Manager
Uradno: Abanka za izplačilo dividend 66,7 milijona evrov 2
17.05.2019 17:17
Na včerajšnji skupščini Abanke so potrdili višino bilančnega dobička, namenjenega za izplačilo dividend, kot sta ga predlagala uprava in nadzorni svet banke. Od 88,2 milijona evrov
Več ▼

Na včerajšnji skupščini Abanke so potrdili višino bilančnega dobička, namenjenega za izplačilo dividend, kot sta ga predlagala uprava in nadzorni svet banke. Od 88,2 milijona evrov bilančnega dobička, bodo kot dividende državi nakazali 66,7 milijona evrov. Del dividend - 11,135 milijona evrov, bodo razdelili iz nedenarnih sredstev banke, s prenosom 655.000 delnic Sava Re po vrednosti 17 evrov na delnico, kar predstavlja tržno vrednost delnice ob zaključku trgovanja na Ljubljanski borzi 9. maja. Preostanek, 21,47 milijona evrov, bo ostal nerazporejen.

Uradno: Abanka za izplačilo dividend 66,7 milijona evrov
Foto: Aleš Beno
Uradno: lovke kitajske države nad Daimler
39 min
Kitajski lastniški delež vztrajno raste. Kako velik je? Kateri so največji delničarji Daimlerja?
Na članek...

V lastniško sestavo nemškega avtomobilskega podjetja Daimler je tudi uradno vstopil novi kitajski avtomobilski igralec. Največji proizvajalec električnih vozil – kitajski BAIC – je prevzel petodstotni lastniški delež, s katerim bo utrdil zavezništvo med družbama. Kitajska skupina BAIC (Beijing Automotive Industry Holding) je v državni lasti – natančneje, pekinška občinska vlada prek skupnega podjetja Beijing Benz Automotive na Kitajskem upravlja tovarne Mercedes-Benza.

BAIC je prevzel 2,48-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnih 2,52 odstotka. Skupaj sta deleža vredna 2,5 milijarde evrov, ocenjujejo pri Bloombergu. Delnica Daimlerja je v današnjem trgovanju pridobila skoraj štiri odstotke vrednosti in se trenutno giblje pri vrednosti okoli 48 evrov.

Spomnimo, februarja 2018 je kitajski Geely postal največji lastnik Daimlerja – za 9,69 odstotka je odštel devet milijard dolarjev. Skupno imajo kitajska podjetja v lasti 14,7 odstotka največjega proizvajalca luksuznih vozil. Kakšna pa je delniška sestava Daimlerja?

Evropejci še vedno največji lastniki Daimlerja

Največji delničarji z današnjim dnem so kitajski vlagatelj Li Šufu prek družbe Tenacio3 Prospect Investment Limited z 9,7 odstotka, Kuvajtski državni sklad za varčevanje s 6,8 odstotka, skupina BAIC s petimi odstotki ter skupina Renault-Nissan s 3,1 odstotka. Ob pogledu na lastniške deleže po svetovnih regijah pa je še vedno daleč največji lastnik Evropa: 31,1 odstotka je v lasti nemških vlagateljev, 26,2 odstotka pa je delničarjev iz preostalega dela Evrope. Na drugem mestu je s 16,9 odstotka azijska regija in na tretjem ZDA s 15,6 odstotka.

Krepitev zavezništva

»S tem korakom krepimo zavezništvo in podporo vodstvu Daimlerja,« je za Reuters dejal predsednik BAIC Heji Šu. V Daimlerju, ki ima od leta 2013 v lasti delež v hčerinski družbi BAIC s sedežem v Hongkongu, pozdravljajo naložbo družbe BAIC. »Zelo smo veseli, da je naš dolgoletni partner BAIC zdaj dolgoročni vlagatelj v Daimlerju,« je zapisal novopečeni izvršni direktor Daimlerja Ola Källenius. Namigovanja o vstopu skupine BAIC v lastniško sestavo so se pojavila že maja.

Kitajski dvoboj

Geely si je s kapitalskim vstopom zagotovil proizvodnjo naslednje generacije električnega smarta. Prvi človek Geelyja Li Šofu je zagotovil, da v ozadju Geelyja ni kitajskega državnega denarja. Ampak za kitajska zasebna podjetja velja, da z državo sicer niso poročena, ni pa nujno, da si z njo ne delijo postelje. Po pisanju Reutersa naj bi Daimler zagotovil BAIC, da bodo vsa nova industrijska zavezništva, ki vključujejo Mercedes in kitajska partnerja, sklenjena šele, ko bo dosežen dogovor z BAIC. Za tega je ohranjanje vezi z Daimlerjem strateško pomembno, saj se skupno podjetje Hyundai Motor Co. muči s pomanjkanjem povpraševanja zaradi trgovinske vojne. BAIC naj bi si z nakupom pet­odstotnega deleža v Daimlerju zagotovil boljši položaj v skupnem podjetju.

Daimler niža napovedi

Daimler je prejšnji teden znižal letošnje napovedi. Več denarja so pripravili za kritje sodnih postopkov v povezavi z dizelskimi motorji in vpoklicem vozil, povezanim z zračnimi blazinami družbe Takata. Proizvajalec vozil Mercedes-Benz je v drugem trimesečju imel za 1,6 milijarde evrov izgube. V prvi polovici leta so v skupini prodali 1,13 milijona vozil, kar je 4,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Upad prodaje so doživeli v vseh svetovnih regijah.

Uradno: lovke kitajske države nad Daimler
Foto: Guido Bergmann
Boris Johnson je novi britanski premier 4
1 ura
Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa
Več ▼

Glasovanja po pošti se je udeležilo 87,4 odstotka od skupaj okoli 160 tisoč članov konservativne stranke torijevcev, večina jih je med dvema kandidatoma, pričakovano, podprla Borisa Johnsona.

Borisa Johnsona je kot novega britanskega premiera podprlo 92.153 članov, za Jeremyja Hunta jih je glasovalo 46.656.

Kot znano, novega britanskega premiera niso izbrali volivci, temveč je bil postopek enak, kot je bil tisti, ki je na čelo britanske konservativne stranke in s tem britanske vlade pripeljal dosedanjo premierko Thereso May - izveden je bil namreč interno, znotraj konservativne stranke.

Pri britanskem tedniku Economist so se medtem na Twitterju v današnji objavi v videu vprašali, kateri Boris Johnson bo vodil državo - državnik ali klovn. V videu med drugim spomnijo, da je bil Johnson tisti, ki je v maniri lažnih novic kot novinar pisal, da EU zahteva prepoved ukrivljenih banan.

Boris Johnson je novi britanski premier
Foto: Simon Dawson/Bloomberg
Ustavno sodišče začasno zadržalo uporabo IMSI lovilcev
1 ura
Ustavno sodišče je danes sporočilo, da so do končne odločitve zadržali izvrševanje 150.a člena zakona o kazenskem postopku (ta govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne
Več ▼

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da so do končne odločitve zadržali izvrševanje 150.a člena zakona o kazenskem postopku (ta govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije). Gre za uporabo tako imenovanih IMSI lovilcev, saj bi po njihovi oceni lahko izvrševanje tega člena povzročilo težko popravljive škodljive posledice.

Slovenski potrošniki so slabše razpoloženi, a ostajajo optimistični glede nakupa avtomobila 1
1 ura

Julija so bili slovenski potrošniki slabše razpoloženi tako na mesečni kot tudi na letni ravni, ugotavlja statistični urad. Kljub slabšemu razpoloženju (na mesečni ravni se je poslabšalo za eno odstotno točko, na letni pa za tri) pa je to še vedno krepko boljše od dolgoletnega povprečja.

Spomnimo, da je finančni minister Andrej Bertoncelj marca izrazil upanje, da bodo zaposleni višji regres dobro izkoristili. A optimizem potrošnikov ni zdržal dolgo in je tako po majskem in junijskem izboljšanju spet upadel.

Pesimizem pri varčevanju

Razlog za mesečno zmanjšanje zaupanja se skriva v pesimističnem razpoloženju glede varčevanja in finančnega stanja v gospodinjstvih. Ta dva kazalnika sta se najbolj znižala (za štiri oziroma tri odstotne točke).

Upad je na drugi strani omililo optimistično pričakovanje potrošnikov glede gospodarskih razmer v državi (za dve odstotni točki) in števila brezposelnih (za odstotno točko).

Slaba pričakovanja potrošnikov glede brezposelnosti

Če pogledamo spremembe v razpoloženju potrošnikov na letni ravni, se je najbolj poslabšalo pričakovanje glede števila brezposelnih, in sicer za osem odstotnih točk. Junija se je število registriranih brezposelnih sicer zmanjšalo na 70.747, kar pomeni, da jih je za slaba dva odstotka manj kot mesec prej in za 5,7 odstotka manj kot junija lani.

Po napovedih naj bi se število brezposelnih še zmanjšalo. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji spomladanski napovedi namreč ocenjuje, da bo število brezposelnih še upadalo. Letos naj bi povprečno število brezposelnih tako bilo 73.800, medtem ko naj bi pod mejo 70 tisoč prišli prihodnje leto, ko Umar napoveduje povprečno 68.500 brezposelnih. Čez dve leti, torej leta 2021, naj bi bilo v Sloveniji v povprečju 62.900 brezposelnih.

Višja pričakovanja glede nakupa avtomobila

Nekatere podatke glede razpoloženja in pričakovanj potrošnikov državni statistiki merijo četrtletno. Denimo glede nakupa ali gradnje stanovanja v prihodnjih 12 mesecih. Ta kazalnik od začetka prejšnjega leta ostaja dokaj stabilen, med četrtletji se spreminja le za odstotno točko (v drugem četrtletju se je poslabšal za odstotno točko, v tretjem četrtletju se je znova izboljšal za odstotno točko).

Četrtletno se merijo tudi pričakovanja glede nakupa avtomobila. Globalni trendi kažejo, da se prodaja avtomobilov ohlaja. Pa v Sloveniji? Tu smo še vedno izjema, kaže mnenje potrošnikov. Pričakovanja glede nakupa avtomobila so bila za tretje četrtletje namreč za štiri odstotne točke višja kot v drugem četrtletju in za dve odstotni točki višja kot v tretjem četrtletju lani. Na začetku tega leta je bil ta kazalnik najvišji v 15 letih, julijska pričakovanja pa so od rekorda nižja le za odstotno točko.

Kot smo že pisali, je bilo v prvih štirih mesecih tekočega leta po svetu prodanih najmanj vozil od začetka leta 2013, kar kaže Bloombergov seštevek državnih statistik prodaje vozil. V Aziji je medletni upad kar devetodstoten, v Evropi štiriodstoten, v Severni Ameriki pa triodstoten.

Slovenski potrošniki so slabše razpoloženi, a ostajajo optimistični glede nakupa avtomobila
Foto: Shutterstock
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
2 uri
1. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?2. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov 4. S pokojninsko reformo
Več ▼

1. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

2. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta

3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov

4. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

5. Veliki kriptorop

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Huawei v ZDA odpustil več kot 600 ljudi
2 uri
Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei je zaradi ameriških sankcij odpustil več kot 600 zaposlenih v svojem ameriškem raziskovalnem podjetju Futurewei Technologies. Futurewei je imel sicer
Več ▼

Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei je zaradi ameriških sankcij odpustil več kot 600 zaposlenih v svojem ameriškem raziskovalnem podjetju Futurewei Technologies. Futurewei je imel sicer doslej okoli 850 zaposlenih, poroča Reuters. Spomnimo, ZDA so maja Huawei uvrstile na črno listo podjetij, s katerimi v ZDA ne smejo poslovati. Več v spodnjih člankih.

Katere umetnine je Abanka 'rešila' pred Apollom 1
3 ure
Nedavno prodana tretja največja banka pri nas, Abanka, je z Narodno galerijo končno uskladila prenos lastništva umetniške zbirke, so nam sporočili. Tako bo na galerijo prenešeno lastništvo del
Več ▼

Nedavno prodana tretja največja banka pri nas, Abanka, je z Narodno galerijo končno uskladila prenos lastništva umetniške zbirke, so nam sporočili. Tako bo na galerijo prenešeno lastništvo del umetnikov Božidarja Jakca, Rudija Španzla, Lojzeta Spacala, Jožeta Tisnikarja, Metke Krašovec, Franca Miheliča, Biljane Unkovske, Jožeta Cjuhe, Karla Zelenka, Vladimirja Makuca, so nam sporočili iz banke. Dela bodo sicer za zdaj še ostala v banki oziroma njenih poslovalnicah. Natančnejšega seznama del nam niso poslali, so nam pa poslali fotografijo slike, ki jo je narisal Matija Jama, in ki tudi sodi v darovani del.

Kot je znano, je država tik pred prodajo Abanke ameriškemu skladu Apollo oziroma njegovi NKBM, iz Abanke pobrala za 67 milijonov evrov dividende - del tudi v obliki deleža v Savi Re. Ob tem pa sta uprava Jožeta Leniča in nadzorni svet banke, ki ga vodi Marko Garbajs, državi predlagala še, da z darilno pogodbo del umetniške zbirke banke darujejo Narodni galeriji. Knjigovodska vrednost zbirke znaša nekaj manj kot 216 tisoč evrov.

Kot je znano, je Apollo za Abanko državi neto plačal 444 milijonov evrov, z dividendo 511 milijonov evrov.

Katere umetnine je Abanka 'rešila' pred Apollom
Foto: Abanka
Imate stojnico, gostilno, mesnico, prodajate krmo, kruh, sadje, zelenjavo ali sladoled? Inšpektorji so čedalje bolj aktivni
4 ure
Kaj vse zadnje čase preverjajo inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in kdo jih lahko pričakuje
Na članek...

Zadnje čase skoraj na vsakem koraku slišimo o inšpektorjih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki sodi pod kmetijsko ministrstvo. Spomnimo na male mesarije, ki lahko opravijo le četrtino prometa z gostilnami. Pa na kmetijo s hlevom, kjer naj bi lastovice z iztrebki ogrožale neoporečno krmo za živali. Inšpektorji uprave so povsod. Imajo široka pooblastila – preverjajo gostilne, stojnice s hrano, slaščičarne, prodajalne sadja, burekov, kebabov, obiskujejo peke, mesarije, trgovine s hrano, semeni, krmo, rejce in preprodajalce živali.

Kaj bodo preverjali to poletje in na kaj bodo še posebej pozorni? S katerimi drugimi inšpektorji sodelujejo in zakaj se o njih govori vse več? So povečali pogostost »obiskov«? Kaj so dobre in kaj slabe strani inšpektorjev za varno hrano – kje so predpisi uničujoči za posel in kaj delajo dobro? Ali jih bo še več?

Statistika: več kot 300 tisoč pregledov na leto

Uslužbenci uprave – od 417 je 292 inšpektorjev – vsako leto opravijo več kot 300 tisoč pregledov. Gre predvsem za razne analize, vzorce, preverbe ... Od tega je od 3.500 do 4.500 inšpekcij, pravi direktorica inšpekcije za varno varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak.

Letos bo verjetno še več pregledov. Bizjakova ne razkriva, zakaj.

Na kaj so in bodo ciljali inšpektorji?

Spomnimo na akcije inšpektorjev po pekarnah, ko so jih za določen čas tudi zapirali. Načeloma zaradi slabe higiene, mišjih iztrebkov ... Podobno kot so inšpektorji finančne uprave (Furs) pred časom gostilne, ker niso izdajale računov, so ponavljale prekrške oziroma je obstajala nevarnost nadaljnjih davčnih utaj. Inšpektorji za varno hrano so bili aktivni, denimo, pri preverjanju mesnih pripravkov, predvsem po evropski aferi s spornim mesom iz Poljske, ki je prek pripravkov za kebab prišlo tudi k nam.

Kje jih lahko najpogosteje pričakujete?

1. SADJE IN ZELENJAVA: Letos so – in še bodo – inšpektorji obiskovali tudi prodajalce sadja in zelenjave. »Tukaj smo res naredili korak naprej. Toliko dela brez sodelovanja s prekrškovnimi sodišči po raznih območjih ne bi mogli narediti,« pravi Bizjakova. Šlo je namreč za precej boleče postopke za zavezance. Inšpektorji ob sodelovanju sodišč lahko zasežejo vse, tudi stojnice, tehtnico in blago, torej sadje in zelenjavo. Takšen ukrep ponavadi uporabijo, če sumijo, da bi nekdo lahko prekršek ponovil. Spomnimo na lansko akcijo, ko so maja in junija v sodelovanju s tržnim inšpektoratom preverili 195 zavezancev. Zahtevali so oznake in dokumentacije o poreklu blaga. Ob tem dodajmo: inšpektorji se tudi redno vračajo k starim prekrškarjem in navadno obiščejo tudi tiste, ki prodajna mesta odprejo na novo. Že lani so napovedali posebne preglede tudi za letos.

2. EKOŽIVILA: Tudi pridelovalci, predelovalci in proizvajalci ekoloških živil lahko pričakujejo poostrene preglede. Tudi od tistih, ki izdajajo certifikate in ki jih nadzoruje uprava za varno hrano. Gre namreč za nišo, kjer je veliko zlorab oziroma so te možne, pravi Bizjakova. Tako nekateri prodajajo ekološke izdelke, ki niso narejeni iz povsem ekoloških živil oziroma neoporečne surovine. V pripravku je, na primer, navadna, in ne ekološka moka. Pri pregledih ekocertificirancev nadzorniki preverjajo vsebnost kemikalij, ki jih ne sme biti, pa tudi naravnih, a strupenih snovi (toksinov).

3. MESNICE: Inšpektorji uprave so redni obiskovalci mesnic. Pozorni so predvsem na postopek priprave mesnih pripravkov (denimo čevapčičev), ki naj bi bil najspornejši del mesnopredelovalne industrije. Poleti je teh izdelkov več – inšpektorjev pa ponavadi tudi.

4. HLEVI: Kot smo omenili, so pozorni tudi na krmo živali v hlevih. Tako je bil te dni odmeven primer lastovičjih gnezd. Inšpektorji so odredili postavitev zaščite (mreže) zaradi preprečevanja lastovičjih iztrebkov v krmi živali. A to je druga zgodba – lastovke so v običajnih hlevih normalen pojav. Gre celo za zaščitene živali in uničevanje njihovih gnezd je prepovedano. A pričakujte inšpektorje v hlevih. Ti vam sicer odstranitve gnezd ne bodo naložili, bodo pa zaščito. Sploh pa niso dovoljeni nobeni ptiči v obratih za vzgojo perutnine – tudi zaradi preprečevanja morebitnega pojava ptičje gripe.

5. PERUTNINSKO MESO: Preverjajo vsebnost vode. Koliko je te lahko v mesu, je določeno. Velikokrat pa se zaradi pridobivanja teže voda dodaja umetno. Hkrati obstajajo tudi gensko spremenjene vrste perutnine, ki imajo veliko (preveč) vsebnosti vode. Torej gre za manj kakovostno meso.

6. MED: Inšpektorji menda čedalje pogosteje obiskujejo tudi čebelarje. Bizjakova pravi, da preverjajo kemično sestavo (torej tudi encime, vrsto sladkorja) ... Pri medu preverjajo tako varnost kot kakovost.

7. OLJKARJI: Preverjajo tudi oljčna olja. Predvsem kakovost. Glede varnosti Bizjakova pravi, da v olju še niso našli kemikalij.

8. VSEBNOST TRANSMAŠČOB: Gre za dokaj novo področje za inšpektorje oziroma na transmaščobe v živilih so v zadnjem času bolj pozorni, kot so bili prejšnja leta.

9. TRGOVANJE Z ŽIVALMI: Preverjajo tudi trgovanje z živalmi, kar je v nekaterih segmentih tudi prepovedana dejavnost. Denimo trgovanje z mladiči psov in mačk. Tu ne gre za prodajo iz legel, temveč za trgovanje, denimo uvoz samih mladičev iz Češke, Slovaške in Romunije (iz teh držav je tega posla največ) in prodajo (tudi prek interneta) pri nas.

Bizjakova: Našega dela si ne morem predstavljati brez Fursa

Inšpekcije med sabo sodelujejo. Kot pravi Bizjakova, si ne more predstavljati njihovega dela brez Fursa. Konkretno, carinikov, ki preverjajo blago, ki vstopa v državo.

S Fursom sodelujejo tudi pri določanju, kaj je dejavnost. Konkretno so pri tem sodelovali v primeru preprodaje pasjih in mačjih mladičev.

Od Fursa (in drugih inšpekcij) dobijo vse potrebne podatke na zahtevo. Denimo tudi iz davčnih blagajn. Z računov, ki so potrjeni prek teh blagajn, se vidi, koliko prometa mesarije opravijo z drugimi podjetji, poslovnimi subjekti (denimo gostilnami) in koliko s končnimi porabniki. Male mesarije, če nimajo dodatnih investicij, protokolov proizvodnje, namreč lahko opravijo le četrtino prometa z gostilnami.

Pri nadzoru sadja in zelenjave so sodelovali s prekrškovnimi sodišči in s tržnim inšpektoratom.

Veliko sodelujejo tudi z zdravstveno inšpekcijo, pravi Bizjakova, in celo s policijo. Vse je odvisno od primera do primera. Ne nazadnje gre občasno tudi za odkrivanje nelegalne dejavnosti, prepovedanega trgovanja. Kot, denimo, s prej omenjenimi pasjimi mladiči.

Za nadzore se odločijo tudi na podlagi prijav (teh je letno od tri do štiri tisoč). Inšpekcije odredijo tudi na podlagi raznih analiz vzorcev. Imajo vzpostavljen sistem obveščanja med članicami EU, pa razne sisteme obveščanja glede krme, živil ...

Minusi in plusi inšpekcij

»Naša prva skrb je varnost porabnika, ne ekonomija,« pravi Bizjakova. Dejstvo seveda je, da brez inšpekcij in inšpektorjev ne gre. Potrebni so red, varna hrana, prave oznake, jasno poreklo blaga.

A, žal, so tako inšpektorji kot pravila kdaj neživljenjski. Država z vsemi temi zapleti ne škoduje le podjetniku, temveč tudi sama sebi. Ekonomija je namreč pomembna. Manj je posla, manj je zaposlenih, manj je porabe, manj je davkov vseh vrst, manj je blaginje, več revščine. In zaradi nekaterih prestrogih pravil hrana ni manj varna.

Omenimo primer mesarij. »Dobivamo inšpekcijo za inšpekcijo. Niti polno zaposlena ne moreva biti več dva,« pravi eden od mesarjev, ki ga ne bomo imenovali. Tako jih najpogosteje obiskujejo inšpektorji z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravijo sogovorniki. Zanima jih vse – od zdrgnjenih kljuk, ploščic do poteka proizvodnje. Menda so zahteve nemogoče – tudi bleščeče kljuke v trenutku, ko mesar hodi iz zadnjih v sprednje prostore. Najhujše pravilo, ki velja za male mesarije, pa je, da lahko samo četrtino izdelkov prodajo v gostilne oziroma drugim poslovnim subjektom za prodajo naprej na drobno. Razen če zadostijo dodatnim strogim zahtevam, kar v marsikaterem primeru pomeni več desettisočevrska vlaganja. Meje 25 odstotkov EU od nas ne zahteva, poudarjajo na TZS. Poleg tega lahko teh 25 odstotkov proda mesar samo po Sloveniji. Če živite ob meji, denimo ne morete prodajati gostilni na Hrvaškem, lahko pa v Sloveniji. Razen če imate obrat, ki izpolnjuje strožja pravila. Meja je določena administrativno, še poudarjajo na TZS, sami predlagajo zvišanje na 35 odstotkov.

Inšpekcij in pravil je malo morje. Tu so še Furs, delovna inšpekcija, tržna inšpekcija, pa meroslovci, ki preverjajo tehtnice. Mesarji ali prodajalci rib, denimo, so lahko kaznovani že, če tehtnica nima prave oznake, čeprav količine tehta pravilno.

Kazni dosegajo za male nepravilnosti, kot so oznake tehtnic, mesa, drugih izdelkov do zneskov več tisoč evrov, posebej, če je na kupu več inšpektorjev (kot rečeno, med seboj sodelujejo). In kot pravijo sogovorniki, je premalo opozoril, če nepravilnosti niso odpravljene. Inšpektorji namreč radi kaznujejo takoj.

Kako ukrepajo na inšpektoratu zoper inšpektorje?

Na upravo dobijo letno od sto do 180 pritožb na odločbe. Te pritožbe gredo lahko v odločanje na drugo stopnjo, to je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ali pa na prekrškovno sodišče, če gre za odločanje o prekršku.

So pa tudi pritožbe na delo inšpektorjev, pravi Bizjakova. Teh je manj, od pet do deset na leto. Postopki so standardizirani – o težavi se izrečeta zavezanec in inšpektor. Inšpektor gre tudi na disciplinsko komisijo. In izrekali so že opomine pred odpovedjo delovnega razmerja. Šlo je za neprimerno ravnanje inšpektorjev, pa tudi za razne čustvene odzive, denimo za to, da je inšpektor o svojem poslu objavljal zadeve na Facebooku.

Imate stojnico, gostilno, mesnico, prodajate krmo, kruh, sadje, zelenjavo ali sladoled? Inšpektorji so čedalje bolj aktivni
Foto: Jure Makovec
Več kot polovica zveznih držav v Venezueli spet v temi 10
4 ure
Več kot polovica od 23 zveznih držav v Venezueli je včeraj popoldne po lokalnem času ostala brez električne energije, mrk je zajel tudi prestolnico Caracas, poroča Reuters. Vlada predsednika
Več ▼

Več kot polovica od 23 zveznih držav v Venezueli je včeraj popoldne po lokalnem času ostala brez električne energije, mrk je zajel tudi prestolnico Caracas, poroča Reuters. Vlada predsednika Nicolasa Madura je krivdo pripisala elektromagnetskemu napadu - enako so storili že marca ob podobno velikem izpadu električne energije. Takrat so milijoni ljudi ostali brez vode in telekomunikacijskih storitev. Venezuelska vlada zatrjuje, da si posledice "napada" prizadeva čim hitreje odpraviti.

Kdo je Boris Johnson, ki velja za verjetnega novega britanskega premiera 7
6 ur
Boris Johnson ali Jeremy Hunt? Danes bomo izvedeli, kdo bo novi britanski premier, čeprav vseskozi večina stavi na Johnsona. Z vidika članic EU je sicer pomembno, za kakšen brexit se zavzemata ... noben ne izključuje trdega
Na članek...

Danes bomo izvedeli, koga bodo na Otoku ustoličili za novega britanskega premiera. Izbirni postopek v vladajoči konservativni stranki traja že od začetka junija, v ciljno ravnino pa sta prispela dva zunanja ministra premierke Mayeve. Zdajšnji zunanji minister Jeremy Hunt in nekdanji zunanji minister Boris Johnson, ki mu pripisujejo največ možnosti. Pogledali smo, kakšen je njun odnos do brexita, in pokukali v življenjepis najverjetnejšega novega premiera.

Kaj kandidata pravita o (trdem) brexitu

Vse ankete med konservativci kažejo, da bo novi britanski premier predvidoma Boris Johnson, tudi zato, ker je Hunt vseskozi podpiral načrt Mayeve glede brexita, zato mu mnogi očitajo, da bi z njim izbrali politiko Therese May. Johnson pa ima do brexita bolj goreč odnos.

Britanski izstop iz EU zagovarja tudi Jeremy Hunt, a bi v trdi brexit privolil »v skrajni sili«. Hunt je sicer na referendumu glasoval proti britanskemu izstopu iz EU, vendar si je pozneje premislil in brexit zdaj podpira, po njegovih besedah zaradi arogance evropske komisije v pogajanjih z britansko stranjo. Res je po spornih izjavah bolj znan Johnson, a tudi Hunt jih je izrekel kar nekaj, ko je, na primer, v populistični maniri pogajalsko taktiko EU primerjal s Sovjetsko zvezo. (SZ mu je očitno sploh pri srcu, med obiskom v Sloveniji je razburil z izjavo, s katero je Slovenijo označil kot nekdanjega sovjetskega vazala.)

Glede brexita se Hunt zavzema za vnovična pogajanja, kot Johnson, zlasti za spremembo določb irske varovalke. V nasprotju z Johnsonom pa sam ne ocenjuje, da je 31. oktober letos (do takrat je bil zdaj odložen brexit) skrajni datum za izstop iz EU.

Nasprotno pa Boris Johnson zagovarja brexit za vsako ceno, tudi trdi brexit, čemur sicer mnogi v državi – tudi večina poslancev v britanskem parlamentu – nasprotuje.

Oba, Hunt in Johnson, poudarjata, da bosta zahtevala vnovična pogajanja z EU o ločitvenih pogojih v izstopnem sporazumu. Ker takšno možnost EU že vseskozi zavrača (omenja zgolj možnost nadaljnjih pogovorov o prihodnjih odnosih med EU in VB po brexitu), je edini logični sklep, da se z enim ali drugim vodjo na Otoku povečuje odločenost za trdi brexit.

Ker večina poslancev v britanskem parlamentu, kot rečeno, zlasti iz gospodarskih razlogov nasprotuje trdemu brexitu (torej britanskemu izstopu iz EU brez dogovora), so prejšnji teden v britanskem parlamentu podprli zakonsko dopolnilo, ki bo novemu premieru onemogočilo, da bi mimo parlamenta državo popeljal iz EU brez dogovora.

Stališče do brexita bo Johnsona, če postane premier, stalo vsaj dva ministra. Zaradi nasprotovanja trdemu brexitu sta v primeru Johnsonove zmage svoj odstop iz vlade napovedala finančni minister Philip Hammond in pravosodni minister David Gauke, možna pa sta še odstopa gospodarskega ministra Grega Clarka in ministra za razvojno pomoč Roryja Stewarta.

Johnson, verjetni novi premier: kdo je in kaj je obljubil

Boris Johnson, rojen leta 1964 britanskim staršem v ZDA, je bil v poklicnem življenju novinar, med drugim pri Daily Telegraphu, kjer so ga med letoma 1989 in 1994 napotili v bruseljsko dopisništvo, da bi poročal o EU. Bil je tudi britanski poslanec, londonski župan, zunanji minister v vladi premierke Mayeve (s položaja je odstopil, ker se ni strinjal z njeno vizijo izvedbe brexita), trenutno je spet član britanskega parlamenta.

Boris Johnson je obljubil znižanje davkov za tri milijone Britancev, kot so opazili pri tabloidu Sun, pa je to očitno obljuba premožnejšim. Že ob napovedi, da bi v dohodninski zakonodaji zvišal prag za vstop v dohodninski razred s 40-odstotno dohodnino s 50 tisoč na 80 tisoč funtov letne osnove, so v britanskem tisku opazili, da ima sam zdaj le nekaj manj prihodkov od nove najvišje osnove. Obljubljene davčne olajšave bi sicer po ocenah stale okoli 9,6 milijarde funtov, pokrili pa bi jih potencialno prek brexitovskih rezerv. Napovedal je tudi znižanje DDV, po drugi strani pa naložbe v infrastrukturo.

Nemoteče sporne izjave ali slabi projekti

Sodi med mednarodno najbolj prepoznavne britanske politike. A ne zaradi dosežkov, čeprav je bil šolan na elitnih ustanovah, kot sta Eton in Oxford, prej zaradi barvitega značaja, saj je znan po nediplomatskem vedenju in spornih izjavah. Kar mu nekateri sicer celo štejejo v dobro, češ da se ne skriva za politično korektnostjo. Podobno kot Donaldu Trumpu, ki je Johnsonu izrazil podporo.

Konservaticev večinoma ne moti sodni postopek, ki ga je zoper Johnsona sprožil zasebni tožnik Marcus Ball zaradi politikovih zavajajočih trditev v kampanji pred referendumu o brexitu leta 2016. Takrat je nastala izjava, ki so jo zagovorniki brexita zapisali celo na rdeči avtobus, češ da Velika Britanija v EU vsak teden pošlje 350 milijonov funtov in naj raje ta denar nameni za javno zdravstvo (NHS), pri čemer je bilo iz političnih nastopov Johnsona (in drugih) mogoče razumeti, da se bo v primeru brexita to zgodilo.

Primer se je sicer proceduralno iztekel v prid Borisu Johnsonu, ker je britansko vrhovno sodišče razveljavilo odločitev nižjestopenjskega sodišča, da se mora Johnson zglasiti na sodišču. Njegov strankarski kolega, notranji minister Sajid Javid, je sodno odločitev na Twitterju pospremil z izjavo, da ga veseli, da je bil primer zavržen, češ da je »svoboda govora vse bolj ogrožena«.

Kritiki Borisa Johnsona opozarjajo na njegovo negospodarno ravnanje z javnim denarjem, med drugim na peščico Johnsonovih »projektov nečimrnosti«, kot so jih poimenovali v britanskem tisku, med katerimi je najopaznejši projekt Vrtni most, neuresničen, za pešce rezerviran most prek Temze v spomin na princeso Diano, v katerem je bilo izgubljenih 43 milijonov funtov javnega denarja. Johnsonov naslednik na položaju londonskega župana je projekt opustil, ko je bilo porabljenih že okoli 53 milijonov funtov (od tega 43 milijonov funtov javnega denarja) in se je razvedelo, da bo končna cena štirikrat tolikšna.

161 tisoč funtov za spletno stran

Kot je februarja letos poročal britanski BBC, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so pri projektu Vrtni most, ki ga je vodila dobrodelna fundacija, porabili kar 161 tisoč funtov za spletno stran, 417 tisoč pa za gala prireditev. Dodatno je britanski Guardian poročal, da je okoli osem izstopajočih projektov Borisa Johnsona, ki so zamrli ali pa so jih ocenili kot vprašljive vrednosti, skupaj vrednih skoraj milijardo funtov, pri čemer je v ospredju zlasti navedba, da je Johnson dobil strokovne nasvete, a jih ni poslušal. Guardian je navedel izjavo Steva Norrisa, nekdanjega konservativnega kandidata za londonskega župana, da bi lahko bil Johnson potraten za državo, ker »je dober v retoriki in zanič v izvedbi«.

Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta 5
8 ur
Margaret Thatcher pripisujejo izrek: Kdor se pri 30 letih še vozi z javnim potniškim prometom, je zguba. Čeprav te snobovske izjave menda nikoli ni zares izrekla, stavek lepo opisuje prezir velikega dela javnosti do skupinskih oblik prevoza.
Na članek...

Kadar se po naključju znajdem na avtobusu, se vedno spomnim na izjavo, ki jo pripisujejo Margaret Thatcher. Če se človek, ki je starejši od 30 let, znajde na avtobusu, se lahko šteje za zgubo. To naj bi Thatcherjeva izrekla leta 1986. Vse uradne izjave britanske liberalke so shranjene na magnetogramih, a raziskovalcem prav te nikoli ni uspelo izbrskati. Pri Economistu so pred kratkim zapisali, da je o tem verjetno govorila na kakšnem manj uradnih srečanj konservativcev, ko so se dogovarjali o privatizaciji avtobusnih podjetij. Ne glede na to, kdo je avtor izjave, njena vsebina kaže stanje duha, ki ga je ponekod že povozil čas, pri nas pa ga še vedno živimo.

Kako Flixbus upošteva potnike

Ko se je leta 2013 pojavil nemški prevozniški startup Flixbus in se nato bliskovito razširil po Evropi, je kazalo, da se je obdobje mrtvila na trgu prevoza potnikov končalo. Leta 2013 so v Nemčiji liberalizirali trg avtobusnih storitev, pri Flixbusu so zaznali priložnost, hitro povečevali omrežje povezav in se razširili na celotno Evropo, nato pa še na ZDA. Pri Flixbusu se radi pohvalijo, da delajo tisto, kar so drugi avtobusni prevozniki pozabili – upoštevajo potnike. Ta stavek se lepo sliši in v več pogledih tudi drži, brez dvoma je povezav občutno več. V resničnosti pa je bila moja nedavna izkušnja s Flixbusom precej podobna povsem navadni vožnji z avtobusom iz starih časov, le da sem vozovnico lahko kupila digitalno – prek mobilne aplikacije, kjer cene dinamično uravnavajo. Digitalizacija je bila tako zgolj ovitek za starinsko vožnjo z avtobusom, ki pa je imela v starih časih manj digitalno ceno.

Cenovna konkurenčnost?

Nakup vozovnice je res preprost. Drugo vprašanje je cena. Dva dni pred potovanjem je vozovnica od Umaga do Ljubljane stala 25,99 evra. Če bi se na pot odpravila štiričlanska družina, bi to pomenilo nekaj več kot sto evrov. Primerjava z avtom: za 131 kilometrov bi potrebovali približno deset litrov bencina, to je nekaj več kot 13,25 evra, približno toliko bi potrebovali tudi za amortizacijo vozila (če ga že imamo). Če upoštevamo tarifo za obračun potnih stroškov za prevoz na delo (0,18 evra na kilometer), bi to naneslo 23,58 evra. Pod črto: z avtom bi bilo ceneje. Flixbus sicer dinamično uravnava cene, kar pomeni, da so vozovnice dražje, kadar je več povpraševanja in kadar se približuje čas odhoda. Po oglasih sodeč, se cene za zgoraj omenjeno povezavo začnejo pri osmih evrih, tik pred odhodom pa se je cena dvignila na 29,90 evra. Od 49 sedežev na avtobusu je bilo zasedenih 46. Ker gre za podjetje na trgu, ki ne pobira državnih subvencij za prevoz potnikov, lahko seveda cene oblikujejo po želji.

Odpadajoči oplesk na postajah

Čakali smo na avtobusni postaji v Umagu, opazovali odpadajoči oplesk in brzenje lastovic, ki so gnezdile pod zdelanimi svetilkami. Na katerem peronu bo ustavil Flixbusov avtobus? »Saj veste, kakšne barve so njihovi avtobusi, ga boste že videli,« je zbeganim turistom sporočila uradna oseba na blagajni umaške avtobusne postaje. Takšna je praviloma uporabniška izkušnja na kolodvorih nekdanje Jugoslavije: zapuščene stavbe, nezainteresirani zaposleni, depresivno ozračje in nekaj turistov, ki se čudijo.

Kot nalašč je namesto zelenega Flixbusovega avtobusa na postajo pribremzal beli avtobus z velikim napisom Brioni, na vetrobranskem steklu pa je imel zataknjen listek s Flixbusovim logom in oznako, da vozi od Rovinja do Münchna. Že od Rovinja do Umaga je ekipa pridelala dobre pol ure zamude. Po krajšem beganju turistov smo se vsi namestili na krovu, čeprav ne povsem tam, kjer bi morali biti. Aplikacija mi je namreč prodala napačno rezervacijo za sedež. Voznik mi je razložil, da je oštevilčenje sedežev na njegovem avtobusu drugačno, kot so mi pokazali na spletu – in da ta sedež v resnici pripada kabinskemu osebju. Hkrati pa se je na prav ta sedež namestila mlada ameriška turistka, se obdala z vrečkami za bruhanje in sporočila, da mora sedeti spredaj, sicer ne bo okej.

Dvojno čakanje na sprehod policistov po avtobusu

Voznik in sovoznik, ki sta očitno bolj poredko, ali pa celo prvič, vozila na tej progi, sta hitro dobila družbo zgovornega domačina, ki ju je usmerjal, da sta se srečno prebila do prehoda Plovanija, čeprav sta že hotela zaviti na zabasan istrski ipsilon, kar bi pomenilo dodatno urico čakanja. Ko smo se v koloni prebili do mejnega prehoda, smo pridelali skupaj že uro in pol zamude. Čeprav smo bili edini avtobus na meji, so nas hrvaški obmejni policisti najprej pustili čakati deset minut, nato so se prebili skozi avtobus, pobrali potne liste neevropskim državljanom, jih odnesli in čez nekaj časa vrnili sovozniku avtobusa. Enak postopek se je ponovil čez nekaj metrov, ko je po desetminutnem čakanju na avtobus vstopila slovenska policistka in spraševala neevropske potnike, kam gredo, pobrala potne liste, jih odnesla in čez nekaj časa vrnila. S tem dvojnim postopkom na meji smo »pridobili« dodatne pol ure zamude in skupaj zamujali že dve uri. »Pa to ti je mednarodna linija. Prečkamo tri meje. Ni šanse, da pripeljemo brez zamude,« je rekel voznik.

Postajališče ob cesti

V pohvalo Darsu lahko zapišem, da mu je uspelo odstraniti vsa delovišča na poti od Kopra do Ljubljane in da nam je do Ljubljane celo uspelo nadoknaditi nekaj izgubljenih minut. Nato pa se je voznik nenadoma ustavil sredi Trnovega, ker mu je zaradi zamud potekla časovna omejitev vožnje brez postankov. Ko sta se voznika zamenjala, smo se še enkrat izgubili v Ljubljani in naredili krajši turistični obvoz skozi center, nato pa srečno pristali na postajališču Flixbusa, ob cesti na glavnem avtobusnem kolodvoru v Ljubljani, zgrajenem leta 1961. Za 131 kilometrov poti smo skupaj s čakanjem na prihod avtobusa porabili dobre štiri ure in plačali 25,99 evra. Wi-Fi? Žal ga ni bilo. Flixbus je morda moderen in digitalen, bi pa lahko še kaj naredili pri konkurenčnosti in udobju.

In širša slika: ljubljanska avtobusna postaja je še en prikaz našega odnosa do javnega prometa, ki smo se ga zaradi nekonkurenčnih storitev navadili prezirati. Dokler ne bodo ceste tako zabasane z avti, da se bo nemogoče premikati, se verjetno ne bomo preusmerili na javni prevoz. Zato ostajamo v začaranem krogu slabih storitev v javnem potniškem prometu, avto pa za večino povezav ostaja edina možnost hitrega premikanja po regiji.

Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta
Foto: Jure Makovec
Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'
16 ur
Ena najmlajših avtomobilskih znamk s konceptom naznanja prihod električnega modela.
Na članek...

Seatova znamka športnih vozil Cupra draži s fotografijo zadka koncepta, ki ga bodo razkrili na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Koncept daje vpogled v prvo električno vozilo španske znamke. Po njihovih besedah poudarja koncept visoko zmogljivo vozilo s silhueto štirivratnega križanca, pridihom športnega terenca ter elegantnostjo športnega kupeja. Proporce je oblikoval električni pogon.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Sprednja svetila so značilne trikotne oblike, povsem svetleč znak Cupre pa je postavljen na dnu maske. Ker ni izpušnih cevi je spodnji del zadka namenjen difuzorju. Zadnje luči so postavljene visoko, zadnje okno pa je ozko. Zadnje luči zasedajo celotno širino zadka, tudi tu je na sredini osvetljen znak. Podrobnosti o konceptu so zavite v tančico skrivnosti. Bržkone bo koncept postavljen na Volkswagnovo platformo MEB, ki je prilagojena električnem pogonu in jo bodo uporabili tudi pri električnem seatu el-Born. Koncept je izdelan izključno za cupro in ga ne bodo uporabili pri Seatu, Škodi ali drugim znamkah koncerna.

Na pomoč hrvaško znanje

Z eletričnim pogonom so se pri Cupri že urili. Kot smo pisali lani, so s hrvaškim podjetjem Rimac automobili testiral pogonsko tehnologijo za nov model električnega dirkaškega avtomobila Cupra e-Racer, ki zmore vse do 680 konjskih moči, do sto kilometrov na uro hitrosti pa potrebuje 3,2 sekunde. Energijo črpa iz 6.072 baterijskih celic, ki so razporejene v 23 vstavkov, ki skupno tehtajo 450 kilogramov. Upamo, da bodo znanje iz dirkaškega modela e-Racer uporabili tudi konceptu in v cestnem vozilu.

Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'
Nove Finance že v aplikaciji
16 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

10 poslovno in finančno najobetavnejših tehnologij 2
18 ur
Seznam je objavilo neprofitno združenje IT-industrije CompTIA, ki je tudi ponudnik znanih strokovnih IT-certifikatov – na prvih treh mestih so internet stvari, umetna inteligenca in 5G
Na članek...

Neprofitno združenje IT-industrije CompTIA je objavilo pregled desetih poslovno in finančno najobetavnejših novih tehnologij v letu 2019 in tudi po njem. Pregled je pripravil njihov strokovni forum Emerging Technology Community (EmTech), ki ga sestavlja 473 predstavnikov organizacij in podjetij, med katerimi so MIT, Microsoft, AT&T, Xerox in drugi. Tehnologije so razvrščene po stopnji poslovnih oziroma finančnih priložnosti, ki jih omogočajo podjetjem.

1. Internet stvari – za boljše trženje

Internet stvari (IoT) obeta najboljše priložnosti za ustvarjanje novih poslov in prihodkov, saj prinaša podatke, potrebne za učinkovitejše trženje, povečanje prodaje in znižanje stroškov. IoT sicer različnim ljudem pomeni različne stvari, si pa lahko podjetja s širitvijo nabora IoT-rešitev, ki jih ponujajo zdajšnjim pa tudi novim strankam, zagotovijo rast in nove posle. »Pri tem je pomembno, da podjetjem ni treba začenjati z ničle,« poudarja poročilo CompTIA EmTech.

2. Umetna inteligenca – za vse panoge

Umetna inteligenca (AI) prek pogovornih (ro)botov in pametnih spletnih strani že danes opazno vpliva na to, kako so stranke povezane s podjetji. Ta orodja postajajo vse bolj običajna in integrirana v vsakdanje delo. Vpliv je zaznati v vseh panogah – od prodaje na drobno in gostinstva do zdravstvene nege in financ. Učinek umetne inteligence je najbolj očiten pri boljši varnosti podatkov, hitrejšem in natančnejšem sprejemanju odločitev ter pri boljši usposobljenosti zaposlenih. Podjetja, ki uporabljajo umetno inteligenco, lahko zaradi bolj usposobljenega osebja, bolj strokovno vodene prodaje ter uporabe podatkovne analitike pri načrtovanju procesov in izboljševanju izdelkov precej učinkoviteje izkoriščajo svoje vire. »Za nameček se s povečanjem naložb v AI povečuje konkurenčnost podjetij in znižujejo stroški,« ocenjujejo v poročilu.

3. Povezljivost 5G – za večjo rast

S širjenjem omrežij pete generacije se povečuje sposobnost prenašanja, uporabe in analize podatkov na različnih platformah. Polna uporaba 5G bo v prihodnjih letih spodbudila razvoj kompleksnejših aplikacij za reševanje problemov in okrepila rast v številnih panogah. »Omrežja 5G bodo na podjetja vplivala tako kot le redkokatera tehnologija doslej, saj bo zagotovila brezžično hitrost in zanesljivost, potrebni za kompleksne rešitve, kot so samovozeča vozila,« poudarja poročilo CompTIA EmTech. Ko bo v polni uporabi, bo 5G po vsem svetu novim trgom pomagal spoznati podobne »hitrosti poslovanja«, kot jo danes poznajo zreli trgi.

4. Računalništvo brez strežnikov – za nove zmogljivosti

Računalništvo brez strežnikov omogoča uporabo IT-okolij NoOps, ta so avtomatizirana in ločena od infrastrukture. S tem se znižajo stroški poslovanja, zato lahko podjetja vlagajo v razvoj novih zmogljivosti, te pa omogočajo večji zaslužek. Računalništvo brez strežnikov in robotika sta novinca na seznamu desetih vodilnih tehnologij združenja CompTIA. Iz deseterice sta izrinila kvantno računalništvo in avtomatizacijo.

5. Veriženje blokov – za varovanje transakcij

Vse več organizacij za varovanje in upravljanje transakcij prek interneta raziskuje in uvaja veriženje blokov (blockchain). Potem ko sta privlačnost novotarije in radovednost množice zbledeli, se je veriženje blokov začelo uveljavljati kot resna alternativa centraliziranemu upravljanju hrambe zapisov, navaja poročilo EmTech.

6. Robotizacija – za hitro povrnitev vlaganj

Robotika avtomatizira rutinske procese z uporabo strojev najrazličnejših oblik in velikosti, ki podjetjem zagotavljajo večjo hitrost, nižje stroške in večjo učinkovitost. Robotizacija z izjemno hitrim povračilom naložb (ROI) omogoča znižanje stroškov in hitrejšo rast.

7. Biometrija – za preverjanje pristnosti

Skeniranje obraza, prstnih odtisov in mrežnice postaja standardna oblika preverjanja osebne identitete. Vsi ti biometrični postopki, posamezno ali skupaj, postajajo varnostna osnova rešitev, ki jih ponujajo agilna in uspešna IT-podjetja, ocenjuje CompTIA EmTech.

8. Tiskanje 3D – za težje dostopne izdelke

Poročilo CompTIA EmTech poudarja, da je 3D-tiskanje odlična rešitev za izdelavo manjšega števila kompleksnih delov in tudi za hitro lokalno proizvodnjo delov, do katerih je težje priti. Priložnosti za panogo se povečuje s širjenjem ponudbe izdelkov, poudarja poročilo EmTech.

9. Navidezna oziroma obogatena resničnost – za večjo učinkovitost

Navidezna in obogatena resničnost spreminjata način dela ljudi s stroji, drugimi ljudmi in podatki. Organizacije z uporabo navidezne in obogatene resničnosti, mešane resničnosti, umetne inteligence in senzorskih tehnologij izboljšujejo učinkovitost delovanja in produktivnost.

10. Letalniki – za katerokoli območje

Brezpilotni letalniki (droni) zmanjšujejo oziroma odpravljajo geografske omejitve delovanja robotske avtomatizacije. Priložnosti za razvoj in integracijo na tem trgu so precej velike, ocenjuje poročilo foruma CompTIA EmTech.

Vsa podjetja so tehnološka

Zadnja leta so se organizacije osredotočale na tehnologije za digitalno preobrazbo, zato se je v svetu uveljavila krilatica, da je vsako podjetje tehnološko. Uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev je bilo na začetku značilno za napredna podjetja, pozneje se je razširilo posebno med podjetji, ki so zamujala z digitalizacijo. V primerjavi z nekdanjim nameščanjem opreme in sorazmerno enostavnih rešitev so se današnje podjetniške tehnologije spremenile v mešanico različnih komponent že uveljavljenih in prihajajočih prelomnih inovacij. »Da bi se hitreje odzivala na nove izzive in pridobivala nove trge, morajo podjetja preudarno raziskovati in uvajati nove tehnologije, ki lahko pospešijo njihove IT-strategije,« je pojasnil Seth Robinson, višji direktor za tehnološke analize v CompTIA.

Iskanje dobitne kombinacije

Predsednik foruma EmTech Michael Haines (iz Microsofta) pa je poudaril, da ni ene same »naslednje velike stvari« (tehnologija), ki bi jo lahko podjetje kupilo in tako rešilo svoje poslovne in finančne težave. Namesto tega naj podjetja raziskujejo in preizkušajo več različnih tehnologij in upajo, da bodo našla dobitno kombinacijo, ki bo prinesla izjemne rezultate. Pri tem imajo pomembno vlogo neodvisni ponudniki storitev, saj kompleksnost rešitev in pomanjkanje strokovnega znanja zahtevata zunanjo pomoč.

10 poslovno in finančno najobetavnejših tehnologij
Foto: Getty Images/iStockphoto
Najbolj brani članki danes
18 ur
1. Veliki kriptorop2. Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš,
Več ▼

1. Veliki kriptorop

2. Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?

3. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

4. G7 svari: libra bi lahko destabilizirala svet, če ne bo regulirana

5. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

6. Peugeotov mladenič za zahtevne družinske pustolovščine

7. Slovenska inovacija, ki spletno platformo WordPress spremeni v poslovni sistem podjetja

8. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

9. Bloomberg: Unicredit bi lahko odpustila do 10 tisoč zaposlenih

10. Kitajska je odprla borzo za tehnološka podjetja, podobno ameriškemu Nasdaqu ... in tečaji so ponoreli

Naslovne zgodbe Financ
19 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana
20 ur
Hotel Marjan ob splitski marini je najdražja nepremičnina, ki jo je bilo v zadnjem času možno kupiti na hrvaških dražbah. Prodaja se za 44 milijonov evrov.
Na članek...

Konec julija se bo na spletni dražbi hrvaške Fine znašla ena najdražjih nepremičnin, ki jih je bilo v zadnjih letih možno kupiti na tamkajšnjih dražbah. Gre za nedokončani hotel Marjan v Splitu, katerega tržna vrednost je ocenjena na 432 milijonov hrvaških kun oziroma dobrih 58 milijonov evrov.

Hotel bo na prvi dražbi, ki bo 30. julija stekla na spletnem portalu Fine, naprodaj za tri četrtine ocenjene vrednosti, kar je 324 milijonov hrvaških kun oziroma za skoraj 44 milijonov evrov.

Če dražba ne bo uspešna, bo na drugi dražbi hotel naprodaj za 29 milijonov evrov, na morebitni tretji dražbi pa bo cena 14,5 milijona evrov. V primeru četrte dražbe je po hrvaški stečajni zakonodaji predvidena cena v višini ene hrvaške kune.

Od župana do stečaja

Hotel, ki je naprodaj, velja za nekdanji ponos Splita, v zadnjih 11 letih pa je postal njegova največja sramota. Gre za hotel, ki ga je leta 2005 za 23 milijonov evrov kupil podjetnik Željko Kerum. Štiri leta po nakupu je Kerum podpisal dogovor s Hiltonom, a je bil kak mesec pozneje izvoljen za župana Splita, dela na hotelu so se ustavila, leta 2015 pa je družba Adriatic, ki je lastnica hotela, končala v stečaju.

Niti so v rokah solastnikov Save Re

Kot glavni interesent za nakup hotela se omenja Adris Grupa, ki je v lasti Anteja Vlahovića in njegove družine. Kot je znano, je Adris Grupa lastnica hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, pri nas pa ima v lasti slabo petino Save Re in že več let neuspešno poskuša priti do večjega deleža.

Kot je pisala Slobodna Dalmacija, je Adris Grupa prek svoje družbe Adria Resorts že med stečajem odkupila večji del terjatev in bi bilo presenečenje, če na koncu ne bi kupila hotela.

Kakšen je hotel?

Hotel je v najatraktivnejšem delu Splita, na polotoku ob gozdnem parku Marjan, v cenitvenem poročilu navaja cenilec Jure Malenica. Je še v fazi gradnje oziroma rekonstrukcije. Prvotno je bil zgrajen leta 1963, nato so ga večkrat dogradili, nazadnje leta 1989. Glavni del sta trinadstropna stavba in 11-nadstropni stekleni stolp, ki stoji na glavni stavbi. V jugozahodnem delu je ločen najnovejši del kompleksa s petimi nadstropji. Dela so se začela leta 2007 in kmalu zatem zastala. Hotel, ki se razprostira na 12 tisoč kvadratnih metrih, že 11 let sameva.

V vzhodnem delu glavnega objekta je bil načrtovan kongresni center s poslovnimi prostori in bari, diskoteko, igralnico, velneškim centrom in garažami. V osrednjem delu je bilo predvidenih 244 sob ter 26 apartmajev z ločenimi vhodi ter 182 parkirnih mest. Zahodni del bi obsegal restavracijo s kuhinjo in zaprti bazen. V najnovejšem delu kompleksa pa je bilo predvidenih 38 hotelskih sob, sedem apartmajev ter 16 hotelskih rezidenčnih enot.

Hotel je priključen na komunalno in električno infrastrukturo. Ker dela na kompleksu že več kot desetletje stojijo, so na nekaterih delih vidne poškodbe zaradi slabe zaščite, opozarja cenilec. V kletne etaže je tako prenikala deževnica.

Drage nepremičnine na Hrvaškem in Slovenci

Na hrvaških dražbah sta se med najdražjimi nepremičninami v preteklem letu znašli tudi dve nepremičnini, ki sta povezani s Slovenci. Denimo hotel Kristal v Umagu, pri katerem je največji upnik novogoriški Hit. Ta je pred dobrimi 10 leti s hrvaškim partnerjem Žarkom Ratkovićem upravljal igralnico v Kristalu, nekaj časa pa tudi hotel. V stečaju je bil hotel ocenjen na 12,3 milijona evrov. Na dražbi se je znašel že dvakrat, nazadnje septembra lani, ko je bil naprodaj za dobrih šest milijonov evrov, a je bila dražba preklicana.

Kot je razvidno iz rednega poročila stečajnega upravitelja, je prišlo do nesoglasij glede ocen vrednosti hotela, a bi dražba utegnila steči že kmalu.

Med dražjimi nepremičninami na Hrvaškem je bilo tudi skoraj devet hektarjev veliko Imosovo zemljišče v neposredni bližini rezidence Skiper v Savudriji. Imos je želel tam graditi turistično sosesko, a ga je prehitel stečaj. Na zemljiščih v Savudriji je z 19 milijonov evrov terjatev nasedla NLB. Zemljišča so bila ocenjena na 13,3 milijona evrov, na koncu pa so bila prodana za 2,3 milijona. Kupila jih je družba, povezana z najbogatejšim srbskim tajkunom Miodragom Kostićem, ki je v Savudriji že lastnik rezidence Skiper.

Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana
Foto: Shutterstock
(Nepremičnina tedna) Trgovina in skladiščni prostor v Murski Soboti 2
20 ur

V Murski Soboti je naprodaj trgovski center, ki so ga zgradili leta 2008. V objektu sta 1.150 kvadratnih metrov velika trgovina in 1.818 veliko skladišče ter 25 kvadratnih metrov skupnih prostorov. Na strehi je nameščena sončna elektrarna in ni predmet prodaje, ogrevanje in klimatizacija sta na električno energijo. Na asfaltiranem zemljišču pred objektom je odprto skladišče in 28 parkirnih mest za obiskovalce centra. Objekt, ki stoji na 5.804 kvadratnih metrov veliki parceli, je oddan in se prodaja s sklenjeno najemno pogodbo.

Cena: 1,209 milijona evrov

Prodaja: Heta Asset Ressolution (www.har.si)

(Nepremičnina tedna) Trgovina in skladiščni prostor v Murski Soboti
Foto: HETA Asset Resolution
Iranski konflikt z zahodom odmeva na naftnih trgih; ga bomo čez teden dni občutili na bencinskih črpalkah? 3
21 ur
Iransko zajetje tankerja, ki pluje pod britansko zastavo, je nafto podražilo za dva odstotka, analitiki pričakujejo nadaljnjo rast
Na članek...

V današnjem dopoldanskem trgovanju se je cena nafte brent povzpela prek 64 dolarjev za 159-litrski sod, kar je za dva odstotka več kot minuli petek, preden je odjeknila novica o iranskem zajetju tankerja, ki pluje pod britansko zastavo, v Ormuški ožini. Analitiki ocenjujejo, da se bo cena nafte v tem četrtletju gibala proti 67 dolarjem za sod; ne le zaradi konflikta in otežene dobave, ampak tudi, ker so optimisti glede prihodnjega povpraševanja.

Kaj se je zgodilo?

Tanker Stena Impero v lasti švedskega družinskega podjetja, ki pluje pod britansko zastavo in ga upravlja škotsko podjetje, še vedno zadržuje iranska revolucionarna garda. Zasegli so ga v petek, na isti dan kot tanker Mesdar v lasti alžirske državne družbe (pluje pod liberijsko zastavo, upravlja pa ga britanska družba). Temu so pozneje pustili nadaljevati pot. Iranske oblasti se tako odzivajo na britanski zaseg iranskega tankerja v bližini Gibraltarja in zaostrujejo konflikt z zahodom po tem, ko so ZDA enostransko odstopile od jedrskega sporazuma.

Britanci bi umirili konflikt, Iran ga zaostruje

Britanske oblasti do nadaljnjega ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, odsvetujejo plovbo skozi Ormuško ožino. To postavlja pod vprašaj prihodnjo dobavo z območja, prek katerega se v svet izvozi približno tretjina nafte, ki se prevaža po morju.

Združeno kraljestvo od Irana zahteva, naj izpusti tanker, javnosti pa sporočajo, da bodo položaj poskušali rešiti po diplomatski poti ter da želijo konflikt omejiti.

Iran pa je na drugi strani dodatno zaostril odnose z zahodom z današnjo obsodbo 17 osumljenih, ki naj bi vohunili za ameriško obveščevalno agencijo CIA. Gre za iranske državljane, nihče izmed njih nima dvojnega državljanstva, nekatere med njimi so obsodili na smrt.

Pričakovani dvig cene nafte

Po zadnjih dogodkih nekateri analitiki navzgor spreminjajo napovedi cen nafte. Pri ameriški investicijski banki Goldman Sachs na podlagi izboljšanih makroekonomskih napovedi za svetovno gospodarstvo pričakujejo večjo krepitev povpraševanja po črnem zlatu od doslej predvidene. Za tekoče četrtletje pričakujejo, da bo cena nafte brent v povprečju 66 dolarjev za sod, bi pa lahko bila višja, še posebej, dokler se ameriška proizvodnja ob rasti cen ne poveča. V banki pričakujejo, da se bo letos povpraševanje po nafti povečalo za 1,3 milijona sodov na dan, to pa bi po njihovih modelih ceno zvišalo od šest do osem dolarjev za sod.

Analitiki za tekoče četrtletje v povprečju napovedujejo ceno nafte v višini 67,50 dolarja, do konca leta pa naj bi se povzpela na 70 dolarjev, izhaja iz podatkov baze Bloomberg.

Vpliv na drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji

Cena bencina in dizla na mediteranskih borzah – ta je relevantna za izračun slovenske regulirane drobnoprodajne cene pogonskih goriv – se giblje podobno kot cena nafte na svetovnih trgih in tudi danes je poskočila. Je pa konec minulega tedna upadla na najnižjo točko v zadnjem mesecu, zato se po šestih trgovalnih dneh zdi, da večjih sprememb regulirane cene prihodnji torek ne bi smelo biti. Razen če se seveda na trgih ne zgodijo večji pretresi. Naš model tako bencinu kot dizlu napoveduje skoraj identično ceno, kot je bila določena v izračunih za ceno, ki velja od minulega torka.

Bencin se je letos podražil za devet odstotkov (na 1,325 evra za liter), dizel pa se je za pol odstotka pocenil (na 1,243 evra za liter).

Iranski konflikt z zahodom odmeva na naftnih trgih; ga bomo čez teden dni občutili na bencinskih črpalkah?
Leto zamujenih priložnosti Številke 1 5
21 ur
Dol z njimi, živel jaz! Nič ne obljubljamo in to izpolnjujemo. 
Na članek...

Ko v kavarni nasproti parlamenta ne vidiš niti enega politika ali lobista, veš, da je res prišlo poletje. Ni prišlo prezgodaj, čeprav leto ni bilo kaj posebej naporno. Kljub umirjanju gospodarske rasti slovensko gospodarstvo še vedno raste. Ljudje imajo službe, na nekaterih področjih delavcev celo manjka in jih uvažamo. Na cestah je videti veliko novih (in precej dragih za naše plače) avtomobilov, fasade se prenavljajo, zasebna poraba je ob tradicionalnem izvozu gonilo rasti.

Smo s prvo polovico leta lahko zadovoljni? Vsekakor ne moremo biti nezadovoljni. Čeprav nam gre dobro kot še nikoli, pa mi ostaja grenak priokus. Kot vedno, ko vidim izgubljene priložnosti, ki se, to pa že vemo, le redko vrnejo. Kot vedno, ko bi se lahko pripravili na to, da bomo dobro živeli dlje, kot bomo. Govorim o prvem vladinem letu, ki se bo končalo v začetku septembra.

To je bilo prvo vladajoče leto Marjana Šarca na državni ravni. Kaj smo videli? Videli smo dokaj odločnega premiera, ki je vedno znova spretno obvozil – da ne rečem povozil – svoje koalicijske partnerje. In to v manjšinski vladi, ki bi praviloma morala biti šibka. Brez velikega boja so se vdali tudi socialni partnerji, predvsem sindikati. Videti je bilo, da je Šarec zlahka uveljavljal svojo voljo na vseh področjih, pri vseh temah in z vsemi rešitvami, ki si jih je zamislil.

Sprejeli bomo proračun, ali pa vlade ne bo več. Proračun sprejet. Dali vam bomo toliko poviška, pa roka. Sindikati, ki so od prejšnjega premiera zahtevali trikrat več, zadovoljni. Koalicija zadovoljna. Minimalna plača gor, vsi veseli (razen tisti, ki so se jim, čudež, kajne, zato povečali zneski na položnicah raznih storitev). Celo pri zadnji soloigri, izboru kandidata za komisarja, je bil način izbora "odličen", kot je dejal (zdi se) nekoliko manj teflonski in precej tišji Erjavec. Z izjemo SD, ki vsake toliko malo pobrca, se drugi koalicijski partnerji sploh ne slišijo. So že LMŠ? Upajo na kakšno drobtino (beri: položaj) več, ko bodo?

Izhajam, itak, iz predpostavke, da na volitvah zmagaš zato, da bi kaj spremenil. Po možnosti na bolje. Kaj je boljšega od še vedno dobrih gospodarskih razmer, od krotkih partnerjev, ki razumejo, da je bolje, da si na oblasti, kot da nisi, od zadovoljnih državljanov in skoraj plebiscitarne javnomnenjske podpore – da spremembe narediš? Donedavna je v politični teoriji (in praksi) veljalo, da najbolj zoprne spremembe narediš v prvem letu. Dovolj, da volivci pozabijo. Po tem se namreč že začne predvolilna kampanja. Ampak zadnja leta smo nenehno v predvolilni kampanji. Brez ukrepov, same puhlice, populizmi, deljenje bombonov in še par predstav za javnost – da smo videti malo bolj resni politiki. Sicer pa deljenje plena in enaki vzorci. Tudi kadrovanj, če hočete. Predvsem pa strukturne težave ostajajo enake kot pred desetletjem. Pokojninske, zdravstvene, infrastrukturne, davčne. In to ni dobro. To je zamujeno.

Za zdaj ni videti, da ima Številka 1 aktualne "grupe" TNT sploh željo spremeniti kaj na bolje. Dol z njimi, živel jaz! Nič ne obljubljamo in to izpolnjujemo.