Manager
Izolska bolnišnica išče novega direktorja 7
19.04.2019 15:47
Splošna bolnišnica Izola (SBI) je danes objavila razpis za delovno mesto direktorja bolnišnice za mandatno dobo štirih let. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat ali kandidatka, ki
Več ▼

Splošna bolnišnica Izola (SBI) je danes objavila razpis za delovno mesto direktorja bolnišnice za mandatno dobo štirih let. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat ali kandidatka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: univerzitetna izobrazba pravne, ekonomske ali medicinske smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji, poleg slovenskega, znanje italijanskega jezika in znanje enega izmed svetovnih jezikov. Rok za prijave je do 20. maja, piše na spletni strani Splošne bolnišnice Izola. Sedanji direktor Radivoj Nardin, pa se zaenkrat še ni odločil, ali bo ponovno kandidiral, mandat se mu izteče avgusta, piše STA.

Jutri v obtok prihajata nova bankovca za 100 in 200 evrov
9 min
Jutri v obtok prihajata prenovljena bankovca za 100 in 200 evrov. Od svojih predhodnikov se najbolj razlikujeta v velikosti, saj sta oba široka enako kot bankovcev za 50 evrov. Dolžina bankovcev pa
Več ▼

Jutri v obtok prihajata prenovljena bankovca za 100 in 200 evrov. Od svojih predhodnikov se najbolj razlikujeta v velikosti, saj sta oba široka enako kot bankovcev za 50 evrov. Dolžina bankovcev pa se ne spreminja. »Ker so bankovci za 50, 100 in 200 evrov po novem enako široki, so tudi bolj priročni za uporabo in primernejši za obdelavo v različnih napravah. Bolje gredo tudi v denarnico in bodo trajali dlje, ker se bodo manj obrabili in trgali,« so zapisali v Banki Slovenije.

Značilnost novih dveh bankovcev je tudi hologram s sateliti na vrhu srebrnega traku, na katerem so tudi portret Evrope, arhitekturni motiv in velik znak za evro. Poleg zaščitnih elementov, ki so vidni s prostim očesom, so na evrskih bankovcih tudi strojno berljivi zaščitni elementi, ki so prenovljeni in izboljšani. Tako bodo bankovci še bolj varni, olajšana pa bo tudi njihova obdelava v napravah in avtomatih ter preverjanje pristnosti.

Predstavitev novih bankovcev si lahko ogledate v spodnjem posnetku.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

DUTB dobila več kot sto varščin za stanovanja v kompleksu Koprska vrata 1
34 min
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je na dnevih odprtih vrat, ki so potekali minuli teden, ponujala 164 stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti in shrambami ter več kot 2.000
Več ▼

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je na dnevih odprtih vrat, ki so potekali minuli teden, ponujala 164 stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti in shrambami ter več kot 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v poslovno stanovanjskem kompleksu Koprska vrata. Prodaja stanovanj poteka z zbiranjem zavezujočih ponudb, prodaja poslovnih enot pa z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Do konca tedna je bilo s strani ponudnikov vplačanih več kot 100 varščin za nakup stanovanj. Interesenti lahko ponudbo za nakup stanovanj oddajo do 31. maja, to je do petka. Ogledi za poslovni del objekta se nadaljujejo in so možni po predhodnem naročilu (več o tem lahko vidite na povezavi www.koprskavrata.eu). Varščina za stanovanje znaša 5.000 evrov za do tri izbrana stanovanja.

Interesenti za nakup stanovanj so večinoma Slovenci, manj kot štiri odstotke oglednikov je bilo iz drugih držav, predvsem iz Italije in Rusije, nekaj pa tudi iz Anglije in ZDA, sporočajo z slabe banke. Največ zanimanja so interesenti izkazali za večsobna stanovanja v višjih nadstropjih.

DUTB bo skupaj z notarko v prvih dveh tednih junija odprla prejete ponudbe za nakup stanovanj. K podpisu pogodbe bodo povabljeni ponudniki, ki so za posamezno stanovanje oddali najvišjo ter popolno ponudbo, in jo potrdili s plačilom varščine. Prvi stanovalci se bodo lahko v svoja nova stanovanja vselili takoj po plačilu celotne kupnine in po izvedeni primopredaji nepremičnine v posest kupca.

(graf) Kako je lani posloval novomeški Revoz 1
56 min
Novomeški Revoz, ki je del skupine Renault - ta se pogaja o združitvi s Fiat Chryslerjem - je lani ustvaril 1,78 milijarde evrov prihodkov, kar je glede na leto prej 10-odstotna rast, je razvidno
Več ▼

Novomeški Revoz, ki je del skupine Renault - ta se pogaja o združitvi s Fiat Chryslerjem - je lani ustvaril 1,78 milijarde evrov prihodkov, kar je glede na leto prej 10-odstotna rast, je razvidno iz podatkov v bazi GVIN. Čisti dobiček Revoza je iz predlanskih 34,7 upadel na 33,6 milijona evrov. Glede na podatke iz omenjene baze je imel Revoz lani v Sloveniji v povprečju 2.700 zaposlenih. Ob objavi novice, da se FCA in Renault združujeta, so v FCA zapisali, da ne načrtujejo zapiranja tovarn po svetu.

(graf) Kako je lani posloval novomeški Revoz
Ta stanovanja lahko na dražbah kupite za 50 tisočakov ali manj
60 min
Najcenejše stanovanje v Ljubljani se prodaja za dobrih 40 tisočakov
Na članek...

Junija boste imeli številne priložnosti za nakup stanovanja pod 50 tisoč evrov. Seveda, če na dražbi ne bo prevelike konkurence, ki bi ceno dvignila nad to mejo. Eno najcenejših stanovanj se prodaja v Dravogradu, izklicna cena je 25 tisoč evrov. Najcenejše stanovanje v Ljubljani je naprodaj za dobrih 40 tisočakov.

Našli smo še stanovanja v Kopru, Mariboru, okolici Celja, na Prevaljah, v Murski Soboti, Dravogradu in Brežicah.

Enosobno stanovanje v Novih Jaršah za 40.650 evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Najcenejše stanovanje v Ljubljani, ki ga boste lahko kupili na dražbah v juniju, je na Kvedrovi cesti v bližini nakupovalnega središča BTC v Ljubljani. Gre za enosobno stanovanje v prvem nadstropju večstanovanjskega bloka, pripada pa mu še kletna shramba. Skupna površina je 26,9 kvadratnega metra, od tega uporabna površina 24,8 kvadratnega metra. V stanovanju so bila leta 2004 okna iz PVC. Izklicna cena na prvi dražbi je bila 81.300 evrov, tokrat pa bo stanovanje lahko vaše za 40.650 evrov. Dražba bo 20. junija.

Garsonjera v Ljubljani za 41.500 evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za manj kot 50 tisočakov bo v Ljubljani naprodaj tudi garsonjera ob Celovški cesti v Šiški, v neposredni bližini Mercatorjevega centra. Stanovanje je v drugem nadstropju večstanovanjskega bloka, ki je bil zgrajen leta 1983. Kot ugotavlja cenilec, so bila v garsonjeri obnovljena okna, vzdrževanje in izvedba pa nista najbolj kakovostna. Stanovanje ima 21,5 kvadratnega metra. Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri 41.500 evrih. Dražba bo 11. junija.

Stanovanje v Kopru za dobrih 41 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Najcenejše stanovanje, ki ga boste lahko kupili na slovenski obali, je enosobno stanovanje v Kopru. Veliko je 34,7 kvadratnega metra in se prodaja po izklicni ceni 41.693 evrov. Je v pritličju večstanovanjske hiše na naslovu Istrska cesta 61. Dražba bo 27. junija.

Dvosobno stanovanje v Mariboru za slabih 44 tisočakov

Na prvi dražbi bo v izvršilnem postopku fizične osebe naprodaj dvosobno stanovanje na Cesti Proletarskih brigad v Mariboru. Od središča mesta je oddaljeno manj kot dva kilometra. Stanovanje je v sedmem nadstropju večstanovanjskega bloka, ki je bil zgrajen leta 1979. Na bloku je obnovljena streha, objekt pa ima dvigalo. Stanovanje je orientirano na sever. Okna so lesena z dvojno zasteklitvijo. Stanovanje skupaj s kletjo in balkonom meri 58,8 kvadratnega metra. Bivalni prostori imajo 55,3 kvadratnega metra, klet 3,5, balkon pa 1,3 kvadrata. Stanovanju ne pripada parkirišče. Vrednost nepremičnine je ocenjena na 62.450 evrov, naprodaj pa bo za 43.715 evrov. Dražba bo 19. junija.

Štiri stanovanja na Prevaljah, cene do 50 tisočakov

V izvršbi fizičnih oseb bodo na junijski dražbi naprodaj štiri stanovanja v središču Prevalj. So v večstanovanjskem bloku s skupno 15 stanovanji. Gre za objekt, ki je bil zgrajen leta 2007 in v katerega investicijska vlaganja še niso potrebna, ugotavlja cenilec. Stavbno pohištvo je plastično, okna imajo rolete. Gre za dve dvosobni in dve trisobni stanovanji v drugem nadstropju, s površino med 46,8 in 71,4 kvadratnega metra. Uporabne površine so od 37,9 do 63 kvadratnih metrov. Izklicne cene segajo od 33 do 50 tisoč evrov. Dražba bo 13. junija na slovenjgraškem okrajnem sodišču.

Trisobno stanovanje v Mariboru za 43.300 evrov

V izvršilnem postopku se boste lahko potegovali še za eno stanovanje v Mariboru. Stanovanje je v večstanovanjski stavbi, ki je bila zgrajena leta 1959, v bližini Drave in nakupovalnega središča Europark. Pritlično trisobno stanovanje je orientirano na jug. Skupno meri 56,2 kvadratnega metra. Objekt in stanovanje sta solidno vzdrževana, ugotavlja cenilec. Okna so bila zamenjana leta 2004, so plastična in opremljena z roletami. Stanovanje je ocenjeno na 62 tisoč evrov, naprodaj pa bo za 43.300 evrov. Dražba bo 12. junija na mariborskem sodišču.

Dvosobno stanovanje v Dravogradu za 25 tisočakov

Za 25 tisoč evrov se boste lahko potegovali za stanovanje v Dravogradu v bližini hidroelektrarne. Stanovanje je v drugem nadstropju stanovanjskega bloka in ga sestavljajo hodnik, kuhinja, kopalnica s straniščem, dnevni in spalni prostor. Stanovanju pripada še klet. Skupaj s kletjo meri 36,5 kvadratnega metra. Blok je bil zgrajen leta 1961, leta 2015 pa sta bili obnovljena streha in fasada. Gradbeno stanje stavb je dobro, ugotavlja cenilka. Ocenjena vrednost je 30 tisoč evrov, naprodaj pa bo za 25 tisoč evrov. Dražba bo 5. junija.

Stanovanja v Brežicah za 51 tisočakov

Ministrstvo za obrambo bo na dražbi na začetku junija poskušalo prodati pet stanovanj. Najugodneje bo na voljo dvosobno stanovanje v Brežicah na Gubčevi ulici. Stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka, ki je bil zgrajen leta 1952, skupno meri 89,5 kvadratnega metra. Po podatkih Gursa ima 55,8 kvadratnega metra bivalnih površin. Balkon meri 4,6 kvadrata, klet pa 29,1 kvadratnega metra. Leta 2006 so bila obnovljena okna. Stanovanje ni zasedeno. Izklicna cena znaša 51 tisoč evrov.

Stanovanje v Štorah pri Celju za 51 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Konec junija se boste lahko na dražbi potegovali za nakup enosobnega stanovanja v drugem nadstropju novejšega večstanovanjskega bloka v Štorah pri Celju. Stanovanje je veliko 47,8 kvadratnega metra in se prodaja po izklicni ceni 51 tisoč evrov. Sestavljeno je iz hodnika, kuhinje, sobe, kopalnice in balkona. Dražba bo 27. junija.

Stanovanja v Mariboru, Kopru in Murski Soboti

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Tri nezasedena stanovanja in tri poslovne prostore bo na javni dražbi 20. junija poskušalo prodati ministrstvo za pravosodje. Čeprav se prodaja po izklicni ceni 80 tisoč evrov, opozarjamo na stanovanje v Kopru, saj gre za eno redkih stanovanjskih dražb na slovenski Obali. Stanovanje je veliko 41 kvadratnih metrov in je v petem nadstropju večstanovanjske stavbe, ki ima dvigalo. Stanovanje je opremljeno, cena za opremo je 760 evrov.

Ministrstvo prodaja še stanovanje v Murski Soboti, ki je veliko 62,8 kvadratnega metra in se prodaja za 48 tisoč evrov, stanovanje velikosti 55,5 kvadratnega metra v Mariboru pa za 50 tisoč evrov.

Ta stanovanja lahko na dražbah kupite za 50 tisočakov ali manj
Kaj ceni tuji gost? Tudi to, da mu lahko ponudiš jedi iz svoje moke
1 ura
Koroško ekološko turistično kmetijo Lešnik so bralci britanskega časnika The Guardian uvrstili med eno od 20 najboljših turističnih kmetij v Evropi, vtis na goste so naredili domačnost, domača hrana in tradicionalno urejena prenočišča; posebej so poudarili to, da sami meljejo svoje žito
Na članek...

Turistična kmetija Lešnik leži na 700 metrih nadmorske višine v majhnem naselju Golavabuka, ki šteje vsega skupaj 197 prebivalcev. Od Slovenj Gradca je oddaljena pet kilometrov, in sicer v smeri proti smučarskemu centru Kope. Kmetija ima bogato zgodovino, pravi Irma Hartman Javornik, ki je pred dobrimi 20 leti prevzela posestvo skupaj z možem Albertom. Takrat sta nadaljevala zgodbo, ki jo je začel že njen dedek Martin Hartman. Ta je imel do druge svetovne vojne gostilno. »Bila je znana vaška gostilna. Štepih, torej vodnjak pred hišo, ki še danes deluje in je simbol kmetije, je bil povod za to, da so se tu ustavljali furmani. Konji so se napili v štepihu, gospodarji pa so se odžejali v gostilni.« Njena starša sta po vojni hišo obnovila in že pred letom 1970 je to postala turistična kmetija s prenočišči. »Oddajala sta sobe, mama je kuhala. Gostje so se radi vračali, še danes imamo gosta iz Nemčije, ki k nam prihaja že 45 let,« razlaga sogovornica.

Ohranjanje tradicije je na prvem mestu

Za Javornikova je, ko gre za zgodbo kmetije in ponudbo gostom, na prvem mestu ohranjanje tradicije ter naravne in kulturne dediščine. Kmetija Lešnik je ekološka kmetija. »Pomembno se mi zdi, da doma pridelamo čim več zdrave hrane, ki jo potem ponudimo našim gostom. Z možem načrtno in veliko vlagava v kmetijo.«

Na dvorišču stoji 43 metrov visoka 300 let stara lipa, malo stran ob čebelnjaku pa prav toliko let stara bodika. »Obe drevesi sta zaščiteni. Na kmetiji so zaščiteni tudi kozolec toplar iz leta 1927, dva vodnjaka, kašča s prešo in mlinom, stare obnovljene kleti za mošt, zaščitena kapelica, čebelnjak, zeliščni in medoviti vrt in še kaj. Hlev je do živali prijazno urejen na prosto rejo.«

Vsaka soba iz druge vrste lesa

Gosti bivajo v sodobnih sobah, kjer je, tako kot pri obeh objektih, kjer imajo na kmetiji na voljo prenočišča, poudarek na domačnosti in lesu. »Vsepovsod je veliko detajlov in pozornosti. Vsaka soba s svojim pohištvom je iz drugačne vrste lesa, po čemer imajo sobe tudi imena: oreh, češnja, lipa, hruška, jesen, javor, bor in smreka,« opisuje sogovornica.

Za bivanje je urejen tudi kozolec toplar, ki je zaščiten, urejen je kot kamp, mogoče je spati tudi na senu. Gosti lahko spoznajo zbirko olesenelih drevesnih vrst. A domačnost ne pomeni, da ne gredo v korak s časom. Tako imajo gosti tudi na kozolcu prost dostop do interneta.

Gostom na voljo tudi apiterapija

Čebelarstvo ima v Sloveniji poseben pomen, ne nazadnje je prav na pobudo naše države 20. maj postal svetovni dan čebel. Torej je čebelarstvo področje, kjer smo Slovenci močni. In posebno pozornost na kmetiji Lešnik namenjajo tudi čebelam. Tako ima v povsem prenovljenem čebelnjaku prostor 20 čebeljih družin. Za goste pa je na podstrešju čebelnjaka urejena sobica za apiterapijo, vdihavanje zdravilnih arom čebeljih pridelkov.

Gosti lahko spoznajo tudi ljudske običaje

Posebnost kmetije je ohranjanje ljudskih običajev, denimo starih kmečkih iger iz lesa in logičnih igrač. Ohranjajo tudi ljudsko pesem, tako so vsi trije otroci, hči Karmen ter sinova Andrej in Martin, glasbeno dejavni. Andrej je izdal zgoščenko, na kateri so zbrane stare ljudske pesmi, ki jih poje in spremlja z diatonično harmoniko in so last kulturne dediščine na kmetiji.

Hrana mora biti domača

Pripravljajo seveda domačo hrano, tako da imajo poleg gostov, ki ostanejo pri njih več dni, tudi take, ki pridejo samo poskusit njihove dobrote. Znani so po tem, da tudi pri hrani ohranjajo tradicijo in gojijo lokalno kulinariko. Sami meljejo žito in pečejo kruh v krušni peči. »Ohranjamo stare sorte sadja, prešamo mošt, pasteriziramo sokove, marmelade.« Ponujajo pa tudi suhomesnate izdelke. Gosti lahko preizkusijo lokalne tradicionalne jedi, gospodinja našteva govejo juho s ta pravimi domačimi velikimi zdrobovimi cmoki, pa bučno in gobovo juho, poleg drugih znanih narodnih jedi pri glavni jedi ponujajo še mežerli, kvočeve nudlne, domače štruklje, pečene japke, pa domač štrudl ali potico.

Tako se pride na zemljevid Guardianovih bralcev

Njihova tradicionalna ponudba privablja goste od vsepovsod, veliko je tujcev. »Najpogosteje gre za ustna priporočila,« pojasnjuje Irma Hartman Javornik. Zelo opazno priporočilo pa je bil članek na spletnem portalu časnika Guardian, ko so aprila letos objavili seznam 20 najboljših turističnih kmetij v Evropi po priporočilu bralcev. In med njimi je bila tudi kmetija Lešnik, ki je na goste iz tujine naredila vtis prav s svojo domačo hrano – posebno jih je pritegnilo to, da sami pridelajo tudi moko – in tradicionalno urejenimi prenočišči. »To je za nas veliko priznanje,« poudarja sogovornica. »Mnogi naši gosti so nas ob tem kontaktirali in nam čestitali, vedno znova pa nas kličejo tudi novi, ki so zasledili to objavo in bi nas radi spoznali.«

Kaj ceni tuji gost? Tudi to, da mu lahko ponudiš jedi iz svoje moke
Foto: Kmetija Lešnik
Z antibiotiki ni dobička, zato farmacevti ne delajo novih
2 uri

Ameriško podjetje Achaogen je 15 let hitelo, da bi razvilo antibiotike proti tako imenovanim superbakterijam. Njegova tarča so bile ene najbolj strah zbujajočih bakterij, ki prežijo na oddelkih za intenzivno nego: CRE. Pomorijo lahko polovico ljudi, ki jih napadejo.

Achaogenovo prvo zdravilo zemdri, ki te bakterije pokonča v epruveti, je lani junija dobilo delno potrditev ameriških regulatorjev. Z vidika javnega zdravja je Achaogen uspeh. Z vidika posla polomija. V prvih šestih mesecih zemdrija na trgu je podjetje s prodajo ustvarilo manj kot milijon ameriških dolarjev (približno 890 tisoč evrov) prihodka. V aprilu je Acheogen vložil predlog za svoj stečaj.

Achaogenov neuspeh je povzročil preplah med zdravniki, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi, in strokovnjaki za javno zdravje. Velika farmacevtska podjetja že več let opuščajo raziskave na področju antibiotikov in ameriška vlada ter zdravstvene dobrodelne organizacije poskušajo posredovati s financiranjem raziskav. Toda strokovnjaki za zdravstvo zdaj menijo, da je financiranje raziskav nesmiselno, če za zdravila, ki so odobrena, ni trga. "Trg z antibiotiki ne deluje, in to je osupljiv primer tega, kako zelo ne deluje," pravi Helen Boucher, zdravnica Tufts Medical Centra in blagajničarka Ameriškega združenja za nalezljive bolezni, ki dodaja, da združenje "zelo skrbi", da bodo propadla tudi druga biotehnična podjetja z obetavnimi novimi antibiotiki, če ne bo ukrepov.

Farmacevtska podjetja se usmerjajo na donosnejša zdravila

Delež majhnih biotehničnih podjetij, ki se ukvarjajo z antibiotiki, je v zadnjem letu strmo upadel. Prodaja večine novih antibiotikov "je zelo razočarala in vlagatelji so se zato umaknili", pravi Alan Carr, biotehnični analitik družbe Needham & CO.

Po podatkih Centra za zdravstveno politiko Margolis na ameriški univerzi Duke je v ZDA le petim od 16 antibiotikov, ki so prišli na trg v obdobju od leta 2000 do 2015, uspelo na leto ustvariti prodajo, vredno sto ali več milijonov dolarjev (približno 900 tisoč evrov ali več). Počasen začetek je bil značilen tudi za večino antibiotikov, ki je bila na trg poslana pozneje.

Novi antibiotiki, ki pogosto tekmujejo s poceni generičnimi zdravili, na splošno ne stanejo več kot tisoč dolarjev na dan oziroma okoli 10 tisoč dolarjev za celotno obdobje zdravljenja. Zdravila za zdravljenje raka stanejo na leto sto tisoč dolarjev in več – in zato se farmacevtska podjetja usmerjajo na bolj donosna zdravila.

Poleg tega zdravniki, ki zdravijo nalezljive bolezni in nočejo zviševati stopnje odpornosti bakterij, neradi uporabljajo nove antibiotike, dokler zdravljenje z njimi ni nujno. Ko se pojavi boljši antibiotik, "se celotna specialistična skupnost, ki se je tiče ta izdelek, dvigne na noge in reče: ne uporabljajte ga, imejte ga za rezervo", pravi William Schaffner, zdravnik za nalezljive bolezni na medicinski šoli univerze Vanderbilt. "To pa ne zveni kot dober poslovni načrt."

Zmogljivosti za razvoj antibiotikov umirajo

Velika farmacevtska podjetja nadaljujejo umikanje iz antibiotikov. Sanofi je lani junija svojo enoto za antibiotike prepustil nemškemu biotehničnemu podjetju Evotec. Novartis je leta 2018 opustil raziskave na področju antibiotikov in prodal tri poskusne antibiotike zagonskemu podjetju Boston Pharmaceuticals. Allergan se v zadnjem letu poskuša znebiti svoje enote za nalezljive bolezni. Po podatkih ameriške nevladne organizacije Pew Charitable Trusts so med 42 antibiotiki, ki jih preizkušajo na ljudeh, le štirje takšni, ki prihajajo iz največjih petdesetih izdelovalcev zdravil. Zmogljivosti za razvoj antibiotikov "umirajo", pravi Kevin Outterson, profesor prava na Bostonski univerzi, ki je proučeval neuspehe na trgu z antibiotiki. "Majhna biotehnična podjetja, ki imajo od 50 do sto zaposlenih, si ne morajo privoščiti deset ali dvajset let čakanja, da se prodaja prime."

Spodbude in nagrade

Strokovnjaki za javno zdravje pozivajo k uvedbi novih spodbud za podjetja, ki na trg pošljejo zdravilo proti super odpornim bakterijam. Scott Gottlieb, nekdanji komisar ameriške uprave za zdravila in hrano, je lani predlagal, da bi bolnišnice morale plačevati "naročnino" na ključne nove antibiotike. Med zamislimi je tudi ta, da bi podjetja, ki razvijejo zdravilo proti odpornim, smrtno nevarnim sevom, dobila denarno nagrado, recimo milijardo dolarjev, ali pa, da bi jim za nagrado za več let podaljšali patentno ekskluzivnost za kako drugo, bolj donosno zdravilo.

Čas podaljšajo tudi postopki v bolnišnicah

Merck & Co., eno od peščice velikih podjetij, ki še izvajajo raziskave na področju antibiotikov, podpira vrsto spodbud, s katerimi bi lahko utrdili trg antibiotikov za skrajno silo. "Ker so zdravila izdelana zato, da bi se uporabljala kar najmanj, podjetja z njimi ne ustvarjajo dobička," pravi Joan Butterton, zdravnica, ki v Mercku vodi oddelek za razvoj antibiotikov. "Če bi imeli spodbude, ki bi vlagateljem zagotavljale donos, bi stvari postale privlačne."

Zdaj so podjetja, ki poskušajo prodati nove antibiotike, prepuščena sama sebi. Z leti je nove antibiotike "postalo veliko teže" uvrstiti na bolnišnične sezname zdravil, ki jih krijejo zavarovalnice, pravi John Johnson, glavni direktor izdelovalca antibiotikov Melinta Therapeutics. Pogosto jih mora uradno odobriti več bolnišničnih komisij, nova zdravila pa morajo biti poleg tega vključena v računalniški sistem naročanja zdravil in biti sestavni del opreme bolnišničnih laboratorijev za testiranje. Vse to, kot pravi, lahko traja leto ali več, in to prav v obdobju, ko se podjetja zelo trudijo, da bi svoja zdravila uvedla na trg. Vrednost delnic Melinte je po letu 2018 – v obdobju splošnega upada za majhne prodajalce antibiotikov – zdrsnila za 94 odstotkov. "Ni dvoma, naša dejavnost je na razpotju in se bojuje za preživetje," pravi Johnson.

Kljub donacijam in pogodbam v stečaj

Achaogen je bil v prednosti zaradi več stvari. V več letih je dobil za skupaj 250 milijonov dolarjev (224 milijonov evrov) donacij in pogodb od državnih agencij in zdravstvenih dobrodelnih organizacij, med drugim 124 milijonov dolarjev (111 milijonov evrov) v okviru zveznega programa za boj proti novonastajajočim biološkim grožnjam. Podjetje je leta 2014 postalo javna delniška družba in zagnalo – ter pozneje opustilo – testiranje, s katerim je želelo dokazati, da je zdravilo zemdri boljše od več desetletij starega generičnega zdravila pri zdravljenju smrtonosnih okužb krvnega obtoka s CRE. Uprava za hrano in zdravila je zemdri junija 2018 odobrila za uporabo pri okužbah sečil, ne pa tudi za uporabo pri CRE. Achaogen je 15. aprila vložil predlog za stečaj, za junij pa je napovedana dražba njegovih sredstev. "Stvari so žalostne," pravi glavni direktor Blake Wise. "Razvili smo res pomembno zdravilo, a dinamika trga je takšna, da ne moremo uspešno zvoziti komercialnega dela te enačbe."

© Bloomberg Businessweek

Z antibiotiki ni dobička, zato farmacevti ne delajo novih
Foto: Ilustracija Amina Bouajila/Bloomberg Businessweek
(1. delavnica o nepremičninah) POLNO! Zbiramo prijave za ponovitev
24.05.2019 13:36
Na prvi delavnici Finančne šole 45 plus, ki bo 29. maja v Kristalni palači, bomo obdelali najbolj vroča vprašanja vezana na nepremičnine – kako prenesti premoženje na potomce, sestaviti
Več ▼

Na prvi delavnici Finančne šole 45 plus, ki bo 29. maja v Kristalni palači, bomo obdelali najbolj vroča vprašanja vezana na nepremičnine – kako prenesti premoženje na potomce, sestaviti oporoko, kako plačati čim manj davkov, kako z nepremičnino do dodatne pokojnine ….

Finančna šola 45 plus: 1. delavnica: Vse, kar morate vedeti o nepremičninah; 29. maj od 16.00 do 20.00

Lokacija: Kristalna palača, BTC Ljubljana

Delavnica je polna. Zaradi izrednega zanimanja, zbiramo prijave za ponovitev!

PRIJAVA

Program

Strokovni sogovorniki na delavnici:

  • Stanka Solar, direktorica nepremičninske družbe Stan nepremičnine;
  • Andraž Brilli, cenilec vrednosti nepremičnin in solastnik Capital Genetics;
  • Marko Ploj, direktor Finančne skupine Prima;
  • Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine pri geodetski upravi;
  • Peter Jakopič, predstavnik Slovenskega zavarovalnega združenja;
  • Ines Rostohar in Nataša Pirc Musar, odvetnici pri Odvetniški pisarni Pirc Musar & Lemut Strle;
  • Katarina Veselko, psihologinja in kolumnistka rubrike Psihologija denarja v reviji Moje finance;
  • Jure Ajdovec, davčni svetovalec Unija Consulting

(1. delavnica o nepremičninah) POLNO! Zbiramo prijave za ponovitev
Google bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center na Finskem
2 uri
Ameriški spletni velikan Google je napovedal, da bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center v Hamini na Finskem, poroča Reuters. V tem kraju blizu ruske meje sicer Google že ima podatkovni
Več ▼

Ameriški spletni velikan Google je napovedal, da bo vložil 600 milijonov evrov v podatkovni center v Hamini na Finskem, poroča Reuters. V tem kraju blizu ruske meje sicer Google že ima podatkovni center - leta 2009 je od podjetja Stora Enso tam odkupil staro papirnico, v obnovo in predelavo stavbe pa je takrat vložil 800 milijonov evrov.

V Googlu, ki ima podatkovne centre v Evropi še na Nizozemskem, Irskem in v Belgiji, so ob tem poudarili, da je center v Hamini eden izmed najbolj naprednih in učinkovitih - za hlajenje denimo uporablja morsko vodo iz Finskega zaliva. Kot pravijo, so se za novo lokacijo odločili zaradi naraščajočega povpraševanju po Googlovih storitvah.

BMW razkriva novo serijo 1 in se poslavlja od zadnjega pogona
2 uri
Krajši, višji, s prednjim pogonom in krajšim medosjem. Za marsikoga se sliši kot korak nazaj, v teoriji in številkah pa nova BMW serija 1 prinaša korak naprej.
Na članek...

To je BMW recept za novo serijo 1, ki očitno vozi v množični razred, stran od ekskluzivnosti prvih dveh generacij.

BMW je dolgo napovedoval novo serijo 1, že pred leti je razkril, da bo zasnovana na novi osnovi, ki temelji na prednjem pogonu, in tako navdušence znamke pripravljal na novo, bolj klasično in konfekcijsko usmeritev znamke.

Nova serija 1 je zdaj tu, obljublja pa natanko tisto, kar smo od nje pričakovali. Preprostejšo zasnovo in že znane učinke osnove s prednjim pogonom, ki prinašajo več racionalnosti in več prostora. Seveda pa ni ekskluzivnosti, po kateri sta prvi generaciji serije 1 izstopali iz premijskega razreda kompaktnih avtomobilov.

Bistvo nove serije 1 je torej nova zasnova, ki je zdaj povsem znana. BMW piše, da so serijo 1 zadnje generacije razvijali kar pet let. Obljubljajo, da nova osnova s prednjim ali doplačljivim štirikolesnim pogonom prinaša nove standarde na področju dinamike. Obenem pa poudarjajo glavno prednost – prostornost potniške kabine in prtljažnika.

Kaj pravijo številke? Nova serija 1 je dolga 4,32 metra oziroma pol centimetra manj kot prej. V medosju se je skrčila za dva centimetra, na 2,67 metra, kar tudi oblikovno sporoča zasnovo prednjega pogona in obrača smer večnega podaljševanja medosja pri zadaj gnanih BMW. V višino je zrasla za 1,3 centimetra, na 1,43 metra, v širino pa za 3,4 centimetra, na natanko 1,8 metra.

Rezultat je krajši, višji in bolj družinsko zasnovan in oblikovan BMW, ki sledi najbližjima tekmecema audiju A3 in mercedes-benzu razreda A.

Posledica bolj družinske zasnove pa so tudi povečane mere v potniški kabini in prtljažniku, kjer je serija 1 veliko pridobila. Podobno kot zadnja generacija BMW X1 pri preobrazbi iz zadnjega v prednji pogon.

BMW poudarja dodatne 3,3 centimetra za kolena zadaj sedečih potnikov, 1,9 centimetra za njihove glave ter kar 4,2 centimetra za glave prednjih dveh potnikov. Prtljažnik je zrasel za 20 litrov, na 380 litrov, odprtina za nalaganje prtljage pa je širša za 6,7 centimetra. Prtljažnik ob podrti zadnji klopi meri 1.200 litrov, enako kot pri predhodniku.

V kabini serija 1 govori nov oblikovalski jezik, znan iz nekaterih drugih modelov BMW. Znana je 10,25-palčna digitalna armaturna plošča, v sredinsko konzolo vgrajen multimedijski zaslon, ki za doplačilo v diagonalo meril 9,2 palca.

Motorni del je večinoma znan, a osvežen. Bencinsko osnovo pomeni 118i z 1,5-litrskim trivaljnim turbom s 103 kilovati, dizelsko pa 116d – enako velik trivaljnik s 85 kilovati. Na vrhu ponudbe je model M135i xDrive, ki namesto šestih valjev ponuja le štiri, tudi moč je nekaj skromnejša. Najhitrejšo serijo 1 poganja dvolitrski turbo z 225 kilovati/306 konjskimi močmi s 450 newtonmetri navora, ki do stotice pospeši v 4,8 sekunde. Povprečna poraba po merilnem ciklu WLTP je med 6,8 in 7,1 litra.

BMW razkriva novo serijo 1 in se poslavlja od zadnjega pogona
Trump: Carine na kitajsko blago se lahko hitro in zelo zvišajo 2
2 uri
ZDA niso pripravljene na trgovinski dogovor s Kitajsko. Tako je dejal predsednik ZDA Donald Trump na obisku na Japonskem, poroča Bloomberg. Dodal je, da se lahko ameriške carine na kitajsko blago
Več ▼

ZDA niso pripravljene na trgovinski dogovor s Kitajsko. Tako je dejal predsednik ZDA Donald Trump na obisku na Japonskem, poroča Bloomberg. Dodal je, da se lahko ameriške carine na kitajsko blago hitro in bistveno povzpnejo. Dodal je, da vendarle pričakuje, da bosta največji svetovni gospodarstvi sčasoma dosegli dogovor.

Kako pa gre ZDA in Japonski? Trump je včeraj v okviru svojega obiska v Tokiu sicer sporočil, da ZDA in Japonska dobro napredujeta v trgovinskih pogajanjih, vendar pa da bo za končni prostotrgovinski sporazum treba počakati na julijske parlamentarne volitve na Japonskem.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
2 uri
1. Evropske volitve: SDS+SLS trije mandati, SD in LMŠ po dva mandata, NSi en mandat2. V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil3. Fiat Chrysler in Renault se
Več ▼

1. Evropske volitve: SDS+SLS trije mandati, SD in LMŠ po dva mandata, NSi en mandat

2. V ozadju nastaja mega avtoproizvajalec z letno prodajo 15 milijonov vozil

3. Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu

4. Škodina admiralska ladja z novimi dobrotami

5. 5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Poglejte kaj se dogaja na trgu poslovnih in trgovskih nepremičnin
2 uri
Na investicije v poslovne stavbe letos vplivajo manjša gospodarska rast in višje obrestne mere.
Na članek...

Po podatkih nepremičninske družbe RE/MAX Commercial Slovenija je bila v Sloveniji lani največ vredna prodaja desetih Mercatorjevih trgovskih centrov, ki jih je za 116 milijonov evrov kupila Supernova Holding. Tudi drugo in tretje mesto zasedata prodaji trgovskih površin. Immofinanz AG je za 90,5 milijona evrov od MID Group kupil osem trgovskih centrov Top Shop, KD Skladi pa so od istega prodajalca v Domžalah za 16,2 milijona evrov kupili Trgovski center Arcadia.

Najbolj aktivni KD Skladi

Šele na tretjem mestu je bila lani najdražja prodaja poslovne stavbe. KD Skladi so od VB nepremičnin za 13 milijonov evrov kupili Center Tivoli, od Centricea pa je isti sklad kupil Steklene dvore Jug za Bežigradom. Na tretjem mestu je prodaja poslovne stavbe NPU Dimičeva, ki jo je Heta za 7,3 milijona evrov prodala prodajalcu motorjev Delta Team.

V nepremičnine tudi izdajatelji kriptovalut

Za deset milijonov evrov so Hoteli Bernardin Modri zavarovalnici prodali hotel San Simon Resort, KD kvart pa je za milijon evrov manj prodal hotelski del projekta Šumi. Kupec je podjetje slovenskih izdajateljev kriptovalut Brtprule. Izstopajo še prodaja parkirne hiše Šempeter s 472 parkirnimi mesti, ki jo je Reitenburg za 14,5 milijona evrov prodal podjetju List Slopark. Za primerjavo povejmo, da je F City mariborsko parkirno hišo City z 810 parkirnimi mesti GMG naložbam prodal za 4,5 milijona evrov. Omenimo še 21 milijonov evrov vredno prodajo Marine Portorož, ki jo je za 21 milijonov evrov od DZS odkupil holding Adventura.

Obseg tovrstnih poslov se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal. »Manjši obseg prodaj pisarniških in trgovskih prostorov je posledica gospodarskega ohlajanja oziroma manjše gospodarske rasti,« pravi Boris Tuma, direktor RE/MAX Commercial Slovenija, ki kot dodatni razlog navaja tudi nekoliko višje obrestne mere. Lani so bili izmed slovenskih investitorjev najbolj dejavni KD Skladi, sledijo Modra zavarovalnica, holding Adventura in Glen S. Med tujimi investitorji v RE/MAX Commercial opozarjajo na avstrijsko Supernovo, Immofinanz, Elements Sklade in List Slopark.

Prodaja se Poslovni center Feniks

Po Tumovih opažanjih se ohlajanje nadaljuje tudi v tem letu, saj zaznavajo manj večjih transakcij, vendar podatkov za letos še ni. Razen prodaje Austria Trend Hotela KD Skladom in nakupa štirih bohinjskih hotelov v letu 2019 še ni bilo zaznati večjih poslov. Poleg tega Raiffeisen Leasing prodaja slabih 15 tisoč kvadratnih metrov velik Poslovni center Feniks na Letališki cesti v Ljubljani. Transakcijo naj bi izvedli konec poletja ali jeseni.

Investitorje v različne poslovne stavbe najbolj zanimajo denarni tokovi, ki jih pridobijo iz najemnin. Vendar Tuma poudarja, da takšnih nepremičnin v Sloveniji primanjkuje: »Novogradenj je zelo malo, stare stavbe so zastarele, potratne in imajo zelo razpršeno lastništvo.«

Poglejte kaj se dogaja na trgu poslovnih in trgovskih nepremičnin
Foto: Jure Makovec
Danes v avstrijskem parlamentu glasovanje o nezaupnici Kurzevi vladi 1
3 ure
V avstrijskem parlamentu bo danes predvidoma potekalo glasovanje o nezaupnici vladi kanclerja Sebastiana Kurza. Izredna seja se začne ob 13. uri. Nezaupnico je po aferi Ibiza (več v nadaljevanju),
Več ▼

V avstrijskem parlamentu bo danes predvidoma potekalo glasovanje o nezaupnici vladi kanclerja Sebastiana Kurza. Izredna seja se začne ob 13. uri. Nezaupnico je po aferi Ibiza (več v nadaljevanju), ki je odnesla podkanclerja in vodjo svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja, vložila manjša opozicijska stranka Jetzt - Liste Pilz (Sedaj - Lista Pilz). Vodja ÖVP Kurz je sicer iskal podporo pri strankah, da bi se mu uspelo obdržati na položaju vsaj do septembrskih predčasnih volitev. Kot poroča Reuters, bodo Svobodnjaki verjetno podprli nezaupnico.

Kaj sledi? Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen ima dve možnosti: odpoklicane ministre, državne sekretarje ali visoke uradnike lahko za nekaj dni pooblasti za tekoče vodenje poslov ali pa takoj imenuje novo vlado.

Spomnimo, politična kriza je v Avstriji izbruhnila, potem ko so nemški mediji sredi meseca objavili videoposnetek, skrivaj posnet pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017, v katerem je Strache domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponujal pogodbe z državo in izkazal interes za vplivanje na medije.

Pod vprašajem je tako tudi davčna reforma, s katero je Kurz obljubljal višje neto plače.

(foto) Sredi gozda odpadki, ki se nočejo pospraviti 8
4 ure
Neznanci so v gozdu na vzhodu Ljubljane odvrgli večjo količino odpadne embalaže, je prejšnji ponedeljek poročal portal Siol. Preverili smo, ali so odpadki že odstranjeni.
Na članek...

Na poti od Sostrega do Besnice je po naši oceni odvrženih okoli 20 kubičnih metrov odpadkov. Večina jih leži neposredno ob cesti. Še vedno so tam, čeprav je Siol o njih poročal že pred enim tednom.

Kup je razvlečen kot, da so odpadke stresli s tovornjaka, ki se je ob tem premikal.

Manjši kupi pa so nametani v gozdu na opuščenem kolovozu do približno 20 metrov proč od glavnega kupa.

Del odpadkov je bil očitno zapakiran v kocke s stranico dober meter, kar kaže, da jih je nekdo zbiral načrtno.

Večino odpadkov sestavlja odpadna embalaža, kakršno odmetavamo v rumene zabojnike. Odpadki so slabe kakovosti, očitno so nekje stali že nekaj časa.

Med odpadki so tudi tri avtomobilske pnevmatike.

Na več mestih so bili ob robu kupa nemški in italijanski transportni dokumenti. Ob našem prihodu so bili so bolje ohranjeni od večine plastičnih odpadkov in so stali na dobro vidnih mestih.

(foto) Sredi gozda odpadki, ki se nočejo pospraviti
Foto: Borut Hočevar
Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju tri veljavne ponudbe
4 ure
Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju je stečajna upraviteljica Alenka Gril do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel 6. maja, prejela štiri ponudbe. Tri ponudnike je do konca tedna
Več ▼

Za nakup upravne stavbe Aera Celje v stečaju je stečajna upraviteljica Alenka Gril do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel 6. maja, prejela štiri ponudbe. Tri ponudnike je do konca tedna pozvala k dopolnitvi ponudb, enega pa je obvestila, da je njegova ponudba neveljavna, je za STA povedala Grilova.

Ponudbo so oddali ljubljanski Kaldor, ki je za upravno stavbo in opremo ponudil nekaj manj kot 46.000 evrov, celjski AC FRI-Mobil, ki je ponudil 660.000 evrov, ter podjetje FIŠ z Gomilskega, ki je ponudil 265.000 evrov. Ponudbo je oddalo tudi podjetje Ekosan iz Poljčan, ki je ponudbo oddalo za dve posamezni parceli in ne za celotno premoženje, zato je njegova ponudba neveljavna, še piše tiskovna agencija.

Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu
4 ure
V skupnem podjetju na Nizozemskem bosta Renault in FCA - torej Fiat - vsak lastnik polovice, Renaultovim delničarjem desetodstotna premija, menda ne bo zapiranja tovarn, obe delnici danes navzgor
Na članek...

Avtomobilska velikana Fiat Chrysler (FCA) in Renault se pogajata o združitvi, so danes v sporočilu za javnost potrdili pri FCA. Delnici obeh družb sta danes pridobili skoraj 20 odstotkov.

Nekaj glavnih poudarkov združitve

- FCA s sedežem na Nizozemskem in francoski Renault bosta ustvarila skupno podjetje.

- Skupna družba bo - glede na lanske številke - letno proizvedla 8,7 milijona vozil, navajajo v sporočilu FCA.

- Po plačilu dividend v višini 2,5 milijarde evrov delničarjem FCA si bosta podjetji lastili po 50 odstotkov delnic.

- Skupna družba bo letno ustvarila okoli 170 milijard evrov prihodkov in osem milijard čistega dobička.

- FCA in Renault bosta vsak po 50-odstotni lastnik nove skupne družbe.

- Posel naj bi prinesel sinergije v vrednosti pet milijard evrov. V sporočilu FCA zapišejo, da ne načrtujejo zaprtja nobenih tovarn.

- Pri FCA so zapisali, da naj bi skupna družba partnerjema omogočila več prožnosti v naložbah ter robustno dividendno politiko.

- Skupna družba bo na Nizozemskem, delnice bodo kotirale na borzah v Milanu, Parizu in New Yorku.

- Združitev FCA in Renaulta ne vključuje Renaultovega dolgoletnega partnerja Nissana in Mitsubishija, čeprav bosta po združitvi oba japonska proizvajalca, v katerih ima Renault neposreden (Nissan) in posreden (Mitsubishi) delež, povezana z novim podjetjem.

- Skupna tržna kapitalizacija FCA in Renaulta bo - glede na trenutne podatke - znašala okoli 36,2 milijarde evrov.

Kdo je v proizvodnji največji zdaj, kdo bi bil po novem

Bloomberg poroča, da bo Renault prek Fiata dobil dostop do severnoameriškega trga, na drugi strani pa se bodo Fiatu odprla vrata v Rusijo, kjer so Francozi prisotni prek Avtovaza.

Po podatkih ACEA, evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev, sta bili lani skupini Renault in FCA (torej Fiat in drugi) na tretjem in četrtem mestu po na novo registriranih osebnih avtomobilih. Renault je 2018 v primerjavi z letom 2017 zabeležil rast za 0,8 odstotka, in sicer je bilo njihovih na novo registriranih avtomobilov 1,5 milijona. Fiat pa je lani v primerjavi s predlani zabeležil za 2,3 odstotni upad, še vedno so sicer po na novo registriranih avtomobilih prek milijona.

Kako sta FCA in Renault začela letošnje leto? Slabše kot lani

Skupina Renault je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 12,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja vozil je glede na lani upadla za 5,6 odstotka.

Podobno je posloval tudi FCA – prihodki so mu v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani upadli za pet odstotkov na dobrih 24 milijard evrov, prodaja vozil je v tem obdobju upadla za 14 odstotkov.

Fiat Chrysler in Renault se združujeta, nastaja največji proizvajalec vozil na svetu
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih
5 ur
Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih postala butična gastronomska destinacija. Pri tem bodo glavno vlogo seveda igrale najodličnejše restavracije in njihovo uvrščanje v elitne kulinarične vodnike, nič manj pomemben pa ne bo turistični oziroma kulinarični razvoj turističnih kmetij, tradicionalnih gostiln in uličnih festivalov hrane ter sodelovanje pridelovalcev in predelovalcev lokalne, izvirne in naravne hrane.
Na članek...

Na STO ste pripravili Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023. Nam lahko pojasnite bistvo njegove vsebine?

Slovenija se strateško umešča kot država z edinstveno lego med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino, ki vpliva na izjemno raznolikost tudi v gastronomiji. Na majhni površini obstajajo na primer tri povsem drugačne vinske dežele s povsem različnimi vini, vsa pa se uvrščajo v svetovni vrh. Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023 je nastal za določitev ključnih ukrepov in iniciativ, potrebnih, da se Slovenija v svetu umesti kot edinstvena, butična gastronomska destinacija. V dokumentu smo določili pet strateških področij, ključnih za uspešen razvoj in trženje slovenskega gastronomskega turizma. Ta področja so: zakonodajni okvir, znamke in ocenjevanje kakovosti, spodbujanje dviga kakovosti, izobraževanje in trženje. Vsako od teh strateških področij je predstavljeno s kratko analizo stanja in s seznamom pomembnih ukrepov za ureditev oziroma nadgradnjo trenutnega stanja. Dokument je izhodišče za doseganje treh ključnih ciljev razvoja in trženja gastronomije – ustvarjanja višje dodane vrednosti, zagotavljanja trajnosti in predvsem povečanja mednarodne prepoznavnosti.

Kaj v okviru akcijskega načrta pomeni znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia)?

Vzpostavljena gastronomska znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia), s katero tržimo slovensko gastronomijo, odseva in hkrati komunicira temeljno identiteto in vrednote naše krovne znamke I feel Slovenia, ki ima v svojem jedru zeleno identiteto in je močno vpeta v naše vsakdanje dejavnosti. Znamka te temeljne vrednote še dodatno konkretizira in jim daje vrednost. Gastronomska doživetja bomo ponudili prek zgodbe najbolj zelene destinacije na svetu in gostom predstavili, kako močno je gastronomija prepletena z neokrnjeno naravo, z živili in surovinami, pridelanimi sonaravno, v vrtovih, gozdovih, na travnikih in pašnikih.

V akcijskem načrtu ugotavljate, da turist pri nas v lokalih porabi v povprečju le 15,5 odstotka dnevnega proračuna (v razvitih gastronomsko-turističnih gospodarstvih porabi 30 odstotkov). Kako nameravate to izboljšati v navezi z drugim ciljem, “razvojem ponudbe za zahtevnega turista, ki bo za svoja gastronomska doživetja pripravljen plačati več”?

Prek ciljno usmerjenega oglaševanja in drugih tržno-komunikacijskih dejavnosti želimo nagovarjati segment turistov, ki jim je gastronomija primarni motiv prihoda na destinacijo, ali pa vsaj ena od glavnih aktivnosti na njej. Takšni turisti pričakujejo vrhunsko storitev, vrhunsko kulinariko, želijo pokusiti nekaj novega, izvirno lokalno hrano, ob tem pa izkusiti res posebna doživetja – takšna, ki jih lahko doživijo le v Sloveniji.

Slovenska turistična organizacija (STO) v tem pogledu lahko deluje na več ravneh. S promocijskimi dejavnostmi skrbimo za dvig prepoznavnosti slovenske gastronomije, podpiramo in sodelujemo pa tudi pri projektih, ki so usmerjeni v dvig kakovosti ponudbe. Tu smo skozi svoje delovanje s turističnimi ponudniki in destinacijami usmerjeni v spodbujanje ustvarjanja privlačnih doživetij, ki so v skladu s trendi novega luksuza. Gre za avtentična doživetja, temelječa na lokalnih vsebinah in na identiteti našega prostora, ki niso standardizirana, temveč personalizirana, doživetja višje dodane vrednosti, ki nagovarjajo zahtevnejšega obiskovalca. Eden od projektov, ki to podpira in spodbuja, so petzvezdična doživetja, ki jih tržimo pod znamko Slovenia Unique Experiences – projekt je še v začetni fazi, vendar ugotavljamo, da ponudniki in destinacije vse bolj prepoznavajo priložnosti tudi v gastronomskih doživetjih. Višjo kakovost podpiramo tudi z Zeleno shemo slovenskega turizma. Za dvig kakovosti je zelo pomemben prihod mednarodnih vodnikov, kot je Gaulet & Millau.

Pomembna je tudi promocija poklicev v gostinstvu. Eden od takšnih projektov, ki ga podpiramo, je Znanje pod kapo v organizaciji Gault & Millau Slovenija, namenjen mladim kadrom v gostinstvu, ali pa tekmovanje European Young Chef Award, ki se izvaja v okviru platforme European Region of Gastronomy. Sodelujemo tudi s slovenskim združenjem JRE (Jeunes Restaurateurs), katerega osnovno poslanstvo je razvoj mladih kadrov, ki jih vrhunski chefi vključujejo v svoje kuhinje, jih učijo prevzemanja odgovornosti in skupaj z njimi gradijo novo kulinarično prihodnost Slovenije. Prav tako organiziramo več delavnic za predstavnike ponudnikov in destinacij glede oblikovanja produktov in doživetij višje dodane vrednosti, razmišljamo tudi o organiziranju strokovne konference za področje gastronomije. Pomembno vlogo pa seveda igrajo tudi Turistično gostinska zbornica, obrtna zbornica, izobraževalne institucije in pristojna ministrstva, ki s svojim rednim delovanjem in uresničevanjem ukrepov iz akcijskega načrta pomembno pripomorejo k dvigu kakovosti v gostinstvu.

Ali lahko pojasnite “enačbo” iz akcijskega načrta: izjemni posamezniki + spektakularno okolje + trajnostna pridelava = edinstveno doživetje? Kateri od teh členov je največja neznanka oziroma bo zahteval največ vlaganj in naporov?

Strategija slovenska turizma temelji na usmerjenosti v trajnost in na tem področju uresničevanja trajnostnega turizma je Slovenija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti in več mednarodnih nagrad, s tem pa tudi dragoceno publiciteto. Če se želimo na evropski oziroma svetovni ravni uspešno pozicionirati, je za razlikovalnost potrebno še nekaj več. Poleg izjemnega ambienta igrajo največjo vlogo prav ljudje. Slovenija zagotovo je dežela izjemnih posameznikov, ki s svojim talentom, ustvarjalnostjo, trdim delom, predvsem pa s srčnostjo, naredijo to razliko. Zato lahko gostu ponudijo nepozabno izkušnjo oziroma doživetje, s katerim uspešno naslavljamo trende novega luksuza. Izjemnim posameznikom je torej treba prisluhniti in jih podpreti v njihovih prizadevanjih, naj gre pri tem za vrhunske kuharske mojstre, pridelovalce hrane in vinarje oziroma za strežno osebje.

“Vrha, ki bi se lahko ob Hiši Franko uvrščal na seznam The World’s 50 Best Restaurants in bi posledično vplival na oblikovanje percepcije gurmanov, da je Slovenija gastronomsko razvita destinacija, sicer ni mogoče zgraditi brez trdne baze ponudnikov, ki bi jo morale sestavljati gostilne s kakovostno lokalno hrano in lokalnimi surovinami ter izbrano karto vrhunskih lokalnih vin. Prav pri gostilnah in turističnih kmetijah je pri nas največ potenciala – in največ pomanjkljivih točk,” ste zapisali v akcijski načrt. Lahko poveste, katere so te pomanjkljive točke oziroma kaj so največje težave?

V akcijskem načrtu smo opredelili devet glavnih gastronomskih produktov. Poleg vrhunskih in kakovostnih restavracij so med njimi tudi tradicionalne gostilne in turistične kmetije. Številčno gledano je vrhunskih restavracij manj, vendar pa njihovi kuharski mojstri izjemno dobro razumejo spremembe v ravnanju porabnikov, smernice, pomembnost uporabe lokalnih surovin, spoštujejo tradicijo, se povezujejo v okolju, obenem pa jim ne manjka sposobnosti inoviranja. Gostiln in turističnih kmetij je precej več, zato je več tudi priložnosti za izboljšave. Danes je sicer zelo težko postaviti ločnice oziroma ponudnike ustrezno klasificirati. Vrhunska kulinarika se ne streže zgolj v najboljših restavracijah, izvrsten krožnik in izkušnjo je mogoče dobiti tudi na turističnih kmetijah, v tradicionalnih slovenskih gostilnah ali na ulici, na primer na festivalu Odprta kuhna. Na tem področju imajo pomembno vlogo destinacijske organizacije, ki gastronomijo prepoznavajo med temeljnimi produkti za izboljšanje konkurenčnosti svoje destinacije in so v podporo temu vzpostavili svoje lokalne gastronomske (in včasih širše) znamke kakovosti oziroma trženjske znamke, kot so Okusi Ljubljane, Okusi Rogle, Bohinjsko in druge. Destinacijske organizacije so v lokalnem okolju ključni razvojniki in pospeševalci kakovosti, saj dobro poznajo svoje okolje in lahko vzpostavljajo tesna partnerstva. Vendar pa gre za razvojne dolgoročne procese, v katerih ni hitrih rezultatov, zato marsikje pogosto zmanjka energije in vztrajnosti, pogosto pa že v izhodišču ni niti jasne vizije in fokusa. V tem procesu smo lahko uspešnejši, če so lokalne zgodbe dobro povezane s krovno strategijo. V zadnjih nekaj letih smo pri tem zelo poenoteni in sinergij je čedalje več.

V kakršni obliki ponujate podporo slovenskim gostincem pri uvrščanju na lestvico The World's 50 Best restaurants?

Za uvrstitev na lestvico The World's 50 Best restaurants je potrebna volja posameznika in prepričljivo znanje ter osebnost kuharskega mojstra. Zagotovo pomaga tudi čedalje večja prepoznavnost Slovenije kot gastronomske destinacije. V STO izvajamo ciljno usmerjene trženjske dejavnosti, obenem pa vsako leto gostimo veliko tujih gastronomskih novinarjev, ki jim omogočimo izkušnjo s slovensko gastronomijo. Poskrbimo, da dobijo celovito izkušnjo, od vrhunske kulinarike do spoznavanja ponudbe na turističnih kmetijah in gastronomskih dogodkih, obvezni sestavni del vsakega obiska je tudi obisk pridelovalcev in vinarjev. Podpiramo projekte, kot je bil letošnji European Food Summit, ki je v Slovenijo privabil vrhunske tuje chefe, strokovnjake in kritike ter novinarje in vplivneže. Slovenijo smo skupaj s kuharskimi mojstri predstavili tudi v prestižni reviji Falstaff. Gastronomijo predstavljamo z vsemi komunikacijskimi orodji, v digitalnih kampanjah, družbenih medijih, na poslovnih borzah in številnih dogodkih v tujini, pogosto skupaj s kuharskimi mojstri, vinarji in pridelovalci.

Kako daleč ste na STO z vpeljavo znamke Michelin Slovenija?

Dejavnosti potekajo, kaj več pa vam zaradi zaveze o nerazkrivanju informacij še ne morem povedati.

Posamezni primeri, tudi turističnih kmetij, so vredni občudovanja, žal pa očitno še ni zadovoljive povezave med pridelovalci in gostinci. Kako boste poskušali bolj konkretno povezati turizem in kmetijstvo?

Drži, povezave med pridelovalci in gostinci še niso zadovoljive, potencial pa je izjemno velik, saj se čedalje bolj uveljavlja trend, da želijo porabniki lokalno, izvirno in naravno. O tem smo se že večkrat pogovarjali z različnimi deležniki in zbornicami. Projekt Evropska astronomska regija 2021, ki ga vodi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je namenjen prav medsektorskemu povezovanju in razvoju ponudbe. STO je primarno usmerjen v promocijo destinacije in ponudbe, imamo pa tudi nekaj vzvodov za povezovanje kmetijstva in turizma prek razvoja gastronomskih destinacijskih znamk. Odličen primer je znamka Okusi Radol'ce, ki je nastal zaradi spodbujanja in ohranjanja lokalnih kmetijskih pridelkov in njihove ponudbe v najboljših radovljiških restavracijah. Gre za lepo zaokroženo zgodbo, ki z istim ciljem povezuje pridelovalce, predelovalce in ponudnike. Takšnih primerov je v Sloveniji še več. Na STO se bomo jeseni lotili priprave modela, kako tovrstne primere dobre prakse razširiti v čim več slovenskih destinacij, ponudnike pa bomo vključili v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Bo lahko torej tako kmetijstvo pozitivno izkoristilo priznanje Slovenije kot gastronomske regije?

Da, verjamemo, da tak model lahko pripomore k vzpostavljanju kratkih oziroma zelenih dobavnih verig. Odličen primer uporabe vrhunskih lokalnih surovin je Hiša Franko, ki svojo ponudbo temelji na lokalno pridelanih sestavinah. Namesto pri nekaj velikih dobaviteljih nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih. Podobne zgodbe lahko zasledimo tudi pri drugih vrhunskih restavracijah, pri tem je izjemo aktivno tudi slovensko združenje JRE.

Kako pa boste potencial turističnih kmetij učinkoviteje uvrstili v samo turistično strategijo?

Slovenija kot zelena butična destinacija, kjer si vselej, tudi v urbanih okoljih, blizu narave, je vpeta v naš komunikacijski DNK. Gost lahko, ne glede na to, kateri del Slovenije obišče, izbira med raznolikimi nastanitvenimi možnostmi, saj se v skladu s svetovnimi smernicami poleg klasičnih hotelskih nastanitev širijo manjši zasebni ponudniki sob, penzionov in apartmajev. Še posebej je Slovenija naredila velik napredek pri butičnem glampingu. Turistične kmetije so poseben zaokrožen produkt za obiskovalce, ki ne iščejo le bivanja v lepem naravnem, podeželskem okolju, temveč še posebej pristnost, domačnost, stik z ljudmi in seveda z domačo kuhinjo. Ena od vhodnih točk za še boljšo vpetost v krovno trženjsko strategijo je prav gastronomija, seveda pa tudi tesnejša povezanost med turizmom in kmetijstvom.

Recimo, da pride Slovenija do desetih vrhunskih restavracij in gostiln? Kako boste v ponudbo Taste Slovenia vključili bazo manj elitnih, a še vedno visokokakovostnih restavracij, ki bodo zagotavljale prepričanje o Sloveniji kot gastronomski regiji?

Strategija dviga prepoznavnosti slovenske gastronomije temelji tudi na strategiji soznamčenja, povezovanja slovenske gastronomske znamke (Okusiti Slovenijo) s svetovno znanimi blagovnimi znamkami, zlasti na področju ocenjevanja ponudnikov in destinacijskih gastronomskih znamk. S tem bomo prispevali tudi k dvigu kakovosti ponudbe. Pomemben mejnik se je zgodil novembra lani, ko smo dobili prvo slovensko izdajo vodnika Gault & Millau. Za kuhinjo visoke kakovosti lahko štejemo vse, ki so v vodniku ocenjeni z več kot 15 točkami, teh je pri nas trenutno 31 in so enakomerno razpršeni po vsej Sloveniji. Na STO tudi načrtujemo postavitev samostojne spletne strani, namenjene izključno gastronomiji. Ponudnike, predstavljene na spletni strani, bomo ustrezno klasificirali glede na raven kakovosti ponudbe (ocene po mednarodnih vodnikih), tip ponudbe, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, posebej bomo opozorili tudi na ponudnike z znakom Gostilna Slovenija.

Strategija razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji se po logiki stvari zagotovo nanaša tudi na ekološko pridelano hrano in pijačo. Pripravljate v tem smislu kakšne konkretne poteze oziroma povezave?

Vzvod je spodbujanje razvoja zelenih (ali vsaj kratkih) dobavnih verig in njihovo trženje prek produktnih ter storitvenih znamk na področju gastronomije, kot so omenjeni Okusi Radol'ce, Ljubljana Gourmmmet, Dobrote Dolenjske in drugih. Spodbujanje ekološke pridelave hrane in pijače je sicer v domeni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na STO to seveda podpiramo, določene spodbude pa bomo proučili tudi v okviru vključevanja ponudnikov v Zeleno shemo slovenskega turizma.

(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih
Foto: Jure Makovec
Kljub varčevanju z energijo in milejši zimi velika poraba plina
5 ur
Vrednost distribucije zemeljskega plina je lani skoraj dosegla rekord iz leta 2017, znašala je namreč 3.523 gigavatnih ur.
Na članek...

Razlogi za povečan odjem plina so dodatne priključitve odjemalcev, so sporočili iz GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in pojasnili, da so bile zunanje temperature v ogrevalni sezoni lani višje kot v letu 2017. Poleg tega porabniki izvajajo ukrepe za učinkovito rabo energije, na primer zamenjajo starejše kotle z novimi, izboljšajo izolacija stavb in drugo.

Gospodinjstva so lani prevzela 1.156 gigavatnih ur zemeljskega plina, industrija in ostali odjemalci pa 2.367 gigavatnih ur.

Povečana je tudi dolžina distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je konec leta 2018 merilo 4.819 kilometrov, kar je za 85 kilometrov več kot leta 2017. Lani so zrasle tudi izvedene priključitve odjemnih mest, na 2.106, kar je za 386 več kot predlani.

Cena zemeljskega plina se je v zadnjih sedmih letih z manjšimi nihanji znižala od 0,0782 evra za kilovatno uro v letu 2011 na 0,0567 evra za kilovatno uro v letu 2018, kar pomeni 27-odstotno znižanje.

Uporaba zemeljskega plina izboljša kakovosti zraka, so nadaljevali v GIZ DZP: »Ogljični odtis plinovodnih omrežij je najnižji od vseh daljnovodnih sistemov (električno omrežje, daljinsko ogrevanje).«

Zemeljski plin je v 83 občinah po Sloveniji, predvidena je širitev na bolj gosto poseljena območja in industrijske cone. Hkrati pa je predvidena tudi širitev plinovodnega omrežja v nove občine, med njimi tudi v občine na območju Obale, so še zapisali v GIZ DZP.

Kljub varčevanju z energijo in milejši zimi velika poraba plina
Foto: Borut Hočevar
Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW
24.05.2019 12:30
Dodana vrednost pri novih izdelkih za električne modele BMW je dva- do trikrat višja kot pri njihovem povprečnem izdelku
Na članek...

Impol, ki ima v Evropi vodilni tržni delež pri aluminijastih palicah za kovaške izdelke v avtomobilski industriji, se z novimi izdelki pomika navzgor po verigi vrednosti. Postal bo neposredni dobavitelj (TIER1) družbi BMW, s katero so sklenili 40 milijonov evrov vreden posel za obdobje petih let, kar pomeni, da bodo od njega dobili v povprečju osem milijonov evrov prihodkov letno. Zanj bodo izdelovali obdelane aluminijaste profile, ki jih bo BMW vgrajeval v karoserije električnih modelov avtomobilov in priključne hibride.

Pri z elektriko gnanih avtomobilih je čim manjša teža še pomembnejša kot pri tistih, gnanih s klasičnim pogonom, saj teža avtomobila še dodatno zmanjšuje doseg baterije. Zato proizvajalci pri električnih avtih uporabljajo lažji aluminij.

Električni SUV in priključni hibridi najvišjega razreda

»Nemški tovarni družbe BMW bomo dobavljali stiskane mehansko in površinsko obdelane profile, ki jih bodo vgrajevali v novi model električnega SUV, ki prihaja na trg leta 2021, in v priključne hibride najvišjega cenovnega razreda BMW. Dodana vrednost pri teh profilih je dva- do trikrat višja kot pri našem povprečnem izdelku,« pojasnjuje Urh Knuplež, direktor družbe Impol Final. Natančnejši pri tem, za katere modele gre, pa zaradi zahtev kupca ni mogel biti.

S tem uresničujejo strategijo Impola, ki namerava nadaljnjo rast dosegati ne s povečanjem količin, temveč z višjo stopnjo obdelave izdelkov, ki bodo čedalje bolj po meri posameznega kupca. »Stroški v Sloveniji so tako visoki, da smo edino pri takih izdelkih konkurenčni in nam prinašajo dovolj dodane vrednosti, da nam omogočajo nujno potrebna nadaljnja vlaganja v širitve in posodobitve procesov,« razlaga sogovornik.

Celotni proces mora Impol obvladovati sam

Pot do dobav za prestižnega nemškega avtomobilista ni bila ne kratka ne enostavna. Prve pogovore z BMW so začeli konec leta 2017, nominacijo pa so prejeli januarja letos oziroma dobri dve leti pozneje.

»BMW se je na nas obrnil, ker želi imeti zanesljivega dobavitelja, ki poslovni proces v celoti obvladuje sam oziroma niti ene faze ne sme oddati poddobavitelju. Drugi pogoj pa je, da smo finančno stabilno podjetje. V svojem povpraševanju nam je BMW poslal grobe načrte želenih profilov, potem pa smo jih v Impolovih družbah Impol Final in Impol PCP podrobno razvili in nove profile pripravili za serijsko proizvodnjo. BMW smo prepričali z odlično tehnološko rešitvijo in našo učinkovitostjo, zaradi katere izdelke lahko ponudimo po sprejemljivi ceni,« opisuje Knuplež ter dodaja, da je prednost Impola tudi njegova bližina Nemčiji in dejstvo, da veliko sodelavcev govori nemški jezik.

Šestmilijonska naložba

Pogodba predvideva dobave za pet let. Da bi jo lahko izpolnili, pa morajo vlagati v nove zmogljivosti. »Na našem sedežu v Slovenski Bistrici bomo zgradili tri tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Zdaj smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, graditi se bo začela v drugi polovici leta. To naložbo ocenjujemo na 2,5 milijona evrov. Letos bomo zanjo tudi naročili novo proizvodno opremo, kar nas bo stalo še od 3,5 do štiri milijone evrov. Začetek proizvodnje je predviden konec leta 2020 oziroma v začetku leta 2021,« pravi sogovornik.

Nekaj deset novih delovnih mest

Novi obrat bo imel najsodobnejšo proizvodnjo z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije. »Kljub temu bomo s poslom za BMW odprli nekaj deset novih delovnih mest v proizvodnji, logistiki in kakovosti,« napoveduje Knuplež.

Proizvodnja bo potekala v treh izmenah oziroma pet dni na teden, tako da je načrtovanih 15 izmen tedensko. Dva dneva morata biti v skladu z zahtevami BMW namenjena vzdrževanju oziroma morebitnim potrebam po do 20-odstotnem povečanju naročil. »Pri tem poslu se od nas pričakuje 20-odstotno fleksibilnost, v plus ali pa tudi v minus,« razlaga sogovornik.

Impol bo edini dobavitelj

Za omenjene profile za BMW-jev električni SUV bo Impol edini dobavitelj. »To nam nalaga še dodatno odgovornost, da bomo zares zanesljivi. Napak si ne moremo privoščiti, ker so zelo drage. Ustrezno bomo morali spremeniti način organizacije dela, da bomo zagotovili tako rekoč stoodstotno kakovost profilov. Velik preskok bomo naredili tudi pri logistiki, saj bo šlo zdaj za dobave po načelu ravno ob pravem času, kose bomo dobavljali neposredno na proizvodne trakove BMW, časovno okno dobav bo zelo kratko,« pravi Knuplež.

Letos v igri še dve nominaciji

V Impolu sicer pričakujejo, da bodo prav kmalu posel za BMW še razširili. »Pri BMW se potegujemo še za dve nominaciji. Odločitve pričakujemo v tretjem četrtletju letos,« razkriva sogovornik.

Dela dovolj, a naročil manj kot lani

Impol iz Slovenske Bistrice je eden od desetih največjih slovenskih izvoznikov. Lani so naredili za 250 tisoč ton aluminijastih izdelkov, poleg profilov še palice, cevi, pločevino, rondele, odkovke, folijo … Njihovi kupci so tako rekoč iz vseh panog, poleg avtomobilske so tu še farmacevti, logisti, gradbeniki, prehrambna industrija … Tovarno pa imajo tudi v Srbiji (Seval Sevojno) in na Hrvaškem (Impol Šibenik).

Za letos skupina Impol načrtuje proizvodnjo v obsegu 262 tisoč ton izdelkov, EBITDA v višini 63,3 milijona evrov, dodano vrednost na zaposlenega v višini 54.500 evrov in 32 milijonov evrov čistega dobička. Bodo načrt uresničili?

»Čuti se rahlo ohlajanje trgov, še zlasti v avtomobilski industriji. Naročil imamo sicer dovolj za normalno proizvodnjo in trenutno poslujemo po načrtu. Je pa stopnja naročil nekaj nižja, kot je bila lani v tem času. Ali bomo načrt dosegli ali ne, bo odvisno od dogajanja v poletnih in jesenskih mesecih,« pravi Jernej Čokl, predsednik upravnega odbora družbe.

Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW
Foto: Jure Makovec
(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube 1
12 ur
Rezultati družb, ki ravnajo z odpadki: Snaga Ljubljana minus šest milijonov evrov, Snaga Maribor (napoved) minus 1,5 milijona, Komunala Velenje minus 0,38 milijona, Komunala Idrija minus 0,29 milijona… So pa tudi pozitivne zgodbe.
Na članek...

Pregledali smo lanske poslovne rezultate nekaterih družb, ki se ukvarjajo z odpadki. Komunalnim podjetjem in centrom za ravnanje z odpadki smo dodali družbi Kostak in Salomon, čeprav njuni rezultati niso povsem primerljivi s »specializiranimi odpadkarji«. V Kostaku se namreč ukvarjajo tudi z gradbeništvom, Salomon pa je po podatkih iz baze Bisnode GVIN tudi lastnik tržiške Lepenke, Eventa 24 in nekaterih medijskih podjetij.

Spomnimo, v Salomonovem obratu v Lenartu so letos že dvakrat zagoreli odpadki, goreli pa so tudi odpadki v Publikusu.

Snaga Ljubljana je globoko v rdečih številkah.

Razloga za visoko izgubo sta predvsem dva, smo februarja citirali sindikat v Snagi: visoki stroški za oddajo goriva iz odpadkov in več let nespremenjen znesek na položnicah. Snago so zato aprila pripojili k javnemu podjetju Vodovod–Kanalizacija.

Lanskih rezultatov Snage Maribor še ni v bazi Bisnode GVIN. Po marčevskih napovedih pa naj bi imela družba približno 1,5 milijona evrov izgube.

Prav tako ni rezultatov centra Ceroz z Dola pri Hrastniku. Predlani je imel Ceroz 630 tisoč evrov izgube, izguba se je po poročanju Dela potem še poglabljala.

Vrhniški Kemis je končal lansko leto s 164 tisoč evri izgube.

Poglejmo še poslovanje družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odstopata Dinos in gorenje Surovina, treba pa je dodati, da družb ne moremo primerjati, ker se ne ukvarjajo samo z odpadno embalažo, ampak tudi s številnimi drugimi dejavnostmi.

(grafi) Bilance poslovanja z odpadki: v Ljubljani šest milijonov izgube
Foto: Borut Hočevar