljati, kdaj se bo onesnaženje na izviru pojavilo.

V primeru snovi, ki so topne v voodi, se lahko onesnaženje pojavi zelo hitro, tudi v obdobju od enega do petih dni. Nafta in naftni derivati v vodi niso topni, zato se lahko onesnaževalo vede povsem drugače, je pojasnila Viršek Ravbarjeva. Kako natančno se bo vedlo, pa se ne da napovedati. Nemogoče je tudi dati napoved, kdaj bo prišlo na izvir, je dodala.

Treba je izvajati stalni monitoring, tudi tega, kakšen delež ocenjene iztekle količine se bo pojavil na izviru. Če se bo pojavil le manjši del, to pomeni, da lahko preostanek čaka nekje v podzemlju na primerne razmere, da se premakne po podzemnih vodnih poteh, je ocenila Viršek Ravbarjeva. To lahko traja tudi tedne, odvisno tudi od vremenskih razmer oziroma od prvih močnejših padavin.

Rižanski vodni vir je tako lahko ogrožen dlje časa, ob vsakih padavinah se lahko onesnaževalo spira v vodo v manjših koncentracijah.

Nekaj podobnega se je zgodilo jeseni leta 1994, ko se je pri Obrovem razlilo plinsko olje. A takrat je kmalu po izlitju deževalo in je onesnaženje na izvir prišlo v treh dneh.

Se pa lahko iz takšnih dogodkov po besedah Viršek Ravbarjeve naučimo, kako zelo je treba paziti na kraški svet in na vodne vire na njem.

Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring
Foto: Jure Makovec
Jutarnji list: kdo so najbogatejši Hrvati 1
51 min

Kam svoj denar vlagajo najpremožnejši Hrvati in lastniki tamkajšnjih največjih podjetij? Jutarnji list je sestavil seznam najbogatejših Hrvatov. Kot ugotavljajo, med najbogatejšimi na Hrvaškem prevladujejo tisti, ki se ukvarjajo s turizmom in hrano. Med najvplivnejšimi in najbogatejšimi v tamkajšnjem poslovnem svetu pa je vse več tudi tujcev.

To je pet najbogatejših v hrvaškem biznisu

1. Davor Lukšić Lederer (3,5 milijarde kun oziroma 475,7 milijona evrov) je predsednik uprave družbe Excelsa nekretnine, lastnik Plave Lagune, Istraturista, Jadranskih luksuznih hotelov, ki med drugim upravljajo tri dubrovniške petzvezdične hotele (Hotel Excelsior Dubrovnik, Hotel Bellevue Dubrovnik, Hotel Dubrovnik Palace).

2. Emil Tedeschi (1,9 milijarde kun oziroma 269,3 milijona evrov) je ustanovitelj in večinski delničar družbe Atlantic Grupa, ki je vodilna proizvajalka in distributerka hrane in pijače v regiji jugovzhodne Evrope in katere del je tudi Droga Kolinska.

3. Emmanuel Besnier (1,29 milijarde kun oziroma 174,7 milijona evrov) z bratoma obvladuje Lactalis, največjega svetovnega proizvajalca sirov (tudi večinskega lastnika Ljubljanskih mlekarn). Kot piše Jutarnji list, ima družina Besnier v lasti 83 odstotkov Lactalisa.

4. Ante Vlahović (908 milijonov kun oziroma 122,8 milijona evrov) je predsednik uprave Adris Grupe, ki se sicer s prihodnjim letom poslavlja s tega položaja. Vlahović in njegova družina sta tudi največja lastnika Adrisa, v lasti pa ima tudi turistično podjetje Maistra, podjetje Cromaris in Croatio osiguranje.

5. Jako Andabak (705 milijonov kun oziroma 95,3 milijona evrov) je lastnik letališča na Braču in 11 hotelov, med drugim v Bolu na Braču, Tučepih, Paklenici ...

Todorića ni več na seznamu

Med prvih deset najbogatejših so se uvrstili še trije delničarji Adris Grupe (Plinio Cuccurin, Branko Zec in Anton Pokrajac). Na 11. mestu lestvice je prva ženska, mlajša sestra Emila Tedeschija, Lada Tedeschi Fiorio (31 milijonov evrov), ki je lastnica okoli šestih odstotkov delnic Atlantic Grupe. Na seznamu najbogatejših pa ni več nekdanjega šefa Agrokorja Ivice Todorića.

Jutarnji list: kdo so najbogatejši Hrvati
Foto: Shutterstock
Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode
55 min
Vodooskrba na Obali je trenutno varna in pod nadzorom, so sporočili iz javnega podjetja Rižanski vodovod Koper.
Na članek...

Po včerajšnji nesreči tovornega vlaka pri Hrastovljah so povečali odjem iz sosednjih vodovodov, izločili neposredni odjem iz izvira Rižane in začeli črpati podtalnico iz najnižjih nivojev, vzpostavili so tudi monitoring kakovosti vode.

Objavili so poziv k varčni rabi pitne vode. Uporabniki naj med drugim vodo uporabljajo le za najnujnejše namene, skrajno racionalizirajo porabo za opravljanje dejavnosti in obveščajo upravljavca o morebitnih okvarah, pozivajo v javnem podjetju.

Do nesreče vlaka je prišlo včeraj popoldne, ko se je v predoru v Dolu pri Hrastovljah od kompozicije 18 vagonov tovornega vlaka iztirilo šest vagonov in se nagnilo na steno predora. Pri tem je prišlo do iztekanja kerozina. Vzrok nesreče še ugotavljajo.

Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode
Foto: Shutterstock
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
56 min
1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja2. Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu3. 7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite
Več ▼

1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

2. Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu

3. 7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

4. Čedalje verjetnejši kriza in recesija v letu 2020

5. Odziv na tekst odgovorne urednice Simone Toplak z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljen 24. junija 2019 v časniku Finance na straneh 4–6

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Klimatski apartheid: za klimatske spremembe bodo plačali revni 1
1 ura
Klimatske spremembe bodo povzročile milijonske migracije in lakoto, ogrožajo demokracijo in človekove pravice, pravi najnovejše poročilo Združenih narodov (ZN)
Na članek...

Grožnja, da bodo klimatske spremembe uničile zadnjih 50 let napredka v razvoju, globalnem zdravju in zmanjševanju revščine, je realna, svari posebni poročevalec ZN za človekove pravice Philip Alston, sicer iz Avstralije.

Zaradi klimatskih sprememb je lahko v revščino že do leta 2030 pahnjenih več kot 120 milijonov ljudi.

Perverzno, za klimatske spremembe bodo plačali tisti, ki okolje najmanj obremenjujejo in so odgovorni le za delček onesnaževanja – revni, poudarja Alston. Priča bomo klimatskemu apartheidu, kjer imajo bogati dovolj denarja, da si plačajo klime, da ubežijo lakoti in konfliktom. Revni bodo soočeni s pomanjkanjem hrane, izgubljenimi prihodki, izbirali bodo med lakoto in migracijami.

Nižji standardi, manj demokracije

Klimatske spremembe imajo tudi ogromne in za zdaj zanemarjene posledice za človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic, pravice do dostojnega življenja, do hrane, do prebivališča, do vode se bo dramatično zmanjšalo. Enako pomemben bo vpliv na demokracijo, na politične in državljanske pravice.

Države zanemarjajo znanstvena svarila in ne upoštevajo svojih lastnih zavez za boj proti klimatskim spremembam. Danes smo se sprijaznili, da je nekaj, kar je včasih veljalo za segrevanje s katastrofalnimi posledicami, najboljši scenarij. Preveč držav stopa v napačno smer. Še vedno imamo 5,2 bilijona dolarjev subvencij fosilnim industrijam na leto. Vztrajanje na tej poti je recept za ekonomsko katastrofo, dodaja Alston.

Več države, manj dobička: od znanosti do ideologije

Poziva k robustnim državnim socialnim politikam, v privatnih in z dobičkom pogojenih pobudah pa vidi nevarnost. »Če bodo klimatske spremembe uporabljene kot opravičilo za poslovno prijazne prakse in razširjeno privatizacijo, se utegneta prekomerna izraba naravnih virov in globalno segrevanje pospešiti, namesto da bi ju preprečili.«

Dodajmo: tudi Alston in z njim Združeni narodi ne ostanejo le pri znanosti in klimatskih spremembah, ampak pristanejo na zbanalizirani ideološki ločnici: levo – globalno segrevanje je problem, tudi dobiček vs. desno – globalno segrevanje ni problem, dobiček je nujen. Pri tem, da je seveda res: klimatske spremembe bodo plačali revni. Tako kot carine »plačajo« revni, dražje kitajske superge in potem pritisk na vse cene se najbolj poznajo v denarnicah revnih. In tako kot bencin zaradi višjih trošarin težje plačajo revni.

Sprenevedanje na najvišjih ravneh

V poročilu Alston opozarja, da Kitajska, ki ima največ izpustov ogljikovega dioksida, sicer zmanjšuje svojo odvisnost od premoga, vendar se doma ne drži omejevanja izpustov metana ter hkrati izvaža tehnologijo in elektrarne na premog po svetu. V ZDA, ki so druge po izpustih, pa Alston kritizira Trumpovo okoljsko politiko in utišanje okoljske znanosti.

Klimatski apartheid: za klimatske spremembe bodo plačali revni
Foto: UNICEF/UN0306060/
Storitev Apple pay od danes tudi v Sloveniji
2 uri
Tudi Slovenija je med 13 evropskimi državami, v katerih lahko od danes uporabljate storitev Apple pay. Za zdaj lahko to uporabljajo imetniki Mastercardovih kartic pri fintech družbah N26, Revolut
Več ▼

Tudi Slovenija je med 13 evropskimi državami, v katerih lahko od danes uporabljate storitev Apple pay. Za zdaj lahko to uporabljajo imetniki Mastercardovih kartic pri fintech družbah N26, Revolut (tu deluje tudi z Viso) in Monese, bank še ni med ponudniki.

Vsak nakup z Apple Pay je potrjen z uporabo kamere ali čitalnika prstnih odtisov ter tehnologij Face ID in Touch ID ali z geslom naprave.

Ifo: nemški zaposlitveni barometer spet slabše
2 uri
Nemški ekonomski inštitut Ifo sporoča, da nemška podjetja še manj razmišljajo o zaposlovanju novih delavcev. Zaposlitveni baromter je tako junija upadel na sto točk, tako nizko ni bil že od
Več ▼

Nemški ekonomski inštitut Ifo sporoča, da nemška podjetja še manj razmišljajo o zaposlovanju novih delavcev. Zaposlitveni baromter je tako junija upadel na sto točk, tako nizko ni bil že od sredine leta 2016. Ne le, da se stanje poslabšuje že celo letošnje leto, poslabšuje se že od sredine 2018. Dobra novica ob tej slabi je, da je število na novo zaposlenih ljudi še vedno večje od števila tistih, ki so ostali brez službe.

Kaj meri zaposlitveni barometer? Gre za anketo, kjer so podjetja iz različnih sektorjev vprašana, kakšni so njihovi zaposlitven načrti v prihodnjih treh mesecih. Odgovorov je okoli devet tisoč.

Zares nespodbudni so junijski odgovori v proizvodnji, dol je šlo za dobrih osem točk. Za proizvodna podjetja tudi velja, da bodo več ljudi odpustila kot na novo zaposlila. Slabše je tudi v trgovini, novih ljudi trgovska podjetja ne bodo zaposlovala. Pri storitvah je šel barometer znova navzgor, število zaposlenih v storitvenem sektorju se bo povečevalo. Tudi gradbena podjetja mislijo zaposliti več novih ljudi, kot jih odpustiti, pa vendar se je barometer za gradbeništvo nekoliko poslabšal.

Ifo: nemški zaposlitveni barometer spet slabše
Čedalje verjetnejši kriza in recesija v letu 2020
2 uri

Izmed desetih dejavnikov, ki sva jih s kolegom Brunellom Roso lansko poletje naštela kot možne povzročitelje krize in recesije za leto 2020 – tako v Združenih državah kot tudi po vsem svetu – jih devet še vedno vztraja.

Številni se tičejo Združenih držav: trgovinske vojne s Kitajsko in drugimi državami ter omejevanje priseljevanja, neposrednih tujih vlaganj in prenosov tehnologije bi lahko močno vplivali na globalne nabavne verige ter povečali tveganje stagflacije (upočasnjevanje gospodarske rasti ob naraščajoči inflaciji). Kajti v Združenih državah so ugodni učinki fiskalnih ukrepov iz leta 2017 že izzveneli, s tem pa narašča tveganje ohlajanja ameriškega gospodarstva.

Vse od najinega prvotnega komentarja so ameriški delniški trgi še vedno razburkani. Pojavila pa so se tudi nova tveganja, povezana z novimi oblikami zadolževanja tudi na številnih razvijajočih se trgih, kjer je dobršen delež dolga denominiran v tujih valutah. Spričo usihajočih možnosti centralnih bank, da opravljajo svojo vlogo zagotavljanja pomoči v skrajni sili, postajajo nelikvidni finančni trgi čedalje ranljivejši. Eno izmed možnih motenj, ki bi utegnila doleteti trge, lahko povzroči kar Donald Trump, če bo zares pripeljal do hudo vabljive zunanjepolitične krize v odnosih z, denimo, Iranom, kar bi mu vsekakor zvišalo domačo podporo, lahko pa bi povzročilo tudi pretres zaradi učinka naftnih cen.

Onkraj meja Združenih držav Amerike lahko kot skrb zbujajoče dejavnike označimo krhko gospodarsko rast močno zadolžene Kitajske in nekaterih drugih razvijajočih se trgov, pa tudi gospodarska, finančna in politična tveganja v Evropi. V razvitih gospodarstvih se je močno skrčil nabor monetarnih in fiskalnih ukrepov, ki so postali precej manj učinkoviti kot takrat, ko so po finančni krizi iz leta 2008 opravili pomembno vlogo pri reševanju situacije.

Deseti dejavnik, ki smo ga vzeli pod drobnogled, je bila politika obrestnih mer ameriškega Feda. Po skokovitem dvigu, s katerim se je Fed odzval na prociklično fiskalno spodbudo Trumpove administracije, so januarja krmilo obrnili v nasprotno smer. Pričakovati je, da bodo Fed in druge največje centralne banke pretrese v globalnem gospodarstvu upravljale z zniževanjem obrestnih ravni.

Čeprav so trgovinske vojne in možni dvigi naftnih cen tveganja na strani ponudbe, pa enako ogrožajo tudi agregatno povpraševanje in posledično tudi rast potrošnje, saj carine in višje cene nafte zmanjšujejo realno kupno moč. V tako tveganih okoliščinah bodo podjetja verjetno zmanjševala obseg kapitalskih in drugih vlaganj.

V takih razmerah bi dovolj močan pretres – ne glede na hitro posredovanje centralnih bank – lahko pomenil uvod v globalno recesijo. V obdobju 2007–2009 centralne banke tudi z agresivnim odzivom na dražljaje, ki so povzročili globalno finančno krizo, niso mogle preprečiti nastopa posledične »velike recesije«. Danes lahko Fed posreduje z začetne ravni obrestnih mer med 2,25 in 2,5 odstotka, medtem ko so bile obrestne mere septembra 2007 v območju 5,25 odstotka. Evropske in japonska centralna banka pa se že gibljejo v območju negativnih obrestnih mer in je njihov manevrski prostor za nadaljnja znižanja hudo omejen. S podobnimi omejitvami pri ukrepih kvantitativnega popuščanja pa se bodo centralne banke s svojimi napihnjenimi bilancami stanja srečale tudi pri tehtanju vnovične uvedbe odkupov sredstev.

Na fiskalnem področju imajo v večini razvitih gospodarstev celo večje primanjkljaje in višje ravni javne zadolžitve kot pred zadnjo globalno finančno krizo in tudi tu ni več veliko možnosti za povečevanje javne porabe. In kot sva s kolegom Roso trdila že pred letom dni, »finančnih sistemov v težavah v skoraj nesolventnih državah z vse močnejšim vzponom populistov ne bo mogoče reševati z denarjem davkoplačevalcev«.

Posebno pozornost med tveganji, ki utegnejo leta 2020 povzročiti recesijo, pa velja nameniti kitajsko-ameriški trgovinsko-tehnološki vojni, kajti konflikt lahko eskalira v več smeri. Trumpova administracija lahko carine razširi na še neobdavčen uvoz iz Kitajske v vrednosti 300 milijard dolarjev. Prepoved Huaweiu in drugim kitajskim podjetjem, da uporabljajo sestavne dele iz Združenih držav, lahko s paničnim kopičenjem potrebnih zalog pri proizvajalcih povzroči intenziven proces deglobalizacije. Posledično bi Kitajska seveda uvedla povračilne ukrepe proti Združenim državam, denimo z zaprtjem svojih trgov za ameriške multinacionalke, kot je Apple.

Pretres, ki bi trge po vsem svetu doletel z uresničitvijo takega scenarija, bi gotovo zadostoval za začetek globalne krize, ki je centralne banke z nobenim še tako pravočasnim ukrepom ne bi mogle preprečiti. Že trenutne napete razmere močno načenjajo zaupanje podjetij, potrošnikov in vlagateljev ter s tem ovirajo svetovno gospodarsko rast, vsaka nadaljnja eskalacija pa bi svet pahnila v recesijo. Glede na visoke ravni javne in zasebne zadolženosti pa se po tem ne bi mogli izogniti nastopu finančne krize.

Ker se tako Trump kot Ši Džinping zavedata, da je izogibanje globalni krizi v interesu obeh njunih držav, se bosta v prihodnjih mesecih zagotovo trudila poiskati kompromis. Trenutno pa sta obe strani še vedno ujeti v primež nacionalistične retorike in vzajemnega vračanja milo za drago. Zdi se, kot da sta oba voditelja prepričana, da je dolgoročna gospodarska in nacionalna varnost njune države odvisna od tega, da se na grožnjo hladne vojne odzivata s pokerskim obrazom. In če sta oba prepričana, da bo eden pomežiknil prej kot drugi, nas je lahko resnično strah.

Možno je, da se bosta Trump in Ši srečala in pogovorila med vrhom G20, ki bo 28. in 29. junija v Osaki. Kompleksna rešitev vseh nakopičenih težav pa je, tudi če se bosta strinjala, da začneta pogajanja, še zelo daleč. Ker se strani vse bolj odmikata vsaksebi, se odmika tudi možnost sklenitve kompromisa, s tem pa se v razmerah ranljivega svetovnega gospodarstva povečuje tveganje globalne krize in recesije.

Nafta poskočila na štiritedenski vrh
3 ure
Cena soda nafte brent je v današnjem trgovanju prvič v juniju presegla vrednost 66 dolarjev. V zadnjih dveh tednih, odkar se je zgodil še vedno nepojasnen napad na dva tankerja v Hormuški ožini,
Več ▼

Cena soda nafte brent je v današnjem trgovanju prvič v juniju presegla vrednost 66 dolarjev. V zadnjih dveh tednih, odkar se je zgodil še vedno nepojasnen napad na dva tankerja v Hormuški ožini, je cena poskočila za 11 odstotkov.

Zadnje premike na naftnem trgu bi utegnili prihodnji torek občutiti na slovenskih črpalkah s pogonskimi gorivi Spomnimo, od prejšnjega torka je polnjenje rezervoarja najcenejše od januarja.

Nafta poskočila na štiritedenski vrh
Foto: Shutterstock
Zaupanje potrošnikov v Nemčiji drugi zaporedni mesec upadlo
3 ure
Kazalnik zaupanja potrošnikov v Nemčiji, ki ga izračunava podjetje GfK za mesec dni vnaprej, se je julija v primerjavi z mesecem prej znižal za 0,3 točke na 9,8 točke. Kazalnik je upadel že
Več ▼

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Nemčiji, ki ga izračunava podjetje GfK za mesec dni vnaprej, se je julija v primerjavi z mesecem prej znižal za 0,3 točke na 9,8 točke. Kazalnik je upadel že drugi mesec zapored. Upad je posledica strahu, da bi trgovinske vojne, negotovost glede brexita in ohlajanje gospodarske rasti po svetu vplivali na delovna mesta, poroča Reuters.

Evropska unija marca sprejela standard o dnevni svetlobi 1
4 ure
S priporočili novega standarda lahko opredelimo in preverimo kakovost osvetlitve prostorov z naravno svetlobo
Na članek...

Vsi, ki želijo graditi hišo ali jo popolnoma obnoviti, lahko preprosto preverijo, ali je njihov arhitekt oziroma projektant na tekočem z vsemi spremembami oziroma ali redno spremlja predpise. Evropa je namreč marca letos dobila standard Dnevna svetloba v stavbah (EN 17037), ki ga je decembra lani izdal Evropski komite za standardizacijo (CEN). Do zdaj je bil pojem kakovosti dnevne svetlobe skoraj nedefiniran, z uporabo priporočil novega standarda pa je možno opredeliti in zasledovati želene ambicije po kakovostni osvetlitvi ter jih pri načrtovanju preveriti. Čeprav uporaba standarda ni obvezna, saj se nanj za zdaj regulativa še ne sklicuje, je za dvig kakovosti načrtovanja dnevne svetlobe v stavbah smiselno njegova priporočila upoštevati čim prej.

Opredeljeno tudi bleščanje

Analitični pristop k načrtovanju dnevne svetlobe v stavbah je povezan z zaostrovanjem rabe energije v stavbah. Če želimo graditi stavbe v skoraj ničenergijskem standardu, moramo doseči primerno osvetlitev zaradi dveh glavnih razlogov: zmanjševanja rabe energije za umetno razsvetljavo ter izboljšanja zdravja in počutja uporabnikov stavbe. Standard obravnava štiri področja dnevne svetlobe: zagotavljanje dnevne osvetljenosti med svetlim delom dneva, pogled navzven, neposredno sončno sevanje in zaščito pred bleščanjem.

V Sloveniji je standard izdal Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST EN 17037:2019). Objavljen je v angleškem jeziku, prevod standarda v slovenski jezik lahko pričakujemo v kratkem. Naročniki arhitekturnih projektov lahko s tem standardom bolj natančno in argumentirano dajo zahteve o kakovosti naravne osvetlitve notranjih prostorov, uporabniki stavbe lahko s priporočili zagotovijo primerno kakovost bivanja. Projektanti lahko z brezplačnimi programskimi orodji preprosto preverijo zahtevane ravni osvetlitve. Rezultati analiz osvetlitve so lahko sestavni del opisa kakovosti dnevne svetlobe v stavbah.

Zdajšnji predpisi so pomanjkljivi

Zdaj veljavni predpisi so precej pomanjkljivi. Za zagotavljanje primerne dnevne osvetljenosti ima večina pravilnikov predpisano velikost okenske odprtine. Pri tem gre za delež glede na talno površino in je za vsak namen, ki jo opravlja stavba, drugačen. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj določa, da mora površina okenskih odprtin doseči najmanj 20 odstotkov celotne površine prostora.

Vendar pa opisane zahteve ne dajejo natančnih meril ali zahtevanih vrednosti. So le posredne in okvirne, saj primerne ravni in kakovosti dnevne osvetljenosti ne moremo izračunati le na podlagi predpisanih velikosti okenskih odprtin. Za oceno količine in kakovosti dnevne osvetljenosti sta potrebna izračun dnevne osvetljenosti prostora ter preverjanje vpliva zunanjih odprtin, morebitnega bleščanja in vertikalne osvetljenosti v smeri pogleda. Različna konfiguracija okenskih odprtin vpliva tudi na moč oziroma intenzivnost osvetlitve, česar trenutna regulativa ne upošteva.

Prednosti priporočil novega standarda

Standard je sprejet v večini evropskih držav. Priporočila za osvetlitev so tako poenotena, vendar dovoljujejo prilagajanje lokalnim razmeram. Standard obravnava dnevno osvetljevanje širše kot doslej. Z dnevno svetlobo naj bi osvetljevali stavbe med večjim delom leta in večino časa, ko so prostori izpostavljeni dnevni svetlobi. Standard poleg osvetlitve daje še priporočila glede razgleda, bleščanja in osončenosti prostorov. Nov standard zagotavlja načrtovanje po meri uporabnika, saj priporočila navajajo konkretne ciljne vrednosti.

Za doseganje ciljnih vrednosti osvetlitve standard dovoljuje različne tehnične rešitve svetlobnih odprtin, zato je tehnično nevtralen ter dovoljuje uporabo zdajšnjih in prihajajočih proizvodov. Standard določa kakovost načrtovanja svetlobe v prostorih in ne razlikuje, kakšen je namen uporabe stavbe (šola, vrtec, stanovanje, poslovni prostor ...). Ne razlikuje niti načina uporabe prostora oziroma obnašanja uporabnika. Zato je uporaben za načrtovanje oziroma projektiranje vseh vrst stavb in dovoljuje poznejšo spremembo namembnosti prostora, pri čemer se ohranja primerna raven osvetlitve.

Priporočila standarda se lahko prilagodijo glede na specifične potrebe namembnosti prostora. Za zagotavljanje dnevnega osvetljevanja prostorov skozi vertikalne svetlobne odprtine ali svetlobne odprtine v naklonu standard daje priporočila za minimalno, srednjo in visoko raven osvetlitve. Za doseganje vseh naštetih ravni mora osvetlitev preseči polovico prostora, minimalne vrednosti pa morajo preseči 95 odstotkov njegove površine. S tem dosežemo ustrezno razporeditev svetlobe po prostoru in omejimo moteče svetlobne kontraste.

Doseganje priporočenih vrednosti osvetljenosti se lahko poenostavi tudi z izračunom faktorja dnevne svetlobe, katerega ciljne vrednosti so dane na podlagi klimatskih podatkov za posamezno lokacijo. V novem standardu so tudi podatki za Ljub­ljano. Faktor dnevne svetlobe je možno izračunati s programskimi orodji, ki so trenutno brezplačno dostopna na trgu.

Kakovost dnevne svetlobe

Dnevna svetloba je pomembna za vizualno udobje in zdrave bivalne razmere. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive sodobnega življenja v zaprtih prostorih. Enako kot kakovost zraka na človekovo počutje, spanje in delovno učinkovitost vpliva tudi količina dnevne svetlobe. Zato je v stavbah, namenjenih vzgoji in izobraževanju otrok, delu in bivanju, treba brezpogojno zagotoviti kakovostno naravno osvetlitev.

Evropska unija marca sprejela standard o dnevni svetlobi
Na Rižanskem vodovodu krizni sestanek zaradi iztirjenja vlaka pri Hrastovljah 4
4 ure
Na sedežu Rižanskega vodovoda v Kopru se je malo pred osmo uro začel krizni sestanek v širši sestavi, na katerem razpravljajo o posledicah torkovega iztirjenja tovornega vlaka, po katerem je prišlo do iztekanja kerozina. Ključno bo ugotoviti, ali je morda prišlo do ogrožanja vodnega zajetja Rižane.
Na članek...

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj pred začetkom sestanka ni mogel oceniti, kako dolgo bodo zasedali, zaradi velikega zanimanja javnosti pa obstaja verjetnost, da bodo po sestanku sklicali novinarsko konferenco.

Po poročanju Radia Slovenija naj bi kerozin sicer iztekal iz ene in ne dveh cistern, kot je sprva zaokrožilo v javnosti, izteklo pa naj bi skupno okoli deset tisoč litrov kerozina.

Do nesreče je prišlo v torek popoldne. Do poznega večera je gasilcem in drugim enotam po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana uspelo bistveno zaustaviti iztekanje kerozina, a ne povsem. Iztekanje naj bi po njegovih besedah dokončno zaustavilo prečrpavanje še preostalega kerozina iz poškodovanih cistern, kar naj bi se zgodilo tekom noči.

Po oceni Šestana bi lahko skupaj izteklo od 40 do 50 kubičnih metrov kerozina, pri čemer pa se postavlja predvsem vprašanje, kaj to pomeni za vodno zajetje Rižane, ki se nahaja na tistem območju.

Odgovorni bodo danes sicer skušali odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj je sploh prišlo do iztirjenja, predvsem pa bodo skušali zagotoviti ponovno prevoznost precej poškodovane proge. Po besedah direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa gre namreč za progo, ki mora biti na razpolago čim več časa.

Na Rižanskem vodovodu krizni sestanek zaradi iztirjenja vlaka pri Hrastovljah
Foto: Shutterstock
Zaradi nesreče v Hrastovljah zamude tudi v tovornem železniškem prometu in pretovoru iz Luke Koper
6 ur
Zaradi odpravljanj posledic torkovega iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah, po katerem je iz dveh tovornih cistern iztekel kerozin, bo prihajalo tudi do zamud v prometu. Po poročanju Radia
Več ▼

Zaradi odpravljanj posledic torkovega iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah, po katerem je iz dveh tovornih cistern iztekel kerozin, bo prihajalo tudi do zamud v prometu. Po poročanju Radia Slovenije svoje partnerje že opozarja Luka Koper. Proga je poškodovana, zamenjati bodo morali približno 150 metrov tračnic, je dejal šef železnic Dušan Mes. Kdaj bo proga spet v celoti prevozna še ni znano. Prav tako bodo danes preverjali, ali je kerozin onesnažil vodno zajetje Rižane.

Največji ladjar na svetu Maersk je lani povečal pretovor zabojnikov čez Koper, letos se rast umirja
6 ur
Leta 2016 je danski Maersk Line čez koprsko luko prepeljal približno 220 tisoč zabojnikov, lani že več kot 300 tisoč
Na članek...

Danski Maersk Line je največji ladjar na svetu: lani so pretovor zabojnikov čez Luko Koper povečali na nekaj več kot 300 tisoč TEU (manjših zabojnikov), kar je približno 30 odstotkov vseh zabojnikov, ki so jih pretovorili v Luki Koper. »Letos opažamo, da se rast pretovora umirja,« pravi Gregor Glušič, direktor Maerska Adria v Ljubljani. Letos pričakujejo nekaj ozkih grl v pretočnosti dostave zabojnikov na zalednih trgih Luke Koper, predvsem zaradi zasedenosti železnice. Glede včerajšnje nesreče še ne vedo natančno, kako se bodo lotili problema in še delajo načrte.

Cilj: integrator pri kontejnerski logistiki

Pri Maersku Adrii se usmerjajo predvsem v razvoj dodatnih storitev. Cilj Maerska je, da postane integrator na področju kontejnerske logistike, zato poskušajo povezati čim več intermodalnih storitev in jih nadgraditi s carinskim poslovanjem ter z zavarovalniškimi produkti. V letu 2017 so za slovenski trg prepeljali približno tisoč TEU v celem letu, v 2019 pa so v prvih petih mesecih to številko povečali na približno tri tisoč TEU v organizaciji ladjarja. »Če upoštevamo celoten tovor prek Luke Koper, pomenijo intermodalne storitve v organizaciji ladjarja za vse zaledne trge že približno polovico celotnega tovora,« pojasnjuje Gregor Glušič.

Pri Maersku Adria zadnjih nekaj let zaposlujejo približno 25 ljudi in dosegajo okoli 1,5 milijona evrov prihodkov. Maerskova teža v slovenski logistiki je precej večja, vendar tega ni zaznati v prihodkih Maerska Adrie, ker transakcije potekajo na ravni matične družbe.

Postopno združevanje Maerska in Damca

V Sloveniji posluje tudi družba Damco International, ki je ravno tako del multinacionalke A. P. Moeller Maersk, ukvarjajo pa se s špediterskimi rešitvami v pomorski logistiki. Damco International je lani ustvaril 1,5 milijona evrov prihodkov. V letu 2019 bodo postopoma opustili poslovanje Damca, ker bodo večino resitev prevzeli v Maersku. »To je del strategije, da ponujamo integrirane rešitve za kontejnerski tovor,« razlaga Glušič. Damco bo sicer drugod po svetu ostal zgolj špediter, vendar predvsem tam, kjer so bili komercialni zastopniki – v Sloveniji pa niso imeli lastnih strank. Ko bodo družbi združili, bodo obdržali vse zaposlene.

Razsežnosti A. P. Moeller Maerska

Logistična multinacionalka A. P. Moeller Maersk je največji upravljavec kontejnerskih ladij na svetu. V floti imajo več kot 600 ladij s skupno zmogljivostjo 2,8 milijona TEU. V letu 2018 so ustvarili 34,3 milijarde evrov prihodkov in 2,9 milijarde evrov dobička. Leta 2017 so za 3,7 milijarde evrov kupili nemškega ladjarja Hamburg Süd in tržni delež v ladjarstvu povečali na 19,3 odstotka.

Digitalizacija storitev

Pri Maersku zadnje čase veliko delajo pri digitalizaciji prevozov in poenostavljanju oskrbovalnih verig. Kako se prijemajo nove storitve in kaj vse se spreminja? Silvia Ding, ki vodi oceanske produkte pri Maersku, razlaga, da digitalna platforma [ship.maerskline.com] kupcem zagotavlja konkurenčne in fiksne cene ter stabilno dostavo. Obseg naročil prek platforme kaže, da se storitev dobro prijema. Z novim on-line poslovnim modelom pri Maersku poskušajo doseči obojestransko zavezanost: kupci morajo zagotoviti tovor, logist pa storitev. Gre za platformo, ki omogoča lažje načrtovanje, boljšo optimizacijo ladij in boljše storitve za kupce, pravijo pri Maersku. Platformo [ship.maerskline.com] so zagnali novembra lani, omogoča hitro rezervacijo prostora na ladjah, gre pa za del širšega Maerskovega procesa digitalizacije storitev.

Največji ladjar na svetu Maersk je lani povečal pretovor zabojnikov čez Koper, letos se rast umirja
Foto: Aleš Beno
O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju 3
7 ur
Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bodo po napovedih na današnji redni seji občinskega sveta Občine Šoštanj svetnikom predstavili modelno študijo možnosti energetske izrabe izbranih odpadnih materialov v Tešu. Študijo so vodilni iz Teša prejšnji teden že predstavili vodstvu občine.
Na članek...

Da bo Teš predvidoma konec leta 2020 zaradi rasti cen premoga začel s sosežigom odpadkov, je v začetku junija na energetski konferenci v Velenju napovedal direktor Teša Mitja Tašler. Do takrat bo vodstvo Teša dobro preučilo vhodne parametre oz. ocenilo vpliv vhodne surovine na okolje, je povedal.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić pa je dodal, da so prve analize sosežiga odpadkov spodbudne, pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja pa je treba narediti še študijo presoje vplivov na okolje.

Predstavniki Teša so vodstvu občine v petek že predstavili doslej znane informacije v zvezi s tem. Poudarili so, da ne gre za sosežig odpadkov, ampak za točno določene predelane frakcije, ki bodo predstavljale surovino. Izpostavili so, da je prvi cilj, da ugotovijo, ali je sosežig okoljsko sprejemljiv, in da bodo o vseh nadaljnjih korakih javnost in lokalno skupnost sproti obveščali, so po predstavitvi sporočili iz Občine Šoštanj.

Medtem so napovedi o nameravanem začetku sosežiga odpadkov v Tešu že vznemirile prebivalce Velenja, sosežigu nasprotujejo v Civilni iniciativi Šoštanj.

O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju
Foto: Borut Hočevar
Kako kaže kitajskemu projektu prenove proge Budimpešta–Beograd 1
7 ur
Po petih letih od prvih dogovorov so izbrali izvajalca za prenovo na madžarskem delu proge; glavni zmagovalec je madžarski bogataš Lőrinc Mészáros
Na članek...

Konzorcij CHRN (Chinese – Hungarian Railway Non-profit Limited Company), ki so ga ustanovile madžarske državne železnice (MAV) in kitajska vlada, je podpisal pogodbo v vrednosti 590 milijard forintov (1,82 milijarde evrov) z madžarsko-kitajskim konzorcijem CRE za nadgradnjo madžarskega dela proge na trasi Budimpešta–Beograd.

Na javni razpis za nadgradnjo proge sta se prijavila dva konzorcija, v obeh so bili kitajski partnerji. Zmagal je konzorcij CRE, ki ga sestavljajo madžarska družba RM International (50 odstotkov) ter China Tiejiuju Engineering & Construction in China Railway Electrification Engineering Group. RM International sta ustanovili družbi R-Kord in Mészáros és Mészárs. Obe družbi obvladuje madžarski bogataš Lőrinc Mészáros, ki je blizu predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu. Družbo RM International vodi bogataševa hči Beatrix Mészáros. Družba R-Kord, ki je soustanoviteljica RM International, je lani dosegla 53 milijonov evrov prihodkov in potrojila dobiček, na madžarskem železniškem omrežju pa imajo te dni za 224,5 milijona evrov projektov.

Prenova proge za hitrosti do 160 kilometrov na uro

Konzrocij CRE bo prenovil celoten odsek od Budimpešte do meje s Srbijo. Zgradili bodo novo dvotirno in elektrificirano povezavo, po kateri bodo lahko vlaki vozili 160 kilometrov na uro. Proga zdaj omogoča hitrosti do sto kilometrov na uro, na več odsekih je hitrost omejena.

Pogodba bo postala veljavna, ko bo podpisan finančni sporazum med madžarsko vlado in kitajsko banko Exim bank od China. Na Madžarskem pričakujejo, da bo kitajsko posojilo odobreno do konca leta. Madžarski odsek proge bodo gradili pet let, začetek načrtujejo konec letošnjega leta ali na začetku leta 2020.

Zakaj je proga Budimpešta–Beograd pomembna za Kitajsko

Proga Beograd–Budimpešta je za Kitajce zanimiva, ker leži na trasi koridorja med grškim pristaniščem Pirej – to je od leta 2016 v večinski lasti kitajskega ladjarja Cosco – in srednjeevropskimi trgi. Gre za 350 kilometrov proge med prestolnicama, od tega poteka 184 kilometrov po ozemlju Srbije, 166 kilometrov pa po ozemlju Madžarske. Z gradnjo hitre proge so hoteli Kitajci v regiji prikazati svoje sposobnosti pri visokotehnoloških projektih. V poznejših fazah so projekt oskubili, zdaj je načrt, da bodo namesto gradnje hitre proge zgolj posodobili staro. Na madžarskem delu jo bodo nadgradili za hitrosti do 160 kilometrov na uro, na delu srbskega odseka pa je v teku nadgradnja na 200 kilometrov na uro. To je še vedno odlično, ker naj bi potovalni čas med prestolnicama z osmih ur skrajšali na približno tri ure.

Srbski del proge gradijo Rusi

V Srbiji so konec novembra 2017 napovedali začetek del na progi. Podjetje Infrastruktura željeznice Srbije je podpisalo sporazum z RŽD International za nadgradnjo proge Stara Pazova–Novi Sad in za dispečerski center v vrednosti 230 milijona evrov. Denar za prenovo proge Beograd–Budimpešta je že leta 2013 odobrila Rusija. RŽD International je sicer del koncerna ruskih državnih železnic, ki je v Sloveniji skupaj z Rikom letos zmagal na razpisu za nadgradnjo postaje Pragersko.

Nelagodje v Bruslju ob kitajskih infrastrukturnih interesih

V Bruslju sicer niso najbolj srečni zaradi krepitve kitajskega vpliva na obrobju Evrope. Nelagodje v Bruslju se je okrepilo, ko so kitajska podjetja začela kupovati kritično infrastrukturo v EU: pristanišče v grškem Pireju in javno električno omrežje na Portugalskem. Nelagodje je čutiti tudi ob kitajski pobudi 16+1, ki je nastala leta 2012 v Varšavi, eden izmed nosilnih projektov te pobude pa je ravno proga Budimpešta–Beograd, ki jo v Bruslju vidijo kot kitajsko prodiranje v mehkejši zunanji krog Evrope.

Kitajski je sicer v začetku leta 2018 uspelo dobiti posel tudi pri največjem infrastrukturnem projektu na Hrvaškem, kjer družba China Road and Bridge Corporation gradi most na Pelješac za 420 milijonov evrov, od tega je 357 milijonov evrov nepovratnega denarja, ki ga je odobrila evropska komisija.

Budimpešta–Beograd kot del svilne ceste

Kitajski projekt nove svilne poti je največji infrastrukturni megaprojekt v zgodovini. Gre za več tisoč kilometrov železniškega omrežja, cest in cevovodov, ki bodo povezovali Peking z glavnimi trgi v Aziji, Afriki in Evropi. Novo svilno cesto marsikdo vidi kot boj za prevlado v Evraziji ali pa kot začetek nove hladne vojne. Tretji spet v projektu vidijo novi Marshallov plan za Evropo, ki je po drugi svetovni vojni Američanom pomagal utrditi globalno premoč. Gre za kombinacijo kopenskih in morskih poti med Azijo in Evropo. Kitajska diplomacija se veliko ukvarja z usklajevanjem gospodarskih politik med državami, ki ležijo ob svilni cesti, predvsem pa hoče okrepiti trgovino in sodelovanje na tem območju, ker to povečuje obseg potencialnega tovora. V okvir projektov ob svilni cesti sodi tudi modernizacija železniške povezave do Budimpešte, ki je del morsko-kopenske hitre povezave med Kitajsko in Evropo. O projektu so se začeli pogovarjati leta 2014, junija 2015 pa sta Kitajska in Madžarska podpisali memorandum o sodelovanju. Gre za prvi takšen dokument, ki so ga Kitajci podpisali s katero od evropskih držav. Z gradnjo železnice proti Budimpešti bodo Kitajci podaljšali svilno cesto v notranjost EU, v prihodnje naj bi progo podaljšali čez Makedonijo proti Solunu.

Kako kaže kitajskemu projektu prenove proge Budimpešta–Beograd
Foto: Shutterstock
Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN 7
10 ur
Podnebne spremembe ogrožajo demokracijo in človekove pravice, je zapisal posebni poročevalec Združenih narodov Philip Alston.
Na članek...

Tvegamo pojav podnebnega aparthajda, ko bodo premožni plačali, da se izognejo visokim temperaturam, lakoti in konfliktom, drugi pa bodo prepuščeni trpljenju, je med drugim zapisano v poročilu Philipa Alstona, posebnega poročevalca Združenih narodov za revščino in človekove pravice.

Sedanja pot je recept za ekonomsko katastrofo, je med drugim zapisal Alston. Vendar pa je gospodarska uspešnost povsem kompatibilna z okoljsko trajnostjo, treba pa je ločiti emisije iz fosilnih goriv od ekonomske uspešnosti in zmanjševanja revščine.

Za subvencije fosilnim gorivom namenjajo po vsem svetu vsako leto okoli 4.500 milijard evrov oziroma 6,3 odstotka globalnega BDP, največji povzročitelj podnebnih sprememb pa so fosilna industrija oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. Leta 2015 so ustvarila 91 odstotkov industrijskih izpustov toplogrednih plinov oziroma 70 odstotkov vseh izpustov, ki jih je povzročil človek.

Za posledice izpustov vedo v fosilni industriji že desetletja. V American Petroleum Institute (API) so že leta 1980 ugotovili, da koncentracije ogljikovega dioksida rastejo predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv in svarili, da bi lahko triodstotna letna rast ogljikovega dioksida vodila v dvig temperature za 2,5 stopinje, kar bi okoli leta 2025 ustavilo svetovno gospodarsko rast, 40 let kasneje pa povzročilo globalne katastrofalne učinke.

Kljub takšnim ugotovitvam fosilna industrija ni spremenila svojih poslovnih modelov. Nasprotno. V API so lobirali, da ZDA niso ratificirale kjotskega podnebnega protokola. Sodelovali so pri oblikovanju globalnega komunikacijskega načrta za prepričevanje javnosti o pomembnih negotovostih v podnebni znanosti in za zaviranje podnebnih aktivnosti. Po nekaterih podatkih je fosilna industrija v ZDA porabila v letih od 2000 do 2016 za lobiranje pri podnebni zakonodaji 370 milijonov dolarjev.

V številnih državah sprejemajo kratkovidne in napačne ukrepe, je nadaljeval Alston. Donald Trump je »aktivno utišal obupane podnebne znanstvenike«. Kitajska se trudi končati svojo odvisnost od premoga, hkrati pa izvaža premogovne elektrarne in ne sprejme ukrepov za omejitev emisij metana doma. Brazilski predsednik Bolsonaro pa je obljubil, da bo oslabil okoljevarstvene ustanove in odprl amazonske pragozdove za rudarjenje.

Podnebne spremembe pa grozijo, da bodo izničile 50 let napredka pri izboljšanju zdravstvenega stanja ljudi in zmanjševanju revščine. Tudi če bodo podnebni cilji doseženi, bodo desetine milijonov ljudi obubožale, kar bo krepilo razseljevanje in lakoto. Do leta 2030 bi lahko podnebne spremembe pahnile v revščino prek 120 milijonov ljudi, najhujše posledice pa bodo utrpele najbolj revne države.

A ne le revne države. Alston je spomnil na leto 2012, ko so ob orkanu Sandy številni revni Newyorčani ostali brez elektrike in zdravniške oskrbe, v Goldman Sachsu pa so zavarovali svoj sedež z deset tisoči vrečami peska in si zagotovili elektriko s svojim generatorjem.

Pogosto spregledamo dramatičen vpliv podnebnih sprememb na človekove pravice, kot so pravica do življenja, hrane, vode in bivališča. A ne samo to. V razmerah, ko se vlade trudijo prepričati ljudi, da sprejmejo velike družbene in ekonomske spremembe, bo pomemben tudi vpliv podnebnih sprememb na demokracijo, je zapisal Alston.

Poročilo je kritično tudi do OZN: »Večina organov OZN za človekove pravice je sprejela neustrezne ukrepe, ki so popolnoma nesorazmerni z nujnostjo in obsegom grožnje. Izpolnjevanje obrazcev ne bo rešilo sveta pred katastrofo.«

Poročilo je izdelano za Svet OZN za človekove pravice, uradno pa bo predstavljeno v petek.

(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov 1
10 ur
Na slovenskem delu tekmovanja ClimateLaunchpad so izbrali zmagovalca, ki bosta sodelovala na evropskem finalu za najboljšo zeleno poslovno idejo.
Na članek...

ClimateLaunchpad je mednarodno tekmovanje, na katerem izberejo najboljše zelene poslovne ideje v Evropi. Finale bo novembra v Amsterdamu, prejšnji teden pa so končali slovenski del, na katerem so izbrali tri najboljše kandidate.

Prvi in drugi bosta sodelovala na evropskem finalu, kjer bo najboljših deset ekip sprejetih v Climate-KIC Accelerator, poslovno šolo, osredotočeno na razvoj in trženje start-upov, ki se ukvarjajo s čistimi tehnologijami.

Na slovenskem tekmovanju so sodelovali avtorji petih poslovnih zamisli.

(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov
Foto: Borut Hočevar
Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi (OGLAS)
10 ur

Vsak dan poslušamo novice, da se je cena nafte povišala, zlato pocenilo, evro oslabil, dolar okrepil, delnice Appla pa zrasle ... Vse te informacije veliko ljudi uporablja, da bi morebiti zaslužili s trgovanjem na svetovni borzi.

Za uspešno trgovanje pa je potrebno znanje. Torej, če se želite naučiti, kako uspešno trgovati na svetovni borzi oziroma uspešno upravljati svoj kapital, vam ponujamo brezplačni spletni tečaj.

Ne glede na to, ali ste začetnik ali že izkušen trgovec, se boste na tem tečaju naučili popolnoma vsega, od osnovnih konceptov do naprednih trgovalnih strategij.

Tečaj je razdeljen na 6 poglavij z več kot 70 videoposnetki:

  1. Svet trgovanja: uvod v trgovanje z razlago osnovnih pojmov, finančnih instrumentov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg
  2. Psihologija trgovanja: razumevanje čustvene inteligence in obravnavanje izgub
  3. Upravljanje kapitala: zakaj je treba upravljati kapital in katera so najpomembnejša pravila upravljanja kapitala
  4. Tržna analiza: kaj je tržna analiza in kako jo izvajati, tehnična in temeljna analiza ter vrste diagramov
  5. Osnove tehnične analize: tehnična analiza kot orodje za napovedovanje prihodnjih gibanj cen, vrst trendov, podpore in odpornosti
  6. Napredna tehnična analiza: diagrami japonskih sveč, kako prepoznati strukturo, tveganja in kako trgovati, ko prepoznate strukturo

Tu se lahko prijavite za brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi.

Fortrade Ltd. je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti, visoko tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. 81 % maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite visoko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi