Manager
MOL razpisuje 150 neprofitnih stanovanj
11.04.2019 16:21
Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana je na seji podal soglasje za dodelitev 150 neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja so na različnih lokacijah občine Ljubljana
Več ▼

Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana je na seji podal soglasje za dodelitev 150 neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja so na različnih lokacijah občine Ljubljana in Vrhnika. Razpis bo objavljen 12. aprila na spletnih straneh JSS MOL (www.jssmol.si) in MOL (www.ljubljana.si) ter na oglasni deski JSS MOL. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis, bo na voljo v recepciji JSS MOL in v elektronski obliki na navedenih spletnih straneh od 15. aprila do vključno 17. maja.

Čebelarji letos z več kot 60-odstotnim izpadom letine
49 min
Vreme letos ni naklonjeno čebelarjem. Ti bodo zaradi neugodnega vremena pridelali manj medu od predhodnih ocen, izpad bo po najnovejši oceni preko 60-odstoten, so za STA pojasnili na Čebelarski
Več ▼

Vreme letos ni naklonjeno čebelarjem. Ti bodo zaradi neugodnega vremena pridelali manj medu od predhodnih ocen, izpad bo po najnovejši oceni preko 60-odstoten, so za STA pojasnili na Čebelarski zvezi Slovenije. Pašna sezona se sicer konča avgusta, a izpada ne bo moč nadomestiti.

Čebelarji so že maja opozorili, da bo letina medu zaradi neugodnih vremenskih razmer slaba, takrat so ocenili, da bo izpad okoli 30-odstoten. Takrat so upe polagali na poletno pašo, a je bila tudi ta pod pritiskom vremenskih nevšečnosti, ponekod so morali čebelarji hraniti čebele.

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada okoli 10.000 čebelarjev, čebelarji pa s pridelkom medu zadostijo za približno polovico domače porabe. Lani so pridelali 1746 ton medu, kar je 10 odstotkov nad povprečjem zadnjih desetih let. Pridelava medu med leti zaradi vremenskih razmer precej niha. Čebelarji so največ medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.

V Italiji prihodnji teden stavke v transportu in letalskem prometu
2 uri
Tisti, ki bodo prihodnji teden potovali po Italiji, bodo potrebovali veliko mero potrpljenja. Sindikati so namreč za sredo napovedali stavke v transportu po vsej državi, v petek naj bi stavke
Več ▼

Tisti, ki bodo prihodnji teden potovali po Italiji, bodo potrebovali veliko mero potrpljenja. Sindikati so namreč za sredo napovedali stavke v transportu po vsej državi, v petek naj bi stavke ohromile letalski promet. Sindikati od vlade v Rimu med drugim zahtevajo ukrepe za izboljšanje prometne infrastrukture in preprečevanje nelojalne konkurence.

Sindikati Filt Cgil, Fit Cisl in Uiltrasporti so za sredo pozvali k stavkam v mestnem in primestnem prometu, na železnici, tovornem prometu, ladijskem prometu, pristaniščih, na avtocestah, taksi podjetjih in v podjetjih za izposojo avtomobilov. V večjih italijanskih mestih naj bi za štiri ure obstal mestni in primestni promet, v železniškem prometu naj bi stavkali od 9.01 do 17.01.

V petek naj bi stavka med 10. in 14. uro ohromila letalski promet. Kontrolorji poletov se stavki ne bodo pridružili. (STA)

TOP razpisi tega tedna: evropska komisija in občine
3 ure
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Evropska komisija

Big data za stavbe

2. Mestna občina Ljubljana

Štipendije za nadarjene dijake in študente

3. Občina Šentilj

Spodbude za samozaposlovanje

4. Občina Ilirska Bistrica

Spodbude za naložbe gospodarstva

5. Občina Vrhnika

Spodbude za malo gospodarstvo

TOP razpisi tega tedna: evropska komisija in občine
Francija lani pritegnila največ turistov; ZDA z njimi največ zaslužile
4 ure
Francija je lani pritegnila največ turistov med vsemi državami sveta, kažejo podatki Svetovne turistične organizacije (UNWTO). Vendar pa je po ustvarjenem zaslužku iz naslova turizma Francija
Več ▼

Francija je lani pritegnila največ turistov med vsemi državami sveta, kažejo podatki Svetovne turistične organizacije (UNWTO). Vendar pa je po ustvarjenem zaslužku iz naslova turizma Francija šele na tretjem mestu; na prvega so se z 215 milijardami dolarjev zavihtele ZDA.

Francija je lani sprejela 89 milijonov turistov, kar je največ med vsemi državami. Sledita ji Španija s 83 milijoni in Združene države Amerike z 80 milijoni prihodov. Prvo peterico zaključujeta Kitajska s 63 milijoni in Italija z 62 milijoni, do 10. mesta pa se zvrstijo še Turčija, Mehika, Nemčija, Tajska in Velika Britanija.

Seznam največjih turističnih zaslužkarjev medtem kaže, da je priliv iz naslova potovanj najvišji v ZDA, kjer je lani dosegel 215 milijard dolarjev. To je skoraj trikrat več od prihodkov drugouvrščene Španije (74 milijard dolarjev) in zasledovalke Francije (67 milijard dolarjev).

Pri zaslužku sledita Tajska (63 milijard dolarjev) in Velika Britanija (52 milijard dolarjev). Nato pa se zvrstijo še Italija, Avstralija, Nemčija, Japonska in Kitajska. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
4 ure
1. 10 let po padcu tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?2. Podjetniški sklad ima dodaten denar; kaj bo novega za podjetja3. Kako pameten je lahko
Več ▼

1. 10 let po padcu tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?

2. Podjetniški sklad ima dodaten denar; kaj bo novega za podjetja

3. Kako pameten je lahko naš dom in kakšna je ponudba

4. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

5. Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Münchenčani prevzemajo upravljanje letališča v Sofiji 3
4 ure
Upravljavec münchenskega letališča je v navezi s francoskim investicijskim skladom Meridiam zmagal na razpisu za 35-letno koncesijo za upravljanje mednarodnega letališča v Sofiji. Pri tem je
Več ▼

Upravljavec münchenskega letališča je v navezi s francoskim investicijskim skladom Meridiam zmagal na razpisu za 35-letno koncesijo za upravljanje mednarodnega letališča v Sofiji. Pri tem je premagal konkurenco, v kateri sta bila tudi upravljavec pariških letališč in Fraport, ki poleg frankfurtskega med drugim upravlja tudi ljubljansko letališče.

Zmagovalca javnega natečaja je ta teden razglasilo britansko prometno ministrstvo.

Poleg družbe Flughafen München, ki je v 51-odstotni lasti zvezne dežele Bavarske, preostalo lastništvo pa si delita nemška država in mesto München, so se za pridobitev koncesije potegovale še družba Aeroports de Paris, ki upravlja s pariškimi letališči, britanski Manchester Airports Group, upravljavec köbenhavenskega letališča Copenhagen Airport in Fraport, ki v Bolgariji že upravlja z letališči v Varni in Burgasu.

Družba Flughafen München in sklad Meridiam, specializiran za naložbe v javne infrastrukturne projekte, bosta bolgarski državi plačevali koncesijsko dajatev v višini 32 odstotkov letnih prihodkov ali najmanj 24,5 milijona evrov letno. Ob tem sta se zavezala k predplačilu v višini 281 milijonov evrov in k investicijam v infrastrukturo v višini 608 milijonov evrov.

Novi upravljavec namerava v naslednjih 10 letih zgraditi nov terminal, letno število potnikov pa do 2050 povečati na 23 milijonov.

Lani je sicer prek letališča v Sofiji, ki ga pesti zastarela infrastruktura, letelo blizu sedem milijonov potnikov, to število pa se letos nekoliko povečuje. (STA)

Največji pivovar na svetu v prodajo avstralske družbe za 10 milijard evrov
5 ur
lead">Največji pivovar na svetu, belgijsko-brazilski AB InBev, bo prodal avstralsko hčerinsko družbo Carlton & United Breweries (CUB) za 16 milijard avstralskih dolarjev (10,04 milijarde
Več ▼

lead">

Največji pivovar na svetu, belgijsko-brazilski AB InBev, bo prodal avstralsko hčerinsko družbo Carlton & United Breweries (CUB) za 16 milijard avstralskih dolarjev (10,04 milijarde evrov). Kupila jo bo japonska skupna Asahi Holdings.

Posel naj bi sklenili v začetku prihodnjega leta. Asahi kupuje blagovne znamke po vsem svetu, med drugim so januarja kupili britanski Fuller's, že pred tem pa so pridobili znamke kot so Peroni in Grolsch.

AB InBev, ki ima med drugim v lasti blagovne znamke Stella Artois in Budweiser, pesti več kot 100 milijard dolarjev dolga, ki je med drugim posledica nakupa družbe SABMiller iz leta 2016.

Da bi se razdolžili, nameravajo letos med drugim na hongkonško borzo uvrstiti delnice azijske družbe Budweiser Brewing Company APAC in s tem zbrati več milijard dolarjev.

AB InBev je lani ustvaril 5,90 milijarde evrov čistega dobička, kar je bilo 14,7 odstotka manj kot leto pred tem. (STA)

Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih? 11
5 ur
Smo zdaj opravili z "nacionalnim interesom", ki nas je skoraj potopil, kje in kako se kaže danes?
Na članek...

Bili so pomembni. Delali so, kar so želeli, vsi so jim kimali – in podpisovali posojilne pogodbe »na dobro ime«. Niso še vladali desetletje, ko je prišla kriza. In ko je, niso izgubili le večine premoženja, ki so si ga nagrabili med tranzicijo. Izgubili so svojo svobodo, državo pa pahnili na rob bankrota. Te dni mineva deset let od časa, ko so se simboli tajkunizacije uradno poslavljali od vodenja svojih imperijev. Preverili smo, kaj je ostalo oziroma kaj je nastalo na njihovem pogorišču, kako se v praksi obnese teza o »nacionalnem interesu«.

Ponovimo najprej, kdo so (bili) tajkuni. To so bili uradniki, politiki in menedžerji, ki so obogateli ob pomoči politike. Ljudje, ki so bili ob pravem času na pravem mestu. In ker so njihovi politični zavezniki v državnih bankah lahko kadrovali politične bančnike, so imeli dostop tudi do denarja.

Večinoma prek tako imenovanih družb nabiralnikov, ki so bile ustanovljene izključno zaradi skrivanja lastništva in uradno v lasti slamnatih ljudi, so skrivaj obvladovali milijardno premoženje. Dokler ga niso več – saj niso več zmogli plačevati posojil, ki jih, kot je leta 2007 dejal eden od teh, niti niso nameravali nikoli odplačati.

Govorimo o Bošku Šrotu, Igorju Bavčarju in Binetu Kordežu. Nekoč vladarjev Slovenije, danes treh zapornikov. Šrot in Kordež sta odslužila že več kot polovico dosojene kazni, Bavčarja še ni tam, letos je dobil še časovni dodatek. Zaporniki lahko po odsluženi polovici zaporne kazni prosijo za pogojni odpust, o katerem odloča posebna komisija. Podrobnosti o tem, kako se godi našim trem protagonistom, v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ne dajejo. Znano pa je, da za vse tri velja svobodnejši zaporniški režim. So na odprtem ali polodprtem oddelku, kjer imajo več svobode.

Trojica (seveda niso edini), ki je ob pomoči politikov in bančnikov potopila Slovenijo. So pa simboli, ki obdobje, to se je končalo s šestmilijardno sanacijo bank ter številnimi prodajami podjetij, najbolj predstavljajo. In še to. Bilance nekdanjih družb in zdajšnjih so tehnično neprimerljive. Skupine so se spremenile zaradi odprodaj naložb, spremenili so se računovodski standardi, bilance so se čistile, stari grehi odpisali. Prikaz poslovanja družb v grafih zato jemljite figurativno.

1. Boško Šrot

V Pivovarni Laško se je leta 2001 rodila krilatica »nacionalni interes«. To je bila obramba državnih podjetij pred tujimi kupci, s tem pa je nastala tudi podlaga za tajkunizacijo in vse posledice, ki jih je ta prinesla. Kako se je to zgodilo? S peticijo v državnem zboru, ki jo je podpisalo kar 57 poslancev prvi je bil Franc Kangler z levice in desnice. Zahtevali so, da Pivovarna Union, ki jo je želel prevzeti belgijski Interbrew (danes Anheuser-Busch InBev), postane last Pivovarne Laško, čeprav bi to pomenilo monopolizacijo trga piva.

Nekdanji občinski uradnik je v pivovarniški biznis prišel prav v »nacionalinteresnem« letu 2001, šele konec leta 2005 je, ko se je upokojil njegov predhodnik Tone Turnšek, tudi uradno prevzel vodenje laške pivovarne. Dejansko je največji pijačarski koncern vodil že leta prej.

Pod njegovo taktirko se je Laškemu pridružil še branjeni ljubljanski Union, pa Radenska, v političnih kupčijah še pol državnega dela Mercatorja in Delo. In to kljub tržni prevladi – pri tem je na obe očesi zamižal tudi tedanji urad za varstvo konkurence pod vodstvom Andreja Plahutnika. Na vrhu moči je Šrot prek slamnatega podjetja Kolonel in finančnega holdinga Infond, v resnici pa prek družinskega podjetja Atka Prima, nekoč menjalnice, lastniško obvladoval oziroma imel pomembne lastniške deleže v Infondu Holdingu, Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Fructalu, Radenski, Delu in Večeru.

Pod političnimi pritiski politična banka NLB junija 2009 ni več podaljšala 130 milijonov evrov posojil Infondu Holdingu. Pritiski so se začeli stopnjevati in vrhunec dosegli 23. julija, ko je Šrot na zahtevo bank upnic moral odstopiti. Sredi svetovne finančne krize pa to ni nič pomagalo podjetjem, ki jih je prezadolžil, niti bankam, ki jim ta niso mogla vračati posojil. S tem je za več let zavrl tudi njihov razvoj.

Pivovarska skupina je danes v lasti tujcev – nizozemskega Heinekena. Še danes ima daleč najboljši položaj na trgu, ki je uradno liberaliziran že 15 let – več kot 65-odstotnega. Pijačarska družba je povsem drugačna – in zato neprimerljiva s tisto, ki jo je zapustil Šrot. Nizozemci so sčistili portfelj izdelkov, se odpovedali tudi polnjenju piva pod Mercatorjevo trgovsko znamko, ki je bil v prihodkih pomemben vir. Pivovarni sta združeni, v skupini pa ni več ne Fructala ne Radenske – tudi ti družbi sta v lasti tujcev, srbskega Nektarja in češke Kofole, Delo je v lasti družbe FMR, ki jo obvladuje Stojan Petrič, Mercator naj bi bil kmalu prenesen na družbo Fortenova, naslednico potopljenega hrvaškega tajkunskega holdinga Agrokor.

Kaj se je zgodilo z družbami po tem, ko so jih kupili tujci? Nobena ni propadla – propadu so bile blizu le, ko so bile Šrotove, saj so morale s posojili tudi sodelovati pri njegovem skritem prevzemanju premoženja. Če govorimo o Radenski in Fructalu, so ju novi lastniki očistili, racionalizirali poslovanje – to je pomenilo tudi odpuščanje – in jima s tem dali nov zagon.

Celo Agrokor, ki je po tem, ko so politiki leta odganjali vse druge kupce, za Mercator pomenilo, da je prišel z dežja pod kap – se je pa s tem izognil stečaju, ki mu je grozil zaradi prezadolženosti in nezmožnosti plačevanja obveznosti, je slovenskega trgovca razdolžil toliko, da ni dokončno pokleknil. Tajkunska zapuščina je bila namreč dobra milijarda evrov velik dolg. A hkrati povzročil še nove luknje, zaradi česar Mercator danes tudi ni več primerljiv z leti pred (prvo) tajkunizacijo in po tej. Mercator, ki še vedno ni splaval in bo še potreboval reorganizacijo, bo prej ali slej spet dobil novega lastnika. Spomnimo sicer, kako sta tedanja državna sklada Sod in Kad skrivaj, brez iskanja boljšega ponudnika ali dosežene prevzemne premije svoja deleža Mercatorja 30. avgusta 2005 prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu. In šele leta 2008 smo prek sodišča dosegli, da so nam dostavili prodajno pogodbo (več v članku Končno uradno razkrita Šrotova pogodba za Mercator).

Velik del Šrotove moči, pa tudi vračilo »uslug« politiki, je izviral iz lastništva medijev. Natančneje, Dela in Večera. Delo je v Večer lastniško vstopilo maja 2005, ko je kupilo 19,9 odstotka delnic mariborske družbe. Še istega leta je Delo prešlo v lastništvo Pivovarne Laško. Novembra 2008 je Delo kupilo še 59,25 odstotka Večera in tako svoje lastništvo v mariborski družbi okrepilo na 79,25 odstotka. Oba medija sta uredniško, seveda, sledila interesom lastnika. Kako je šla vezana politično-tajkunska trgovina, smo z dokumentom razkrili v članku Dokazi o kupčijah med Bavčarjem, Gantarjem in Šrotom. Kriza je hudo udarila po prihodkih medijev, predvsem tiskanih. Tako je leta 2010 Delo neuspešno želelo Večer prodati družbi 3Lan, šele štiri leta pozneje pa je štajerski dnevnik prešel v last nekdanjega piarovca Uroša Hakla in Saša Todorovića. Danes se združuje z Dnevnikom, ki je v lasti enega redkih tajkunov, ki so preživeli krizo, DZS Bojana Petana. Od leta 2015 je Delo Petričevo.

2. Igor Bavčar

Rojen v partijsko pomembno oficirsko družino. Miličnik. Osamosvojitelj. Minister. Leta 2001, ko ni mogel – kot je pričakoval – prevzeti tedaj vladajoče LDS (Janez Drnovšek je izbral Toneta Ropa), si je izbral pot v gospodarstvo in Istrabenz. Od junija 2002 do 23. junija 2009 je bil njegov nesporni vladar. Pod njegovo taktirko se je družba prelevila iz turistično-bencinske v finančni holding s turistično-trgovsko-prehransko-energetskimi naložbami, za kar ga je Bavčar, ki ga je na skrivaj želel še lastniško prevzeti, preveč zadolžil.

Holding je v krizi padel, Bavčar pa je od septembra 2017 v zaporu. Prestaja petletno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza leta 2007. Letos mu je sodišče zaradi posla s preprodajo delnic Intereurope dodalo še pet mesecev zapora.

Spomnimo še na Bavčarjevo prikrito prevzemanje Istrabenza. To je šlo prek družbe FB Investicije in Amsterdama. Ko smo maja 2008 zgodbo razkrili, je Bavčar na hitro med družbenike dodal še nekaj sodelavcev.

Čeprav je Bavčarjev predhodnik in nato dolgoletni prvi nadzornik Janko Kosmina konec leta 2008, ko so v Istrabenzu napovedali prodajo prve od naložb, Droga Kolinske, s solzami v očeh dejal, da »smo mislili, da bomo še sto let«, ne holdingu ne Bavčarju ni bilo rešitve. Ko je politično dozorel čas, je Bavčar marca 2009 najprej odstopil kot predsednik uprave. A nameraval ohraniti vpliv v holdingu kot član uprave. V upnicah niso bili srečni in mu niso bili nič bolj pripravljeni reprogramirati posojil. Tako se je 23. junija 2009 moral dokončno posloviti od funkcije v holdingu.

Kot je bila prepletena njuna tajkunska pot, delita tudi zaporniško usodo. Po hišnih preiskavah 30. septembra 2009 je sicer Šrot v zapor odšel precej hitreje kot Bavčar, ki se je odhodu upiral z vsemi triki.

Holdinška družba še danes ni v stečaju, čeprav je bilo že ob prvem podpisu programa prestrukturiranja, ob prisilki leta 2010, jasno, da svojih obveznosti nikoli ne bo poplačala. Nepoplačanih bo ostalo okoli 70 milijonov evrov dolgov. Je pa v stečaju kar nekaj vzvodov, prek katerih je Bavčar skrivoma prevzemal Istrabenz. To so Maksima Holding, NFD Holding, Fidina, Maksima Invest, Daimond, Finetol. V teh denarja niso izgubile le številne banke upnice, temveč tudi tisoči malih delničarjev.

»Nacionalni interes«, pod krinko katerega so nastali tajkuni, se še danes ohranja prek državne nacionalizacije turističnega dela Istrabenza. Tudi zato holdinška lupina še ni v stečaju – državna slaba banka namreč še vedno čaka na zaseg Istrabenza Turizma. Družba je nastala s povezavo dveh prej ločenih obalnih turističnih družb Hotelov Morje in Hotelov Palace po številnih Istrabenzovih izigravanjih prevzemne zakonodaje – ki so jih pozneje večkrat ponavljali tudi pri drugih naložbah. Pri tem regulator trga agencija za trg vrednostnih papirjev, večji del tranzicije jo je vodil Neven Borak, ni ukrepala. Dodajmo, da je v Istrabenz velik krater naluknjala tudi prenova starega hotela Palace –ta je zrasla z ocenjenih 25 na več kot sto milijonov evrov, v hotelirsko divizijo pa je sodil tudi hotel Adriatic v Opatiji, ki so ga tudi morali prodati.

Najbolj očiten je sicer po prodaji napredek v družbi Droga Kolinska. Tudi ta je nastala z izigravanjem prevzemne zakonodaje, prek tako imenovanih delniških parkirišč, z združitvijo Droge in Kolinske, dveh večjih slovenskih prehrambnih družb. Združeno podjetje so sicer začeli čistiti še v času Istrabenza, trženjsko pa je napredovala po prodaji hrvaški Atlantic Grupi, to je bilo junija 2010. Za zanimivost še to: pri prodaji sta se spoznala tedanji kratkotrajni šef Istrabenza Tomaž Berločnik (zdaj je že leta na čelu Petrola) in lastnik Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Njun najmlajši skupni projekt je povezava dveh košarkarskih klubov, ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite, v enega.

Dodajmo, da je veliko luknjo v Istrabenz naluknjala tudi naložba v Petrol in obrnjeno, Istrabenz v Petrol. Spomnimo na dogajanje v jeseni 2007, ko sta Bavčar na čelu Istrabenza in Marko Kryžanowski na čelu državno obvladovanega Petrola tekmovala v tem, kdo bo kupil več koga.

Julija 2016 so delničarji Istrabenza potrdili prodajo 51-odstotnega deleža v družbi Istrabenz Plini. Tega je za okoli 24 milijonov evrov kupil manjšinski družbenik – italijanski SIAD (Societa Italiana Acetilene & Derivati) iz Bergama, ki je imel tudi predkupno pravico, dogovorjeno še v času Janka Kosmine. Istrabenz se je s tem dokončno umaknil iz energetike – to je sicer začel že leta 2004, ko je črpalke prodal avstrijskemu partnerju OMV.

Del Istrabenza je bila včasih tudi družba GEN-I. »Električni« del Istrabenzove divizije je postavljal nekoč državni sekretar za energetiko v vladi LDS Robert Golob, ki družbo obvladuje še zdaj.

3. Bine Kordež

»Za posojilo za odkup Merkurja sem zastavil svoje ime. Mislim, da je tako za družbo kot za zaposlene dobro, da je menedžment kupil ta delež. Kar se tiče izčrpavanja, pa mislim, da je to bolj profesorski pogled, ni iz prakse. Ni nujno, da za poplačilo posojila izčrpaš podjetje. Cilj je zvišanje vrednosti naložbe. Če imamo teoretično sto milijonov evrov posojila, potem je naš cilj zaslužiti 200 milijonov. In potem ni nobene ovire, da imamo takšno posojilo. Tudi Merkur nima v načrtu, da bi poplačali vsa posojila. Nasprotno, vzeli ga bomo še več, da se bomo širili. Enako velja tudi za nas, lastnike. Banke nam bodo tako z veseljem še dale denar, mi bomo pa plačevali obresti,« je le nekaj več kot leto pred zlomom Lehman Brothersa v intervjuju za Finance hitel razlagati Bine Kordež, tedanji šef tehničnega trgovca Merkur. Če ne bi Kordež bil tudi član sveta Banke Slovenije in tedaj tudi eden bolj cenjenih razlagalcev makroekonomije, bi bilo manj čudno, da se je podal – in še tako pozno – v tako tvegano naložbo. Ter v to potegnil številne Merkurjeve zaposlene, ki pa so za posojila morali zastavljati osebno premoženje, tudi hipoteke, denimo. Iz Merkurja je Kordež moral oditi 23. junija 2010, zamenjal ga je dotedanji šef Big Banga, hčerinske družbe Merkurja, Bojan Knuplež.

Kordež je zdaj drugič v zaporu – septembra 2012 je bil obsojen zaradi protipravnega pridobivanja premoženjske koristi in ponareditve poslovnih listin na pet let zapora, višje sodišče je sodbo potrdilo 10. junija 2013 in zaporno kazen še povišalo, na šest let in pet mesecev zapora. Zaporno kazen je Kordež začel prestajati konec julija 2013. Nato pa je vrhovno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo zaradi nepravilnosti v postopku. V novem sojenju je ob priznanju za 11 kaznivih dejanj januarja 2015 dobil skupno kazen sedem let in šest mesecev zapora, že prestano kazen so mu odšteli.

Kordežev Merkur je danes v stečaju. So bili pa iz tega prodani zdravi deli. Lastnik trgovske dejavnosti, ki se ji danes reče Merkur Trgovina, je ameriški sklad HPS Investment Partners. Ta je trgovsko dejavnost odkupil iz stečajne mase starega Merkurja julija 2017, nato pa je od avstrijske slabe banke Heta odkupil še 13 trgovskih centrov.

Big Bang je bila od Merkurja ločena družba. Družba Adventura Holding Darka Klariča je septembra 2018 v stečajno maso Merkurja nakazala 18,61 milijona evrov kupnine in postala stoodstotna lastnica največjega trgovca z elektronskim blagom pri nas.

Prav tako je od leta 2014 zaradi prezadolženosti v stečaju prvotna družba za veleprodajo Mersteel, ustanovljena leta 2008. Poslovanje nadaljuje v novi družbi Mersteel SSC. Ta je še vedno v lasti starega Merkurja, ki je v stečaju, saj edini ponudnik, ki je konec marca sodeloval na dražbi podjetja, celjski Inpos še čaka na soglasje varuha konkurence.

Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih?
British Airways iz varnostnih razlogov odpovedal polete v Kairo 1
5 ur
Britanska letalska družba British Airways je v soboto zvečer za teden dni odpovedala polete v Kairo. Pojasnili so, do se za to odločili iz varnostnih razlogov. Več poletov v egiptovsko
Več ▼

Britanska letalska družba British Airways je v soboto zvečer za teden dni odpovedala polete v Kairo. Pojasnili so, do se za to odločili iz varnostnih razlogov. Več poletov v egiptovsko prestolnico je v soboto odpovedala tudi nemška Lufthansa, katere letala bodo danes znova letela v Kairo.

V British Airways so bili v včeraj zvečer skopi s pojasnili, zakaj ne bo poletov v Kairo. Navedli so le, da so se za odpoved poletov za teden dni odločili iz varnostnih razlogov ter da je varnost potnikov in posadke zanje najpomembnejša.

Tudi nemški letalski prevoznik je v soboto začasno odpovedal polete v Kairo iz Frankfurta in Münchna. "Ker je varnost za Lufthanso najpomembnejša, je letalska družba 20. julija preventivno odpovedala polete v Kairo," so v soboto zvečer zapisali v sporočilu za javnost. Kmalu zatem so sporočili, da bodo danes predvidoma znova leteli v egiptovsko prestolnico po voznem redu. Razlogov za obe odločitvi niso podrobneje pojasnili.

Britansko zunanje ministrstvo sicer v najnovejših priporočilih državljanom glede potovanja v Egipt opozarja na povečano tveganje terorističnih napadov v zračnem prometu. (STA)

(intervju) Kako je Hrvat po delu na Dunaju in v Beogradu izbral Slovenijo 2
6 ur
Alan Šćuric: V Sloveniji bi lahko bili bolj zadovoljni in optimistični
Na članek...

Po nekaj letih dela za francoskega velikana Danone v Sloveniji in Avstriji ter selitvi v Srbijo se je Zagrebčan Alan Šćuric vrnil v Ljubljano. Pravi, da je zadovoljen, tukaj ima družino in zanimivo službo v Atlantic grupi. Pogovarjali smo se o njegovem delu pri naših severnih sosedih, izkušnjah in znanju, ki jih je pridobil v multinacionalki, življenju v Sloveniji in razlikah med državami v regiji.

Pot vas je vodila iz Hrvaške v Slovenijo, Avstrijo in Srbijo. Kakšne so vaše mednarodne izkušnje?

Zame mednarodne izkušnje v resnici še trajajo, saj sem doma iz Hrvaške. Med letoma 2008 in 2011 sem delal v Sloveniji, potem pa tri leta v Avstriji pri podjetju Danone. Med Slovenijo in Hrvaško ni velikih razlik in zaradi majhne razdalje se mi je sprva zdelo, da bo enako tudi v Avstriji. Da bodo porabniki, razen tega, da govorijo nemško, povsem enaki. Izkazalo pa se je, da kulturne razlike obstajajo, in po približno šestih mesecih spoznaš nianse, ki vplivajo na družabno in poslovno življenje.

Avstrijci se držijo bolj zase, imajo svoje kroge, kamor tujcev ne spuščajo kar tako. So pa tudi taki, ki so bolj odprti, in v takšnih krogih sem se gibal največ. Danone je mednarodno podjetje, tako da je bila v pisarni okoli polovica Avstrijcev, polovica pa Madžarov, Čehov in drugih. Z območja nekdanje Jugoslavije pa sem bil edini.

Zatem se je v Beogradu v Atlantic grupi odprla poslovna priložnost, ki se mi je zdela zanimiva, in naslednji dve leti sem delal tam. Za vrnitev v Slovenijo pa sem imel zasebne razloge – dobil sem namreč otroka in ni več delovalo, da bi imel družino v Sloveniji, sam pa bi živel v Beogradu. Zdelo se mi je, da bo ravnotežje med delom in prostim časom tukaj boljše, in res je tako. V Sloveniji sem zdaj dve leti in pol, živim v okolici Ljubljane. Sem zadovoljen – tukaj imam družino in zanimivo službo. Morda se celo počutim že bolj Slovenec kot Hrvat.

Kaj pa delate v Atlantic grupi?

Trenutno sem odgovoren za dve funkciji. Ena je odpiranje novih trgov za blagovno znamko Argeta, druga – začasna – pa skrb za globalno Argetino strategijo. Zdaj smo predvsem osredotočeni na dva trga – Poljsko in Španijo. Sta zelo različna in potreben je različen pristop, ker so navade porabnikov drugačne. Menim, da mi mednarodne izkušnje pomagajo razumeti te razlike.

Zaradi narave dela sem tako še vedno vezan tudi na mednarodno okolje. Veliko sem na letališčih, spoznavam ljudi iz različnih kultur in to mi zelo ustreza.

Ali je ta mednarodni stik vplival tudi na vašo odločitev za trenutno delo?

Zadnjo službo sem iskal malo bolj športno, predvsem da vidim, kaj se še ponuja. Takrat se nisem omejeval na nobeno določeno državo, mogoče le na Evropo.

Odprla se je priložnost znotraj Atlantica, za katero sem bil pravi kandidat. Vsekakor me je pritegnilo tudi to, da bom imel še vedno stik z mednarodnim okoljem. Veseli me delati za več trgov, ker spoznavam razlike, ki mi dajejo širino.

Kako je delati za takšno multinacionalko, kot je Danone?

Ko delaš v multinacionalki, si izpostavljen skupnemu znanju z vseh trgov. V Danoneju sem začel delati v Sloveniji, učil pa sem se iz izkušenj iz Francije, Španije, Nemčije – vseh držav, kjer je bil Danone navzoč. To sem lahko prenesel na svoj trg. Zato zdaj razumem, kako je sestavljena prodaja na drobno v teh državah, da ni povsod enako kot v Sloveniji ali na Hrvaškem. Zavedanje, da pri odpiranju trgov ne morem samo kopirati nečesa, kar deluje nekje drugje, je moja konkurenčna prednost.

V večjih državah je tudi veliko večja ponudba različnih poročil in raziskav, ki se na majhnih trgih, kot je denimo slovenski, ne splačajo. Zato se moramo v manjših državah bolj zanašati na občutke in izkušnje kot nekdo, ki ima goro informacij, serviranih tako, da olajšajo odločitve.

Kakšne pa so razlike med delom v Danoneju in Atlantic grupi? Ali timi delujejo enako, kaj delate drugače?

Multinacionalke ponujajo "know-how", strukturo, procese, izkušnje iz več držav, vendar v zadnjih nekaj letih vse aktivnosti zasnujejo nekje v centrali, lokalne ekipe pa potem te aktivnosti prilagodijo svojim lokalnim trgom. V Atlantic grupi pa sem del procesa zasnove in izvedbe zelo zanimivih projektov od začetka do konca, pod katere se lahko kot enakovreden član tima tudi podpišem. Korporativna kultura v Atlantic grupi spodbuja kreativnost, prizadevnost in podjetniško miselnost. Človeka ne enači z delovnim mestom, temveč zaposlenemu priznava njegovo individualnost.

Kakšni so odnosi in delovno okolje v Avstriji? Omenili ste klube.

Ne samo v Avstriji, tudi na splošno v zahodnem svetu je pogovor večinoma povezan s poslom. Posli se sklepajo bolj racionalno – če obstajajo skupni interesi, se dogovor sklene. V našem prostoru pa je več dimenzij – pomembno je tudi, kako se začutimo in kakšno je medsebojno zaupanje.

V Sloveniji je sicer kar dobro delovno okolje – kar se zmeniš, drži. Po mojih izkušnjah je bilo na Hrvaškem treba že več truda, v Srbiji še več, da stvari izpeljemo.

Kar zadeva klube – za te potrebuješ povabilo. Ko sem prišel v pisarno in spoznal ljudi, so me povabili na nekaj dogodkov, ki potekajo denimo enkrat na mesec. Tam spoznaš druge ljudi in če se razumeš in imaš enake interese, te povabijo še drugam, in tako se počasi integriraš.

Ali razmišljate, da bi še kdaj šli v tujino?

Prvič, ko sem šel v Avstrijo, sem si želel večje mednarodne izkušnje. Zdaj pa tega ne iščem, razen če bi se ponudila res dobra priložnost. Na eni strani bi me morala zadovoljiti poslovna plat – zanimivo delovno mesto, dobro podjetje, plača, priložnost za nove izkušnje in pridobivanje znanja –, na drugi pa družinska. Pri Danoneju mi je bilo všeč, da sem, ko sem se preselil v Avstrijo, dobil cel paket za izseljence. Tudi moja partnerica je bila vključena v program, imela sva urejeno zavarovanje in stanovanje. Poskrbeli so, da se mi ni bilo treba ukvarjati z ničemer, razen z delom.

Seveda bi me zanimale tudi osnovne stvari, kot sta varnost in kakovost življenja. Kolegi iz Danoneja so bili denimo v nekaterih afriških državah, kjer to ni samoumevno. Ko poslušam njihove zgodbe, se zavem, kako lepo je v Sloveniji, ki je varna država, s čudovitim naravnim okoljem, kakovostno pitno vodo in zrakom … Menim, da nam je tu zelo dobro – Slovenci bi lahko bili bolj zadovoljni in optimistični.

(intervju) Kako je Hrvat po delu na Dunaju in v Beogradu izbral Slovenijo
Foto: Jure Makovec
V Ukrajini predčasno volijo nov parlament 3
6 ur
V Ukrajini danes potekajo predčasne parlamentarne volitve, ki jih je sklical novi predsednik države, nekdanji komik Volodimir Zelenski. Glede na napovedi anket bo 41-letni Zelenski na njih
Več ▼

V Ukrajini danes potekajo predčasne parlamentarne volitve, ki jih je sklical novi predsednik države, nekdanji komik Volodimir Zelenski. Glede na napovedi anket bo 41-letni Zelenski na njih zabeležil novo zmago. Prevladujoč položaj v vrhovni radi se namreč nasmiha njegovi stranki Služabnik naroda.

Služabnik naroda, ki je do letos komajda obstajal, v vrhovni radi pa trenutno nima nobenega poslanca, bo danes glede na zadnje javnomnenjske raziskave pobral med 42 in 52 odstotkov glasov.

Za to novo stranko kandidirajo novi, večinoma mladi obrazi. Služabnik naroda je, tako kot še ena novoustanovljena stranka, stranka Glas, prepovedal, da bi na njegovih listah kandidirali dosedanji poslanci.

Poleg Služabnika naroda bodo danes po anketah petodstotni parlamentarni prag prestopile še tri ali štiri stranke, med njimi prorusko zavezništvu Opozicijska platforma - Za življenje, stranka Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko, Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka in morda omenjena stranka Glas.

Ukrajinci so namreč očitni siti političnega establišmenta, ki se že leta otepa korupcije, medtem ko gospodarstvo šepa, konflikt na vzhodu Ukrajine pa se nadaljuje. Prav na tej podlagi je aprila na predsedniških volitvah zmagal tudi Zelenski, ki je nato predčasne parlamentarne volitve sklical z namenom, da unovči trenutno visoko podporo javnosti in še utrdi svoj položaj. (STA)

Vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov v maju za skoraj 3 odstotkov višja
7 ur
Vrednost v maju 2019 odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo je bila za več kot 9 odstotkov višja od vrednosti pridelkov iz te skupine, odkupljenih v maju lani, sporoča statistični urad.
Več ▼

Vrednost v maju 2019 odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo je bila za več kot 9 odstotkov višja od vrednosti pridelkov iz te skupine, odkupljenih v maju lani, sporoča statistični urad. Precej višja kot pred enim letom je bila vrednost odkupljenih žit, industrijskih rastlin in krompirja. Pri žitih in industrijskih rastlinah je bila višja zato, ker je bila odkupljena večja količina pridelka. Pri krompirju je bila skupna količina odkupljenega pridelka manjša, vendar so bile cene v povprečju višje kot v maju prejšnjega leta. Vrednost odkupljenih zelenjadnic je bila za skoraj 5 odstotkov nižja.



V maju letos je vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine sadjarstvo in vinogradništvo bila skoraj za 8 odstotkov višja kot v maju lani. Skupna vrednost se je zvišala predvsem zaradi višje vrednosti odkupljenega sadja (ta je bila višja predvsem zaradi precej večje količine odkupljenih jabolk). Vrednost odkupljenih alkoholnih pijač je bila za 3 odstotkov nižja, precej nižja pa je bila tudi vrednost odkupljenih sadik.



Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine živinoreja je bila v maju za skoraj 2 odstotkov višja kot maja lani. Vrednost odkupljenih jajc je bila za več kot 18 odstotkov višja kot v maju 2018 (glede na april pa je bila za skoraj 11 odstotkov nižja), vrednost odkupljene perutnine za več kot 10 odstotkov, vrednost odkupljenega mleka pa za več kot 2 odstotkov. Vrednost odkupljene živine je bila za več kot 6 odstotkov nižja – deloma zato, ker je bila količina v maju 2019 odkupljene živine (goved in tudi prašičev) manjša kot v maju 2018, deloma pa tudi zaradi (v povprečju) nižjih cen goveda.

Google bo v Silicijevi dolini zgradil 15 tisoč domov 15
8 ur
Google bo v Silicijevi dolini začel gradili 15 tisoč domov v vrednosti 15 milijard dolarjev, poroča CNN. Z deli bodo začeli leta 2021, gradnja naj bi trajala od deset do 15 let, pri gradnji pa
Več ▼

Google bo v Silicijevi dolini začel gradili 15 tisoč domov v vrednosti 15 milijard dolarjev, poroča CNN. Z deli bodo začeli leta 2021, gradnja naj bi trajala od deset do 15 let, pri gradnji pa bodo sodelovali z avstralskim podjetjem Lendlease. »Googlova sporazum z podjetjem Lendlease bo igrala ključno vlogo v razvoju novih domov na našem ozemlju,« je povedal David Radcliffe, googlov podpredsednik za odgovoren za nepremičnine.

Pred natanko 50 leti Armstrong stopil na Luno 2
8 ur
Ameriški astronavt Neil Armstrong je 21. julija 1969 ob 3.56 po srednjeevropskem času kot prvi človek stopil na Luno, s čimer se je vpisal v zgodovino. Približno 20 minut za njim je na ta edini
Več ▼

Ameriški astronavt Neil Armstrong je 21. julija 1969 ob 3.56 po srednjeevropskem času kot prvi človek stopil na Luno, s čimer se je vpisal v zgodovino. Približno 20 minut za njim je na ta edini Zemljin naravni satelit stopil še Edwin Buzz Aldrin.

Posadka Apolla 11, ki jo je poleg Armstronga in Aldrina sestavljal še Michael Collins, je na raketi Saturn 5 v vesolje poletela 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu.

20. julija 1969 oziroma 21. julija po srednjeevropskem času sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu. Prvi je na Lunino površje ob 3.56 po srednjeevropskem času stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Na Luninem površju sta zapičila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Z Lune sta odnesla 21 kilogramov tega materiala. (STA)

Pred natanko 50 leti Armstrong stopil na Luno
Najbolj brani članki danes
20 ur
1. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika2. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš3. Prekleta ideologija4. Furs z
Več ▼

1. Nevihta tokrat v Mercedes-Benzu, upad trga ter soočenje elektrike in vodika

2. (intervju) Ko v Londonu gledaš nezadovoljne vodje, se vprašaš, ali res to hočeš

3. Prekleta ideologija

4. Furs z davčnimi odločbami za najemnine zamujal tri mesece, zdaj so na poti

5. Reportaža: Kako v Salonitu Anhovo vsak dan izdelajo tri tisoč ton cementa

6. Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?

7. Kdo je Lynda Blanchard, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji

8. Berlin – nemško Prekmurje

9. Kako, stari teleban, kupujem po internetu in zgodba o prodajalcu svetovalcu

10. Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021

Velika Britanija: Zaseg tankerja je bil sovražno dejanje 4
22 ur
Velika Britanija je včerajšnji zaseg tankerja Stena Impero označila za sovražno dejanje in tako zavrnila trditve Irana, da so tanker zasegli po tem, ko je bil udeležen v trčenju z ribiško
Več ▼

Velika Britanija je včerajšnji zaseg tankerja Stena Impero označila za sovražno dejanje in tako zavrnila trditve Irana, da so tanker zasegli po tem, ko je bil udeležen v trčenju z ribiško ladjo, poroča Reuters.

Švedsko podjetje Stena Bulk, lastnik tankerja, ki sicer pluje pod britanko zastavo, je medtem sporočilo, da pripravljajo uradno prošnjo za obisk 23 članov posadke. Ti namreč ostajajo na ladji, ki je trenutno v pristanišču Bandar Abbas. Kot je napovedal iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif, bo Iran opravil preiskavo dogodka.

Bodo Ryanairovi piloti na Irskem in v Veliki Britaniji spet stavkali?
23 ur
Člani irskega sindikata pilotov nizkocenovne letalske družbe Ryanair bodo prihodnji teden odločali o tem, ali bi se pridružili britanskim kolegom, ki bodo na glasovanju odločali o morebitni novi
Več ▼

Člani irskega sindikata pilotov nizkocenovne letalske družbe Ryanair bodo prihodnji teden odločali o tem, ali bi se pridružili britanskim kolegom, ki bodo na glasovanju odločali o morebitni novi stavki, poroča Reuters. Minuli teden so Ryanairovi piloti v Veliki Britaniji namreč napovedali glasovanje o stavki, ki bi jo lahko izvedli konec avgusta. Zahtevajo višje plače in boljše pogoje dela. Spomnimo, Ryanair je moral lani zaradi serije stavk odpovedati več sto poletov.

Na Siciliji zaradi izbruha Etne zaprli letališče 1
20.07.2019 14:30
Na Siciliji je ponoči izbruhnil ognjenik Etna, največji aktiven vulkan v Evropi. Zaradi pepela, ki ga je izbruhal v zrak, so začasno zaprli dve letališči v Catanii in Comisu. Letališče v
Več ▼

Na Siciliji je ponoči izbruhnil ognjenik Etna, največji aktiven vulkan v Evropi. Zaradi pepela, ki ga je izbruhal v zrak, so začasno zaprli dve letališči v Catanii in Comisu. Letališče v drugem največjem mestu na otoku Catania so zjutraj delno odprli.

Etna je ponoči izbruhnila lavo in pepel. Italijanski nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je že v začetku junija poročal o "živahnem pljuskanju".

Po navedbah inštituta se zadnji izbruh dogaja v presledkih, lava pa teče iz kraterjev na jugovzhodni strani ognjenika okoli 1,5 kilometra v smeri nenaseljenega območja Valle Del Bove. (STA)

Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021
20.07.2019 14:00
Evropska unija ima poseben mehanizem za sofinanciranje gradnje prometne infrastrukture
Na članek...

Okoli 660 milijonov evrov evropskih sredstev ima Slovenija na voljo za prometno infrastrukturo v trenutni finančni perspektivi. V prihodnjih letih nas čaka kar nekaj projektov, med njimi seveda drugi tir in tretja razvojna os, zato je aktualno vprašanje, na koliko denarja lahko računamo od leta 2021.

V zdajšnji finančni perspektivi imamo iz evropskih kohezijskih sredstev za prometne projekte, torej gradnjo cest in železnic, na voljo 330 milijonov evrov iz evropskih skladov (to je le EU-del, brez upoštevanega slovenskega prispevka k projektom) in še okoli 330 milijonov evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility – CEF).

Evropske subvencije za prometne projekte

CEF je instrument, prek katerega evropska komisija z nepovratnimi sredstvi sofinancira projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (Trans-European Transport Network – TEN-T). Denar države pridobijo po dveh poteh. Prva je prek prijave na razpise iz skupne ovojnice CEF. Ta je v tej perspektivi težka 12 milijard evrov, države si na razpisu med sabo konkurirajo. Tu so še kohezijske ovojnice, ki pripadajo le državam, ki so upravičene do kohezijskih sredstev, med njimi je Slovenija. Koliko je v tej ovojnici sredstev za posamezno državo, se določi vnaprej. Država mora za pridobitev sredstev iz te ovojnice imeti projekt, Bruselj pa mu potem, če projekt drži vodo, prižge zeleno luč.

Koliko je imela Slovenija

V letih od 2014 do 2020 je imela Slovenija 160 milijonov evrov iz kohezijske ovojnice, še okoli 170 milijonov evrov je dobila prek skupnih razpisov, del tega je bil iz neporabljenega denarja iz kohezijskih ovojnic drugih držav. Ta sredstva CEF, skupaj jih je bilo 31 milijonov evrov, so namenjena za 35 projektov.

Da je 160 milijonov evrov v kohezijski ovojnici malo, se je pokazalo, ko je vlada začela sestavljati finančno konstrukcijo za drugi tir. Ob prvi prijavi projekta na razpis CEF ta še ni bil dovolj dobro pripravljen, denar je šel za druge projekte, za drugi tir so ostale drobtinice. Na koncu nam je iz CEF za drugi tir prek več razpisov uspelo dobiti okoli 233 milijonov evrov, večino s prijavo na skupne razpise. Zadnja ocena stroška gradnje je 1,2 milijarde evrov, brez stroška financiranja.

Kako daleč so pogajanja o denarju

Trenutno potekajo pogajanja o večletnem finančnem okvirju EU za leta od 2021 do 2027, tesno pa so povezana s področjem kohezijske politike. To so tista sredstva, ki jih prejmejo države, ki so pod povprečjem EU glede razvitosti. Trenutno je na ravni EU za kohezijski sklad, do denarja iz tega je upravičena tudi Slovenija, predvidenih 41 milijard evrov, pojasnjujejo na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Od tega naj bi šlo za CEF, ki ga upravlja neposredno evropska komisija (EK) in je določen vnaprej, deset milijard evrov. »Gre za precej zapleteno metodologijo pri določanju ovojnic na splošni ravni in potem še posameznim državam članicam,« pojasnjujejo na SVRK.

Si lahko za CEF izbojujemo kaj več?

Koliko lahko Slovenija v tem trenutku vpliva na to, kolikšen delež ji bo pripadal za nacionalno ovojnico CEF? Delež, ki bo šel za kohezijsko ovojnico CEF za Slovenijo, je sorazmeren z deležem ovojnice kohezijskega sklada za Slovenijo, pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu. Torej, kolikor bomo imeli skupno kohezijskih sredstev, sorazmeren delež bo namenjen ovojnici CEF.

V tej fazi pogajanj se lahko Slovenija osredotoča predvsem na ustreznost metodologije za razdelitev sredstev iz skupne vreče, pravijo na SVRK. »Glede na delovne dokumente komisije in ob upoštevanju statističnih podatkov razvitosti države v obdobju 2014–2016 naj bi bila Slovenija v 2021–2027 upravičena do 164 milijonov evrov sredstev CEF, kar pa še ni dokončno določeno.« Torej se nam napoveduje približno toliko kot v zdajšnji perspektivi.

Prej bo konec pogajanj, bolje bo za nas

Če se bodo pogajanja za večletni finančni okvir zavlekla in bi pri razdeljevanju sredstev upoštevali statistične podatke o razvitosti držav v letih od 2015 do 2017, bi imela Slovenija namreč na splošno slabše izhodišče, saj bi se zahodna kohezijska regija uvrstila med razvite regije glede na povprečje EU. To bi pomenilo na splošno manj razvojnih sredstev EU. O tem smo pisali v članku Za Slovenijo bo v obdobju 2021–2027 manj sredstev EU. Kje se napovedujejo največje spremembe.

Koliko bi lahko imeli za promet iz skladov

Ker programiranje prihodnjega obdobja še poteka, je prezgodaj, da bi govorili o tem, kako bodo po prioritetah razdeljena kohezijska sredstva – torej kako bomo razdelili porabo evropskega denarja, ki ga bomo imeli na voljo za leta od 2021 do 2027. Lahko pa špekuliramo na podlagi zdajšnje perspektive, ko je na sedmi prioritetni osi, ki pokriva področje prometa, za porabo predvidenih 331 milijonov evrov. Če bo denimo obveljalo, da bo evropskih sredstev v perspektivi 2021–2027 za devet odstotkov manj, in to preslikamo na področje prometa, to pomeni 300 milijonov evrov.

Kateri projekti se bodo izvajali v prihodnjih letih

Na infrastrukturnem ministrstvu pripravljajo nabor projektov za evropsko sofinanciranje. Sta pa med glavnimi prioritetami za področje prometa med drugim gradnja tretje razvojne osi, torej prometne povezave, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji, od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, in gradnja drugega tira.

Katere naložbe v železniško infrastrukturo načrtujejo v prihodnjih petih letih, smo pisali v članku Železnice: kaj smo zgradili v zadnjih petih letih in kaj bo na vrsti v prihodnji perspektivi. Med prvimi koraki bodo dela na odseku Ljubljana–Maribor.

Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021
Foto: Aleš Beno
Financiranje Fortenove: 1,2 milijarde evrov bosta dala HPS Investment Partners in banka VTB 4
20.07.2019 13:20
Upravni odbor hrvaške skupine Fortenova, nekdanjega prehrambno-trgovskega koncerna Agrokor, je potrdil načrt za refinanciranje tako imenovanega roll-up posojila, zdaj pa ga mora odobriti še
Več ▼

Upravni odbor hrvaške skupine Fortenova, nekdanjega prehrambno-trgovskega koncerna Agrokor, je potrdil načrt za refinanciranje tako imenovanega roll-up posojila, zdaj pa ga mora odobriti še skupščina družbe, poroča Jutarnji list. Del skupine Fortenova je tudi slovenski trgovec Mercator.

Gre za refinanciranje posojila v vrednosti 1,06 milijarde evrov. Fortenova bo izdala 1,2 milijarde evrov vredno štiriletno obveznico po obrestni meri 7,3 odstotka plus EURIBOR v minimalni vrednosti en odstotek. Denar bosta zagotovila ameriški sklad HPS Investment Partners in ruska banka VTB, zadnja naj bi po neuradnih informacijah hrvaškega časnika prispevala 400 milijonov evrov.

Sklad HPS ima sedež v New Yorku in upravlja za 47 milijard dolarjev premoženja, pred dvema letoma pa je kupil tudi Merkur trgovino.