Manager
Kitajska: Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu 9
23.04.2019 13:22
Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v
Več ▼

Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek namreč sporočil, da ne bo več dopuščal izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana osmim državam, med katerimi je tudi Kitajska.

"Kitajska ostro nasprotuje ameriški implementaciji enostranskih sankcij," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. (STA)

Najbolj brani članki danes
2 uri
1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let3. Škodin prostorski čudež
Več ▼

1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!

2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let

3. Škodin prostorski čudež za 15.500 evrov

4. Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW

5. »V Kamniku je veliko bolje živeti kot v Ljubljani«

6. Kje avte servisira varuh konkurence? 'Mi še olje prinesemo s seboj.'

7. Avti, ki se ''pogovarjajo'', hladilniki, ki naročajo hrano... - kako drugače bomo živeli s tehnologijo 5G

8. Ajdovski Incom daleč pred vsemi pri izdelavi risanih junakov na sladolednih palčkah

9. Šok in napredek pri tovornjakih in slovo od Nikija

10. Zakaj nemoralnež uporablja Uber

Vlada razrešila Velova z mesta direktorja AVP 2
3 ure
Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministrstva za infrastrukturo razrešila Igorja Velova z mesta direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), hkrati pa sklenila, da bo vodenje
Več ▼

Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministrstva za infrastrukturo razrešila Igorja Velova z mesta direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), hkrati pa sklenila, da bo vodenje agencije kot v. d. direktorice začasno prevzela Vesna Marinko. Ta je na agenciji zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa.

Razrešitev Velova je vladi v četrtek predlagal svet AVP, ker članom sveta ni ustrezno pojasnil dogodka, povezanega s poškodbo službenega avtomobila, ki ga je imel v stalni uporabi. Svetu agencije je namreč po besedah predsednika Jureta Prestorja tik pred četrtkovo izredno sejo sporočil le, da z njegovim ravnanjem ni bilo nič narobe.

V torek so namreč v Stražišču opazili parkiran avto agencije, ki naj bi ga vozil Velov, z vidnimi poškodbami. Policija v postopku ni odkrila nepravilnosti, so pa mediji objavili izjave dveh anonimnih prič, ki sta navajali, da ni dvoma, da je bil Velov za volanom opit. Velov dogodka še ni javno pojasnil. (STA)

Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil 2
4 ure
Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Na članek...

Nepovratne finančne spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov bodo po novem dodeljevali na območju celotne Slovenije in ne le kot doslej na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, so sporočili z Eko sklada.

Po novem bodo spodbude namenjene le za nakup novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik in ne več za avtobuse na plin in priključne hibridne avtobuse. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 (vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega) vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci.

Nepovratna finančna spodbuda bo znašala do 80 odstotkov vrednosti cene posameznega vozila, vendar ne več kot 300 tisoč evrov za električno vozilo in 500 tisoč evrov za vozilo na vodik.

Novi javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka poleg spodbud za komunalna vozila vključuje tudi spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin, so še sporočili z Eko sklada.

Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil
Foto: Press
Luka Koper v prvem četrtletju z višjimi prihodki in dobičkom
5 ur
V prvem četrtletju letošnjega leta so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 61 milijonov evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 4,4 milijona evrov večji kot v letu 2018, je
Več ▼

V prvem četrtletju letošnjega leta so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 61 milijonov evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 4,4 milijona evrov večji kot v letu 2018, je družba sporočila na Seonetu.

Čisti prihodki iz naslova tržne dejavnosti so, kljub padcu ladijskega pretovora za 3 odstotke, glede na predhodno leto, presegli rezultate predhodnega leta za 7 odstotkov oziroma za 3,7 milijona evrov. Višji prihodki so bili doseženi iz naslova skladiščenja, dviga cen in ugodnejše strukture pretovora.

Tako je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Luke Koper je v prvem trimesečju znašal 17 milijonov evrov, kar je za odstotek manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Za odstotek se je zmanjšal tudi poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in dosegel 24 milijonov evrov. Čisti poslovni izid se je v obravnavanem obdobju povečal za odstotek in je dosegel 14,4, milijona evrov.

NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1 14
5 ur

Največja banka objavlja četrtletne izkaze - skupina je v prvih treh mesecih pridelala 57,9 milijona evrov čistega dobička, toliko kot lani v enakem obdobju, obrestno maržo pa zadržala pri 2,56 odstotka, kolikor je znašala tudi v zadnjem lanskem četrtletju. Bilančna vsota banke je presegla 13 milijard evrov (13,066), lani v enakem obdobju je bila za tri odstotke nižja in je znašala 12,74 milijarde evrov.

Delež nedonosne izpostavljenosti je najnižji v zadnjih letih in znaša 4,3 odstotka (v skladu s smernicami EBA), količnik skupnega kapitala pa znaša 16,6 odstotka ter presega vse regulatorne zahteve. Skupina NLB je konec marca zaposlovala 5.831 ljudi, to je 56 manj kot konec lanskega leta.

Spet nekoliko večje kreditiranje komitentov, slabih kreditov vse manj

Čisti skupni prihodki so znašali 133,8 milijona evrov, kar je triodstotna rast glede na enako obdobje lani. Rast temelji na višjih neto obrestnih prihodkih (6 odstotkov več glede na enako obdobje lani, znašale so 79,4 milijona evrov) in čistih prihodkih iz opravnin (dva odstotka več glede na enako obdobje lani, znašale so 40,1 milijona evrov).

"Zaradi rasti obsega danih kreditov in znižanja obrestnih odhodkov za najete vire, so neto obrestni prihodki zrasli v vseh bankah skupine. Neto krediti strankam so bili dva odstotka višji kot ob koncu leta 2018. Neto obrestna marža ostaja stabilna," poslovanje komentirajo iz banke.

Neto posojila so tako prvič po prvem četrtletju 2016 presegli sedem milijard evrov, obrestna marža pa je za skoraj 0,1 odstotno točko višja od tiste iz prvega lanskega četrtletja. Še vedno rastejo tudi depoziti strank, glede na konec lanskega leta so v banki shranili še za dva odstotka več denarja, 10,676 milijarde evrov. Zaradi več danih posojil je razmerje med neto krediti in neto depoziti od konca lanskega leta upadlo za 0,3 odstotne točke, na 68 odstotkov.

Obseg bruto slabih posojil se je v primerjavi s koncem leta zmanjšal za 43,1 milijona evrov, oziroma za sedem odstotkov. Delež slabih posojil se je zmanjšal na 6,3 odstotka, mednarodno primerljiv delež nedonosnih izpostavljenosti (v skladu s smernicami EBA) pa se je znižal na 4,3 odstotka in se tako že približal ciljni srednjeročni vrednosti.

Kaj vse dela NLB, da ima dobiček

Čisti dobiček bančne skupine je, kot rečeno, na ravni lanskega oziroma je ta za 200 tisoč evrov višji kot ga je pridelala med januarjem in marcem 2018. V poročilu pojasnjujejo, kako so tega dosegli:

  • višji neto obrestni prihodki zaradi rasti obsega posojil in nižjih obrestnih odhodkov;

  • višji prihodki iz čistih opravnin in provizij, predvsem zaradi nove paketne ponudbe prebivalstvu;

  • čiste neobrestne prihodke (znašali so 54,4 milijona evrov, kar je za dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju) je vplivalo delno poplačilo večje izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (5,1 milijona evrov), prodaja dolžniških vrednostnih papirjev v lasti banke (2,6 milijona evrov) in prihodki od pogodbene kazni (1,5 milijona evrov), medtem ko je na čiste neobrestne prihodke v prvem četrtletju leta 2018 vplivala prodaja članice NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 12,2 milijona evrov;

  • nižji stroški (za 0,4 milijona evrov ali odstotek), predvsem zaradi rahlega znižanja diskrecijskih stroškov v 2019 (diskrecijski stroški so odhodki, ki se lahko spreminjajo na podlagi upravljavskih odločitev, med temi so naložbe v raziskave, razvojne programe upravljanja...),

  • oblikovanje oslabitev in rezervacij (0,6 milijona evrov) v prvem četrtletju 2019, medtem ko je v prvem četrtletju 2018 prišlo do sproščanja oslabitev in rezervacij (2,8 milijona evrov).

NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1
Foto: Jure Makovec
Facebook v pol leta ukinil tri milijarde lažnih računov
6 ur
lead">Največje spletno družbeno omrežje na svetu Facebook je v sporočilo, da so med lanskim septembrom in letošnjim marcem ukinili več kot tri milijarde lažnih računov. V družbi ob tem
Več ▼

lead">

Največje spletno družbeno omrežje na svetu Facebook je v sporočilo, da so med lanskim septembrom in letošnjim marcem ukinili več kot tri milijarde lažnih računov. V družbi ob tem ocenjujejo, da je pet odstotkov mesečno aktivnih računov lažnih.

Od več kot treh milijard lažnih računov so jih 1,2 milijarde ukinili v zadnjem četrtletju lanskega leta, 2,19 milijarde pa v prvem četrtletju tega leta, so navedli v tretjem poročilu o uveljavljanju standardov.

Podatki kažejo, da je Facebook ukrepal proti 52 milijonom računov zaradi nasilja in propagande ter proti 44 milijonom računom zaradi golote in spolne aktivnosti. Odstranili so tudi več kot sedem milijonov objav, ki so vsebovale sovražni govor. (STA)

5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne
6 ur

25. maja mineva eno leto, kar se v EU uporabljajo nova pravila s področja varstva osebnih podatkov, ki jih je prinesla uredba o tem in jo s kratico imenujemo GDPR. Lani v tem času je bila precejšnja panika, kup nepotrebnih prošenj za privolitev, leto dni pozneje je še vedno kar nekaj področij, kjer imajo podjetja in organizacije še vedno odprta vprašanja.

»Hitro je bilo jasno, da ljudje niso razlikovali med različnimi pravnimi podlagami, ki jih ima GDPR. Posledica so bile številne nepotrebne prošnje za privolitev,« je na tiskovni konferenci ob prvi obletnici uveljavitev GDPR pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ob tem je dodala, da je bilo po grobih ocenah okoli 75 odstotkov danih privolitev povsem nepotrebnih.

Pet mitov in resnic

Glavne težave, ki so se pojavile ob začetku uporabe GDPR, so bile povezane z nepoznavanjem določb uredbe in s pretiranim strahom, je povedala Prelesnikova. "Mi smo sicer vedno poudarjali, da tisti, ki so bili skladni z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), niso imeli težav z GDPR."

Je pa Prelesnikova ob tem naštela tudi pet najpogostejših mitov, povezanih z GDPR.

1. mit: "Na zahtevo posameznika bomo zdaj morali izbrisati vse njegove osebne podatke." To ne drži. Res je, da je GDPR prinesel pravico do pozabe, a ta ima svoje omejitve. Kot je poudarila Prelesnikova, ne gre za pravico do izbrisa zgodovine ali cenzuro, ta pravica ima številne izjeme. Če povzamemo, pravica do pozabe pravi, da posameznik lahko zahteva izbris, ko osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani, posameznik lahko privolitev pač prekliče ali pa so bili osebni podatki, denimo, obdelani nezakonito. A če se obdelujejo zaradi zakona, potem posameznik ne bo mogel doseči izbrisa, podobno ne bo mogel doseči izbrisa tam, kjer, denimo, prevlada pravica do obveščanja.

2. mit: "Vedno bom lahko dobil e-verzijo svojih osebnih podatkov." Tudi to je omejena pravica. Pravica do prenosljivosti sicer pravi, da posameznik mora prejeti svoje osebne podatke, ki jih je posredoval upravljavcu, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki. Hkrati ima pravico, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu, ko je to tehnično izvedljivo. A pozor, to velja le, ko obdelava temelji na privolitvi in se izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

3. mit: "Profiliranje ne bo dovoljeno." GDPR profiliranja ne prepoveduje, a avtomatizirano odločanje in profiliranje sta dopustna, če sta nujna za sklenitev, izvajanje pogodbe med posameznikom in upravljavcem, če je dovoljeno v pravu EU ali države članice ter če sta utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika.

4. mit: "Vsi upravljavci morajo imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov." Tudi imenovanje te osebe je omejeno. Nujno je za javni sektor (šole, zdravstveni domovi ...), za tiste v zasebnem sektorju, katerih temeljne dejavnosti zajemajo takšne obdelave osebnih podatkov, ki vključujejo redno, sistematično spremljanje, tiste, ki osebne podatke obdelujejo v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, in tiste, ki obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov (gre za podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatu, spolno usmerjenost …)

5. mit: Kazni. GDPR res predpisuje visoke najvišje kazni (20 milijonov evrov ali štiri odstotke letnega prometa, kar je višje). A zato, da podjetje dobi tako visoko kazen, mora biti izpolnjenih 11 meril (od izkazanega naklepa ali malomarnosti, občutljivosti in obsega podatkov, ravnanja storilca, morebitne prejšnje kaznovanosti …).

Kot je povedala Prelesnikova, je bilo po zadnjih podatkih v letu dni izrečenih le 34 glob, povezanih z GDPR, v 13 državah članicah. Najvišjo, 50 milijonov evrov, je v Franciji dobil Google, ker ni zagotovil transparentnih in enostavno dostopnih informacij o svojih politikah v zvezi s privolitvijo za zbiranje podatkov.

Slovenija ena izmed treh držav brez novega zakona

GDPR je uredba, uporablja se neposredno v državah članicah. A vseeno je v njej nekaj področij, ki so prepuščene državam članicam, hkrati pa, kot je povedala tudi Prelesnikova, brez novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) informacijski pooblaščenec ne more kaznovati kršitev GDPR.

Slovenija pa je ena izmed treh držav EU, ki novega zakona nima. Poleg nas zakona niso sprejeli še v Grčiji in na Portugalskem. Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, naj bi bil ZVOP-2 poslan na vlado letos poleti. Prelesnikova pa je poudarila, da ni potrebe, da slovenski zakon prepisuje določbe GDPR. "Zato predlagamo, naj se ne prepisujejo členi in drugače urejajo področja, ki jih ureja že GDPR," je poudarila. Dodajmo za primerjavo: GDPR ima 99 členov, ZVOP-2 pa 159.

Drugi predlog, ki ga imajo v uradu informacijskega pooblaščenca, pa je, da bi bilo bolje, da bi bila dva zakona. Namreč, ZVOP-2 združuje GDPR in tako imenovano policijsko direktivo (pravila za osebne podatke pri policiji, tožilstvu ...), ki velja za malo subjektov.

5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne
Microsoft in Kolektor bosta skupaj razvijala rešitve za pametne tovarne
6 ur
Sodelovala bosta pri razvoju rešitev za pametne tovarne, ki bodo temeljile na tehnologijah umetne inteligence in interneta stvari
Na članek...

Microsoft in koncern Kolektor sta ta teden na Microsoftovi NT konferenci napovedala dolgoročno partnersko sodelovanje pri razvoju rešitev za pametne tovarne, ki bodo temeljile na tehnologijah umetne inteligence in interneta stvari. Podjetji pričakujeta, da bosta s poglobljenim sodelovanjem v okviru Kolektorjevega programa digitalne preobrazbe postavila temelje za inovativne izdelke in rešitve za četrto industrijsko revolucijo oziroma industrijo 4.0, so sporočili iz Microsofta Slovenija.

Sporazum med Microsoftom in koncernom Kolektor predvideva sodelovanje pri projektih za dvig operativne učinkovitosti z avtomatizacijo, s strojnim učenjem in z napredno analitiko. Podjetji nameravata prav tako vzpostaviti sodelovanje pri razvoju naprednih proizvodnih storitev, ki bodo temeljile na Microsoftovi platformi v oblaku Azure, pri raziskovanju inovacij v poslovnih modelih ter pri projektih za dvig učinkovitosti zaposlenih v koncernu Kolektor s prenovo poslovnih procesov in tehnološko prenovo.

"Veseli smo, da spodpisom pisma o nameri sledimo konceptu odprtega inoviranja, v katerem tako Microsoft kot Kolektor dostopata do dragocenega nabora izkušenj, domenskih znanj in poslovnih povezav. Obe podjetji sta si pravzaprav zelo podobni v tem, da na trg uvajata najsodobnejše tehnologije in vrhunske rešitve na področju digitalne preobrazbe podjetij,« je povedal Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, in dodal, da so strateška partnerstva z uveljavljenimi partnerji, kot je Microsoft, ključna za uspešen tržni preboj inovativnih izdelkov, ki še nimajo razvitega trga.

"S koncernom Kolektor in njegovim novim poslovnim stebrom – inkubatorjem zagonskih podjetij Kolektor Digital – sodelujemo pri razvoju rešitev za pametne tovarne. Slednji je tako že predstavil nekaj konkretnih projektov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Gre za prebojne, tehnološko zelo napredne rešitve, ki imajo po našem mnenju velik potencial za uspeh na svetovnem trgu,« je povedala Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenije.

In dodala, da so s podpisom načelnega sporazuma naredili nov korak naprej v našem strateškem sodelovanju. "V čast mi je, da lahko rečem, da koncern Kolektor ni le stranka, ki uporablja najnovejše Microsoftove tehnologije, temveč tudi pomemben partner, s katerim ustvarjamo prihodnost proizvodnje,« je povedala Barbara Domicelj.

Kolektor je multinacionalka s sedežem v Sloveniji ter široko razvejano mrežo podjetij in podružnic v Evropi, Ameriki in Aziji, ki deluje na področju visoko specializirane industrijske proizvodnje. Kot eden od vodilnih igralcev v svetovnih nišah komponent in sistemov za avtomobilsko industrijo, elektroenergetike ter inženiringa in tehnoloških sistemov se želi v dobi digitalne industrijske revolucije uveljaviti tudi kot vodilni svetovni ponudnik rešitev za pametne tovarne. Priložnosti za hitro rast, tudi v sodelovanju z zagonskimi podjetji, vidi predvsem na področju industrijskega interneta stvari (IIoT), so v Microsoftu Slovenija zapisali v sporočilu za javnost.



Da bi si v prihodnjih letih zagotovil trajen vir rasti, je koncern Kolektor ustanovil svoj četrti poslovni steber Kolektor Digital. V njem trenutno po načelih odprtega inoviranja, in tudi v sodelovanju z zagonskimi podjetji in raziskovanimi inštitucijami, dela približno 50 strokovnjakov, od tega je skoraj polovica doktorjev znanosti z različnih področij – od umetne inteligence, robotike, senzorike, navidezne in obogatene resničnosti ter simulacijskih tehnologij do ekonomistov in strokovnjakov za marketing, ki skrbijo za razvoj poslovnih modelov in promocijo. Več o razvojnih projektih inkubatorja Kolektor Digital …

Microsoft in Kolektor bosta skupaj razvijala rešitve za pametne tovarne
Foto: Press
V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave 2
7 ur
Mariborsko podjetje Implera je postavilo 75-kilovatno DC polnilnico, ki e-vozila s 400 voltov napetosti polni z močmi več kot 60 kilovatov. Polnilnica je odprta za vsa vozila.
Na članek...

Kranjska polnilnica napolni na primer Hyundaijevo Kono z baterijo zmogljivosti 64 kilovatnih ur od popolne izpraznjenosti do 80 odstotkov v 45 minutah. Za primerjavo: na trenutnih DC polnilnicah v Sloveniji traja tako polnjenje več kot uro.

To je trenutno najhitrejše polnjenje v Sloveniji in tudi v regiji na polnilnici, ki je javna oziroma odprta za vsa vozila in je rezultat domačega znanja. V Sloveniji in okoliških državah namreč ni proizvajalca hitrih polnilnic, vse postavljene so uvožene, pojasnjujejo v Impleri.

V Impleri so prodali oziroma je v postopku postavitve preko dvesto njihovih polnilnic, načrtujejo pa jih še precej več, predvsem v tujini.

Postavljajo jih tudi v Sloveniji. »Uporabniki bodo želeli imeti polnilnico na vsakem parkirišču, pri trgovinah, restavracijah in v naseljih, da bo lahko priključen vsak električni avto,« je povedal direktor Implere Teo Bunta.

»Jutri bo to pomenilo pasivno stabilizacijo elektroenergetskega omrežja. Tehnološko je to mogoče že danes, vendar še ni dovolj vozil, da bi lahko pomembneje vplivali na omrežje. Ko bo vozil na polnilnicah deset tisoč ali celo sto tisoč, bo potencial ogromen,« je še dodal Bunta.

V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave
Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani 4
7 ur
Družba Carantanium, ki je snovala gradnjo Korotanskega naselja, gre po dveh mesecih obstoja v izbris
Na članek...

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes izdalo sklep o prenehanju družbe Carantanium po skrajšanem postopku, je razvidno iz objave na AJPES. Kot smo že pisali, gre za družbo, ki so jo v sredini marca ustanovili nekdanji premier Tone Rop, nekdanji šef SDV Janez Zemljarič in družba Esquilino investicije, direktor pa je bil Marjan Rekar, nekdanji šef Slovenskih železnic.

»Tako smo se odločili, ker ste nas mediji napadali in nas označevali za lopove. O sebi sem izvedel stvari, ki jih še sam nisem vedel. Zato smo rekli, da je dovolj,« nam je pojasnil Rekar. Kakšna bo usoda projekta? »Ne vem, to boste morali vprašati lastnika,« dodaja Rekar. Kdo sploh je lastnik in ali ne prihaja z otoka Man? »Ko sem bil povabljen k projektu, smo se z lastnikom sestali enkrat – z očetom in sinom Kocuvan. Kot mi je bilo predstavljeno, sta onadva edina lastnika, preostalo sem izvedel iz medijev,« dodaja Rekar.

Kaj je predvideval projekt

Kot smo že pisali, so Rop, Zemljarič in Rekar snovali gradnjo Karantanskega naselja, projekta, ki je zamrl pred zadnjo krizo. Zemljarič, Rop in Rekar so želeli odkupiti večje zemljišče med Litostrojsko cesto in ljubljansko obvoznico, na katerem je gradnjo stanovanj leta 2008 zasnovalo londonsko podjetje Westbrook Estate.

Govorilo se je o različnem številu stanovanj. V dopolnjenem osnutku OPPN, ki ga je možno najti na spletu, je predvidenih okoli 800 stanovanj. Kdo je pravzaprav v ozadju omenjenega londonskega podjetja, nikoli ni bilo znano, se je pa precej špekuliralo, da bi utegnili biti resnični lastniki iz Slovenije.

Westbrook, smo pred leti pisali v Financah, je zemljišče leta 2005 kupil od družbe Keek International (ta je bila v lasti Primoža Kocuvana), ta pa jo je pred tem odkupila od državne DSU. Britanci so imeli zemljišča v lasti prek slovenske družbe Gradnja nepremičnin.

Britanski Westbrook je družbo Gradnja nepremičnin leta 2010 prodal slovaški družbi Salgari, ta pa nato istega leta družbi Marwood Tech Limited, ki ima sedež na otoku Man, ki velja za davčno oazo.

Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani
Valicon: Zmagovalka nedeljskih volitev bo lista SDS in SLS 8
7 ur
Lista SDS+SLS bo zmagovalka volitev poslancev EP v nedeljo, je ugotovila raziskava Valicona. Sporočili so še, da je na drugem in tretjem mestu je razlika med LMŠ in SD premajhna, da bi lahko
Več ▼

Lista SDS+SLS bo zmagovalka volitev poslancev EP v nedeljo, je ugotovila raziskava Valicona. Sporočili so še, da je na drugem in tretjem mestu je razlika med LMŠ in SD premajhna, da bi lahko napovedali vrstni red. So pa zagotovo oddani štirje mandati: dva listi SDS+SLS, po en pa listi LMŠ in SD.

»Za ostala štiri mesta je razplet manj gotov, najbolj verjetno bosta po en sedež dobili NSi in Levica, ter še tretjega SDS+SLS. Za zadnji sedež se bori DeSUS, odvisno od rezultata te stranke pa tudi SD in LMŠ za drugega. Najširši potencial dopušča v igri tudi SAB, SNS ter SMC, a je verjetnost za tak razplet nižja,« so zapisali v Valiconu.

Napovedujejo še, da se bo na volišča podalo 31 odstotkov vseh volivcev.

Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico 6
7 ur

Bralci Financ, ki so sodelovali v političnem kvizu Komu dati svoj glas, so največkrat kot rezultat dobili listo Levice, na kateri je prva Violeta Tomić. Druga najbolj pogosta izbira je bila lista Nove Slovenije, na kateri je prva Ljudmila Novak, na tretjem mestu pa je Slovenska nacionalna stranka z Zmagom Jelinčičem. Na zadnjem mestu so Socialni demokrati, pri katerih pa je treba povedati, da na tri vprašanja niso odgovorili pritrdilno ali nikalno (kar je bila edina možnost za vse), zato je bilo pač toliko manj možnosti kot rezultat dobiti to stranko.

V nadaljevanju lahko pogledate še, kako so na naših 20 vprašanj odgovorile posamezne stranke. Vključili smo le odgovore strank, ki jim raziskave javnega mnenja kažejo nezanemarljive možnosti za osvojitev sedeža v evropskem parlamentu.

Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico
Evropska komisija sprejela pravila za upravljanje z droni v EU
7 ur
lead">Evropska komisija je danes sprejela nova pravila za varno upravljanje z droni v EU, ki bodo nadomestila nacionalna pravila v posameznih državah.Od leta 2020 se bodo morali upravljavci
Več ▼

lead">

Evropska komisija je danes sprejela nova pravila za varno upravljanje z droni v EU, ki bodo nadomestila nacionalna pravila v posameznih državah.

Od leta 2020 se bodo morali upravljavci dronov, tako profesionalni kot amaterski, registrirati pri nacionalnih organih, članice pa bodo lahko določile tako imenovana območja prepovedi letenja, katerih lokacija bo satelitsko opredeljena. Primer takšnih območij so na primer letališča ali mestna središča.

V komisiji verjamejo, da bodo nova pravila odpravila nekatera varnostna tveganja, povezana z droni, saj naj bi registracija operaterjev, možnost identifikacije na daljavo in določitev geografskih območij nacionalnim organom omogočale boljše preprečevanje zlorab ali nezakonitih aktivnosti z droni. (STA)

Priloga Nepremičnine: Zakaj ni vse tako bleščeče, kot se zdi (PRO)
7 ur
Slovenski trg nepremičnin ima dva obraza. Povpraševanje po stanovanjih je zelo veliko, zato se v dveh največjih slovenskih mestih gradi veliko novih stanovanj. V Ljubljani in Mariboru smo zato pregledali in na kratko opisali največja gradbišča stanovanjskih objektov.
Na članek...

Na prvi pogled se zdi, da je enako na trgu poslovnih nepremičnin.

Vendar ni tako.

Trg poslovnih nepremičnin je podhranjen. Podjetja ne morejo najeti modernih pisarn, skladišč in drugih prostorov, ki jih potrebujejo za opravljanje dejavnosti. Birokracija duši investicijske aktivnosti, saj se na gradbena dovoljenja čaka tudi več let.

Zato smo poiskali odgovore na ta vprašanja

  • Zakaj je v Sloveniji premalo modernih (class A) poslovnih prostorov?
  • Zakaj promet z že zgrajenimi poslovnimi stavbami upada vsaj leto in pol?
  • Zakaj lahko dvomimo o upravičenosti gradnje novih hotelov v Ljubljani?
  • Zakaj nimamo domačih razvijalcev poslovnih objektov in zakaj nismo zanimivi za tuje?

Priloga Nepremičnine: Zakaj ni vse tako bleščeče, kot se zdi
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk
8 ur
Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Na članek...

Današnji podnebni štrajk je bil prvi globalni protest mladih v okviru organiziranja #FridaysForFuture po 15. marcu. V Ljubljani je bila med marčevskim in današnjim protestom velika razlika, predvsem po številu udeležencev. Zakaj?

»Za razliko od prejšnjega protesta smo se tokrat odločili zelo pozno. Priprave so potekale na ta način, da naj se nam pridruži pri organizaciji ali na protestu tisti, ki ima čas; kdor časa nima pa tokrat ne. Zdaj sta matura in izpitno obdobje in na ta račun smo na protestu kot tudi pri organizaciji izgubili precej ljudi,« je povedala Lena Penšek, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki je pripravilo oba protesta.

Zelo aktivnih članov gibanja Mladih za podnebno pravičnost je okoli 25, je nadaljevala Lena Penšek in razložila: »Po marčevskem protestu je njihovo število nekoliko upadlo. Gibanju pa so se pridružili člani, ki so zdaj med najbolj dejavnimi. To so ljudje, ki ne sodelujejo samo zaradi protesta, ampak zaradi dolgoročnega boja zoper podnebne spremembe. Sodelujejo zato, da se v Sloveniji začnemo ukvarjati s podnebnimi spremembami, da začnemo pisati načrte za prilagajanje nanje in, da začnemo izvajati resne ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.«

Člani gibanja so v stikih s protestniki v drugih državah: »Izmenjujemo si sporočila o dogajanju. Pripravlja se tudi srečanje aktivistov iz vse Evrope. Iz drugih držav pa nam ne postavljajo nobenih zahtev. V gibanju Mladih za podnebno pravičnost se namreč ukvarjamo z lokalnimi težavami oziroma z vprašanjem, kaj lahko v Sloveniji naredimo zoper podnebne spremembe.«

Pred Državnim zborom pa bodo vsak petek še naprej protesti, je še zagotovila Lena Penšek.

Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk
Alpino bo začasno vodil prvi nadzornik Gregor Kranjc
8 ur
Na včerajšnji seji nadzornega sveta so člani za začasnega direktorja proizvajalca obutve Alpina imenovali dosedanjega predsednika nadzornega sveta Gregorja Kranjca. Njegov predhodnik Bojan
Več ▼

Na včerajšnji seji nadzornega sveta so člani za začasnega direktorja proizvajalca obutve Alpina imenovali dosedanjega predsednika nadzornega sveta Gregorja Kranjca. Njegov predhodnik Bojan Gantar, ki bo prevzel funkcijo izvršnega direktorja v DUTB (večinski lastnici Alpine), bo po informacijah iz podjetja v prehodnem obdobju še vedno sodeloval z novim vodstvom.

Gregor Krajnc bo funkcijo nastopil v ponedeljek 27. maja 2019.

Politico: EPP projekcije kažejo 19 sedežev prednosti pred S & D
8 ur
Evropska ljudska stranka, katere članice so slovenska SDS, SLS in NSi, bo tudi po volitvah največja stranka v evropskem parlamentu, kažejo projekcije portala Politico. Dobili naj bi 169 sedežev.
Več ▼

Evropska ljudska stranka, katere članice so slovenska SDS, SLS in NSi, bo tudi po volitvah največja stranka v evropskem parlamentu, kažejo projekcije portala Politico. Dobili naj bi 169 sedežev. To pa bi bil za stranko slabši izid, saj je v zdajšnji sestavi imela 217 sedežev. Se jim pa po raziskavi zelo približuje Zavezništvo socialistov in demokratov, ki naj bi zasedlo 150 sedežev, v prejšnjem mandatu jih je imelo 186. V Sloveniji v to politično skupino sodi SD.

Svoj vpliv pa bodo povečali v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), v katerem so slovenske stranke LMŠ, SAB in SMC. V prejšnjem mandatu so imeli 68 sedežev, v novi sestavi parlamenta pa naj bi jih zasedali 105.

To so finalisti za nagrado za marketinško odličnost
9 ur

V torek bodo na Slovenski marketinški konferenci že petič podelili nagrade za marketinško odličnost. Znani so letošnji finalisti v treh kategorijah, najboljšemu izmed zmagovalcev kategorij po izboru komisije pa bodo podelili veliko nagrado marketinška odličnost.

Kdo so finalisti?

»Društvo za marketing Slovenije z nagrado prepoznava najboljša podjetja oziroma organizacije, v katerih je marketing trdno vpet v poslovno strategijo podjetja in je gonilo dobrih poslovnih rezultatov,« pojasnjujejo namen nagrade.

»Finalisti za nagrade marketinška odličnost so podjetja, ki so bila skozi prijave prepoznana kot izstopajoča, pri svojem marketinškem delovanju pa dosegajo nadpovprečne rezultate. Poudarjamo jih kot primere dobre prakse za druga podjetja, ki želijo biti marketinško usmerjena,« je o letošnjih finalistih nagrade povedal predsednik Društva za marketing Slovenije Mitja Pirc.

Kako rasti?

Slovenska marketinška konferenca bo v torek in sredo v Portorožu. Tokratna konferenca bo posvečena rasti. »Pomembno je, da ima podjetje jasno vizijo, kje so viri rasti v prihodnosti, in zmagovalni načrt, kako jih dobiti. Zagotoviti mora tudi vire in zmogljivosti, da obljube trgu tudi 'dostavi'. Velikokrat se zgodi, da zaradi finančnega in kadrovskega manka dobri načrti propadejo,« je o rasti povedal Hendrik Steckhan, nekdanji top menedžer v Coca-Coli, ki mu boste na Slovenski marketinški konferenci tudi lahko prisluhnili.

To so finalisti za nagrado za marketinško odličnost
Foto: Jernej Lasič
Terme Olimia družbeno odgovorne za otroke
9 ur
Prek všečkov na Facebooku so zbirali denar za malo hišo Pilštajn
Na članek...

V sodelovanju z Malo hišo za otroke na Pilštanju so v Termah Olimia s pomočjo lojalnih sledilcev in termalnih hedonistov s celotnega sveta v zgolj 48-ih urah zbrali 1.413 evrov, ki so jih namenili otrokom, potrebnih pomoči, sočutja in ljubezni. 100.000 všečkov so tako proslavili na veličasten način, skupaj z vsemi njimi.

Terme Olimia so eno slovenskih najbolj uspešnih turističnih podjetij. Lani so končali 11-milijonsko naložbo v popolnoma prenovljeno ponudbo notranjih in zunanjih bazenov Termalija Family Fun.

Mejnike pa uspešno podirajo tudi na družbenih medijih. V mesecu aprilu je tako v njihov Facebook bazen priplaval 100.000 všeček.

Mala Hiša Pilštanj stoji le korak stran od Term Olimia

Mala hiša je prvi dom zavetja za otroke v Sloveniji s celodnevno oskrbo. Nudi jim vse, česar ne smemo prikrajšati otrokom. Že več kot desetletje si tako Mala Hiša prizadeva za lepše, srečnejše in razigrano življenje otrok, ki so se zaradi neurejenih družinskih ali socialnih razmer znašli v stiski. Na leto tako v hiši gostuje preko 200 otrok, v zadnjem desetletju pa so nasmeh na obraz pričarali številnim, starejšim otrokom in včasih tudi njihovim staršem. Vrata so odprta vsakomur in vsak se iz nje vrne srečnejši in srčnejši. Ne samo tisti, ki rabijo pomoč, ampak tudi tisti, ki radi pomagamo, so sporočili iz Term Olimia.

100 tisoč všečkov pomeni 1413 kovančkov človeške dobrote

Lojalnost sledilcev so prenesli v družbeno koristno kampanjo, zbrana sredstva pa v celoti namenili eni najbolj velikosrčnih zgodb v regiji in Sloveniji – Mali hiši Pilštanj.

To so storili tako, da so vsako objavo ovrednotili. Vsaka delitev je pomenila en evro. Nabiranje kovančkov je trajalo cel vikend. Ob koncu se je nabralo kar 1413 delitev in prav toliko evrov, so namenili otrokom iz Male hiše.

Terme Olimia že vrsto let prisega na medsebojno sodelovanje, ki zdravilno vpliva na družbeno rast, odnose in počutje sočloveka znotraj družbe. Začenši na lokalni ravni s cilji na globalni jim tako nikoli ne zmanjka idej, ki se navezujejo na dobrodelnost in pomoč.

V sklopu poslanstva družbene odgovornosti prisegajo tudi na sonaravno, ekološko in biološko pridelano hrano. Z roko v roki hodijo z okoljevarstvom in nenazadnje, si prizadevajo za dolgoročno in pravično rast družbe, kjer poskušajo s svojimi dobrodelnimi potezami vsakemu njenemu članu zagotoviti boljše življenje.

Terme Olimia družbeno odgovorne za otroke
Foto: Davorin Baloh
(intervju) Matevž Rašković: Za Novo Zelandijo so migranti predvsem priložnost za boljšo družbo
9 ur

Matevž Rašković je od lanskega februarja profesor na Šoli za trženje in mednarodno poslovanje Univerze Victoria v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Je ekonomist, ki se ukvarja z mednarodnim poslovanjem s poudarkom predvsem na Kitajski, kjer tudi predava, in kolumnist revije Manager. Z njim smo se pogovarjali o življenju in delu na Novi Zelandiji ter tamkajšnjih prizadevanjih države, da v domača podjetja privabi tuje strokovnjake.

Že pred Novo Zelandijo ste šli trikrat za dlje časa v tujino, dvakrat na Univerzo Harvard. Kako to?

Prvič sem šel leta 2010, ko sem pisal doktorat in iskal pomoč pri metodološkem delu. S priporočilom prof. dr. Anuške Ferligoj s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sem jo nepričakovano našel na Harvardu. Po doktoratu sem postal docent za mednarodno poslovanje na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer sem med drugim vpeljal nov predmet o poslovanju s Kitajsko. Čez nekaj let sem dobil še Fulbrightovo štipendijo in šel spet na Harvard, na »postdoc«.

Vmes sem eno leto živel tudi na Kitajskem in skupaj z Britancem Howardom Daviesom napisal knjigo o tem, kako poslovati s Kitajsko. S Howardom sva poučevala podobna predmeta o poslovanju s Kitajsko, a sva oba tarnala, da ni nikjer primernega učbenika. Iz frustracije sva se ga odločila napisati kar sama. Knjiga je bila mednarodno zelo dobro sprejeta in prav zaradi nje sem dobil tudi povabilo na Univerzo Victoria v Wellingtonu. Ponudba je bila predobra, da bi jo zavrnil.

Kakšna je na Novi Zelandiji politika priseljevanja?

Medtem ko v Evropi in tudi Sloveniji še vedno poteka debata o migrantih, ali jih hočemo ali ne, je Nova Zelandija država, ki dobro razume, kako migracijske tokove obrniti sebi v prid in jih uporabiti kot gonilo za lastno konkurenčnost. Po deležu migrantov, zlasti visokokvalificirane delovne sile (25 odstotkov), se uvršča na prvo mesto med OECD.

Kako to dosežejo?

Zelo uspešno, denimo, uporabljajo vizume za delovne počitnice za ljudi do 30 let, ki lahko pridejo za eno leto na Novo Zelandijo ter delajo in potujejo. Ta mladina se zaposluje predvsem v turističnem in storitvenem sektorju, pa tudi na področju kmetijstva, kjer Nova Zelandija potrebuje delovno silo. Tovrstne vizume uporabljajo kot instrument, da na trgu zagotovijo delovno silo, ki je primanjkuje. Kot angleško govoreča država, ki je razmeroma blizu Aziji, pa vidi tudi velik potencial v tem, da prihajajo korejski, kitajski, japonski, vietnamski, indonezijski in drugi študenti. Tuji študenti sicer za študij na Novi Zelandiji plačajo visoke šolnine (tudi do desetkrat več, kot stane izredni študij v Sloveniji), a dobijo po končanem študiju pravico do dela na Novi Zelandiji. Skoraj polovica podiplomskih študentov po koncu študija najde zaposlitev in ostane na Novi Zelandiji. So precej uspešni, saj je mednarodno izobraževanje vredno 2,6 milijarde dolarjev in je druga najpomembnejša storitvena panoga na Novi Zelandiji, tako pa rešujejo tudi generacijski manko, saj Novozelandci na drugi strani, ko diplomirajo, pogosto odhajajo v tujino, stari od 25 do 40 let.

Pri nas ni tako preprosto pripeljati delavcev iz tujine.

Če si, recimo, zdravnik ali znanstvenik, boš šel v Sloveniji skozi isti postopek, kot če prideš polagat ploščice. Ni razlike. Ko sem na Novi Zelandiji podpisal pogodbo o zaposlitvi, me je delodajalec usmeril na spletno stran za emigracije na Novo Zelandijo in mi naročil, naj samo sledim navodilom. Po nekaj klikih sem si tam odprl profil in vnesel svoje podatke. Delovni vizum sem dobil v 14 dneh, ne da bi fizično moral pokazati svoj potni list. Poskeniral sem ga, naložil še nekaj dokumentov, opraviti sem moral zdravniški pregled in dobil vizum. Vse sem uredil iz Slovenije.

Bi bilo drugače, če bi polagali ploščice in hoteli iti na Novo Zelandijo?

Mislim, da. Novozelandci imajo »talent accredited employer« – akreditirajo zaposlovalce, ki potrebujejo določene talente iz profilov, ki jih primanjkuje. Ti delodajalci morajo opraviti zelo strog postopek preverjanja in jih nato akreditirajo. Med njimi so, denimo, vse univerze, visokotehnološka podjetja in podobno. Ko tak zaposlovalec reče, da je našel profil, ki ga želi zaposliti, država naredi vse, kar lahko, da ta človek čim prej pride.

Za koliko časa pa ste šli vi? Boste ostali?

Dobil sem pogodbo za nedoločen čas, a to je malo drugače kot v Sloveniji. Na Novi Zelandiji univerze približno polovico finančnih virov dobijo od države, 30 odstotkov iz šolnin, 20 odstotkov pa na trgu (komercializacija intelektualne lastnine). Če se število študentov, vpisanih na neki program, zmanjša, se bo ta program hitro opustil in lahko ostaneš brez službe.

Na Novi Zelandiji je tako vse osredotočeno na uporabnika – kako dobiti študente in poskrbeti, da so zadovoljni. Večina Novozelandcev najame študentska posojila, možnosti za zaposlitev pa so razmeroma velike. In ker plačujejo šolnine, na izobraževanje gledajo kot na naložbo, ki mora imeti donos.

Pogosto govorimo o stroških in življenjskem slogu. Če se pogovarjam z ljudmi iz Londona, ZDA ali Pariza, večinoma pravijo, da ogromno delajo.

Živel sem v ZDA in na Kitajskem. Glavni razlog, da nisem želel ostati tam, je bila kakovost življenja. Ljudje me sprašujejo, zakaj sem šel na Novo Zelandijo med vse te »ovce«, na »konec sveta«. Jaz pa vidim veliko podobnosti med Slovenijo in Novo Zelandijo: od naravnega okolja do visoke stopnje enakosti, varnosti in v nekaterih pogledih zelo podobnih vrednot. Zame je Nova Zelandija nekakšna Slovenija 2.0, ena redkih držav, kjer je kakovost življenja še večja kot v Sloveniji.

Izredno pomembno je razmerje med delom in prostim časom. V nedavnih raziskavah Svetovnega gospodarskega foruma o spanju in sreči se je Nova Zelandija uvrstila na prvo mesto po povprečni količini spanca na noč (kar 7,5 ure) glede na stopnjo gospodarske razvitosti.

Kako pa vi živite?

Živim v prestolnici, ki je malo večja od Ljubljane. Deutsche Bank je Wellington z razlogom razglasila za najboljše mesto na svetu po kakovosti življenja za tako imenovane ekspate. Do službe imam približno 20 minut hoje ob morju, po službi pa sem lahko v 15 minutah na sanjski peščeni plaži.

Kadar si zaželim vrveža velikega mesta, skočim za vikend v Sydney, če pa bi rad malo tropske idile, lahko skočim za podaljšan konec tedna na Fidži ali celo Havaje. Moje delo je cenjeno in po samo enem letu sem napredoval za tri plačilne razrede. Imam občutek, da sem v okolju, kjer sem lahko dejansko to, kar želim biti, kjer se tudi trudijo, da se počutim dobro in da ostanem.

Kje so razlike med Slovenijo in Novo Zelandijo?

Veliko razliko vidim v nacionalnem značaju – Novozelandci so zelo ležerni in umirjeni. So tudi zelo kreativni, odprti in pozitivno naravnani. Imajo neverjeten humor. In kot so pokazali nedavni dogodki, ko se je zgodil teroristični napad v Christchurchu, so neverjetno sočuten narod. So izredno raznovrstna in vključujoča družba, saj je vsak peti prebivalec rojen nekje drugje. Na Novi Zelandiji živi več kot 200 etničnih in verskih skupin in vsak lahko najde mesto v tej družbi, če zna spoštovati njena temeljna človeška načela. No, ne smemo pa pozabiti tudi na najboljšo premierko na svetu.

(intervju) Matevž Rašković: Za Novo Zelandijo so migranti predvsem priložnost za boljšo družbo
Foto: Aleš Beno