Manager
Specializantom 275 mest, od tega za družinsko medicino 62 2
11.04.2019 16:22
Razpis specializacij za zdravnike po novem pripravlja ministrstvo za zdravje, objavi pa ga zdravniška zbornica: letos je razpisanih 275 mest, od tega za specializacijo družinske medicine 62. Po eno
Več ▼

Razpis specializacij za zdravnike po novem pripravlja ministrstvo za zdravje, objavi pa ga zdravniška zbornica: letos je razpisanih 275 mest, od tega za specializacijo družinske medicine 62. Po eno mesto je razpisano za 13 zdravstvenih domov ter po dve za ZD Celje in Osnovno zdravstvo Gorenjske, 45 mest pa za območje celotne države. Za pediatrijo je predvidenih 26 mest.

Tudi lani je bilo za specializacije družinske medicine razpisanih 60 mest, a se je prijavilo le deset kandidatov.

Kandidiranje za določenega izvajalca pomeni, da se bo zdravnik po končani specializaciji pri tem izvajalcu za poln delovni čas zaposlil za najmanj toliko časa, kot traja specializacija. Ko gre za mesta za območje celotne države, pa se zaposlitev za poln delovni čas za obdobje specializacije predvideva pri kateremkoli izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe v Sloveniji.

V petih mesecih 925 milijonov evrov turističnih prilivov
23 min
Slovenija je v prvih petih mesecih beležila za 925 milijonov evrov izvoza z naslova potovanj, kar je dobre štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. V istem obdobju je število prihodov tujih
Več ▼

Slovenija je v prvih petih mesecih beležila za 925 milijonov evrov izvoza z naslova potovanj, kar je dobre štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. V istem obdobju je število prihodov tujih turistov poraslo za 4,6 odstotka, njihovih prenočitev pa za 3,2 odstotka.

Podatki statističnega urada kažejo, da je Slovenijo med januarjem in majem obiskalo 1,29 milijona tujih turistov, kar je 4,6 odstotka več kot v prvih petih mesecih lani. Število njihovih prenočitev se je povečalo za 3,2 odstotka na 3,05 milijona.

Skupno je bilo v prvih petih mesecih leta 2019 v Sloveniji zabeleženih več kot 1,8 milijona prihodov turistov in več kot 4,6 milijona njihovih prenočitev. To je 4,1 odstotka več prihodov in 2,3 odstotka več prenočitev kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Domači turisti so povečali tako število prihodov (za okoli 11 odstotkov) kot prenočitev (za štiri odstotke). Je pa bilo manj tujih turistov (za tri odstotke), ki so v Sloveniji tudi manjkrat prenočili (za sedem odstotkov). (STA)

Ne pozabite doplačati dohodnine
54 min
Dohodninski zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maja (druga tranša) in morajo dohodnino doplačati državi, morajo to storiti do 31. julija. Zavezancem,
Več ▼

Dohodninski zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maja (druga tranša) in morajo dohodnino doplačati državi, morajo to storiti do 31. julija. Zavezancem, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 1. julija, zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.

Odmerjeni davek se lahko poravna v več obrokih, sporočajo s Fursa: "Najenostavnejši in najhitrejši način je plačilo na tri obroke. V primeru vložitve obrazca ni treba predložiti nobenih dokazil o dohodkih, prihrankih in premoženju zavezanca in njegovih družinskih članov. Roka za vložitev obrazca ni. Priporočamo pa, da ga zavezanec vloži čim hitreje. Najbolje je takoj, ko zavezanec prejme plačilni nalog, ki ga ne more plačati v enkratnem znesku."

Kdo sta kandidata za nova nadzornika Telekoma?
56 min
Na skupščini Telekoma Slovenije, ki bo 30. avgusta, bodo lastniki – največji je država – odločali tudi o dveh novih nadzornikih. Predlagana sta Andrej Vizjak in Igor Rozman, ki bosta, če bo
Več ▼

Na skupščini Telekoma Slovenije, ki bo 30. avgusta, bodo lastniki – največji je država – odločali tudi o dveh novih nadzornikih. Predlagana sta Andrej Vizjak in Igor Rozman, ki bosta, če bo predlog sprejet, zamenjala Lidijo Glavina in Ljubomirja Rajšića.

Izguba Deutsche Bank v drugem četrtletju je večja od pričakovane 2
1 ura
V prvem odzivu je tečaj delnice Deutsche Bank zjutraj izgubil pet odstotkov vrednosti
Na članek...

V zgodnjem trgovanju na borzi v Frankfurtu so delnice Deutsche Bank izgubile nekaj več kot 5 odstotkov vrednosti. Razlog? V drugem četrtletju je banka ustvarila višjo izgubo od pričakovane, je pokazalo danes objavljeno četrtletno poslovno poročilo.

Delnice DB so danes zjutraj za seboj navzdol potegnile tudi vseevropski bančni indeks Stoxx Europe 600 banks, ki spremlja gibanje delnic šesto evropskih bank.

Visoka izguba na račun preobrazbenega načrta

Kot pojasnjujejo v upravi Deutsche Bank, je visoka izguba v letošnjem drugem četrtletju v največji meri posledica preobrazbenih aktivnosti. Pri tem so po besedah prvega moža banke Christiana Sewinga v prejšnjem četrtletju izkazali 3,4 milijarde evrov stroškov za izvedbo preobrazbenega načrta, brez tega enkratnega stroška pa bi imeli v drugem četrtletju 231 milijonov evrov čistega dobička. Povejmo, da so v preobrazbenem načrtu sicer predvideli ta strošek, a v manjši višini (načrtovali so, da bo znašal tri milijarde evrov v drugem četrtletju).

Izguba višja od pričakovane - ki so jo napovedali v preobrazbenem načrtu

Zakaj so se na trgu na poslovne rezultate v letošnjem drugem četrtletju odzvali negativno, če pa je uprave izgubo napovedala že ob objavi preobrazbenega načrta? Ker je v njem predvidela, da bo izguba nižja. Vodstvo banke s Christianom Sewingom na čelu je v omenjenem dokumentu zapisalo, da za drugo četrtletje predvidevajo neto izgubo v višini 2,8 milijarde evrov, dejansko pa je banka izkazala čisto izgubo v višini 3,15 milijarde evrov.

Spomnimo, na začetku meseca je Deutsche Bank razgrnila obsežni preobrazbeni načrt, v okviru katerega so se odločili povsem opustiti globalno trgovanje z vrednostnimi papirji oziroma zmanjšati obseg investicijskega bančništva, namesto tega pa se vrniti, kot je dejal Sewing, h koreninam, torej k poslovnemu bančništvu. Ob tem so napovedali, da bodo število zaposlenih zmanjšali za 18 tisoč, tako da bi v leto 2022 vstopili s 74 tisoč zaposlenimi po svetu. Celotni preobrazbeni načrt, so napovedali v banki, naj bi stal 7,4 milijarde evrov.

Izguba Deutsche Bank v drugem četrtletju je večja od pričakovane
Foto: Krisztian Bocsi/Bloomberg
Predlog izplačila dividende Telekoma: 4,5 evra bruto 6
2 uri
Na skupščini Telekoma Slovenije, ki bo 30. avgusta, bodo lastniki – največji je država – odločali o razdelitvi 39 milijonov evrov dobička, kar pomeni 4,5 evra bruto dividende na delnico.
Več ▼

Na skupščini Telekoma Slovenije, ki bo 30. avgusta, bodo lastniki – največji je država – odločali o razdelitvi 39 milijonov evrov dobička, kar pomeni 4,5 evra bruto dividende na delnico. Izplačilo dividend bo 29. oktobra, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki bodo v knjigo delničarjev vpisani 28. oktobra.
Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o dveh novih nadzornikih. Predlagana sta Andrej Vizjak in Igor Rozman.
Največji lastniki Telekoma so Republika Slovenija (62,5 odstotka), Kapitalska družba (5,6 odstotka) in SDH (4,2 odstotka).

Več o poslovanju Telekoma Slovenije v prvem polletju si lahko preberete v članku: Telekomu upadajo prihodki, dobičkonosnost večja

Predlog izplačila dividende Telekoma: 4,5 evra bruto
Foto: Iza Petek Funduk
Objavljen poziv za arbitre v postopkih skupnega dogovarjanja v čezmejnih davčnih sporih 2
2 uri
Ministrstvo za finance je objavilo javni poziv za izbiro uglednih neodvisnih oseb, ki se bodo uvrstile na seznam oseb za delovanje v svetovalni komisiji v posameznih postopkih skupnega dogovarjanja v
Več ▼

Ministrstvo za finance je objavilo javni poziv za izbiro uglednih neodvisnih oseb, ki se bodo uvrstile na seznam oseb za delovanje v svetovalni komisiji v posameznih postopkih skupnega dogovarjanja v čezmejnih davčnih sporih. Seznam bo vzpostavila, vodila in objavila Evropska komisija.

Z zadnjo novelo zakona o davčnem postopku je bila namreč v slovenski pravni red prenesena evropska direktiva o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji.

Namen direktive je po navedbah ministrstva za finance povečanje učinkovitosti postopka skupnega dogovarjanja v čezmejnih davčnih sporih, do katerih prihaja zaradi različne razlage in uporabe dvostranskih ali večstranskih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja. Za ta namen bo Evropska komisija na podlagi priglasitve držav članic vzpostavila seznam uglednih neodvisnih oseb, ki bodo kot arbitri sodelovale v omenjenih postopkih.

Primarno morajo biti kandidati strokovnjaki s področja davčnega prava, imeti morajo najmanj deset let izkušenj na tem področju in ustrezno znanje angleškega jezika. V poštev pridejo kandidati, ki v zadnjih treh letih niso bili zaposleni pri davčnem organu ali se v tem obdobju niso ukvarjali z davčnim svetovanjem. Rok za prijavo na javni poziv se izteče konec avgusta. (STA)

Roland Žel novi direktor družbe TSmedia
3 ure
Nadzorni svet Telekoma je imenoval Rolanda Žela za direktorja družbe TSmedia in družbe Antenna TV SL. Imenovanje je za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči 1. septembra 2019. Zamenjal bo
Več ▼

Nadzorni svet Telekoma je imenoval Rolanda Žela za direktorja družbe TSmedia in družbe Antenna TV SL. Imenovanje je za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči 1. septembra 2019. Zamenjal bo Tino Česen, ki je zdaj vodila medijsko vejo Telekoma.

Utemeljitve za imenovanja Žela v sporočilu za javnost na Seonetu Telekom nima. Najti ga je mogoče med svetovalci na politično varnostnem področju stalnega predstavništva Republike Slovenije za EU v Bruslju. Ima torej izkušnje na obrambnem področju. Bil je tudi generalni direktor direktorata za obrambne zadeve, in sicer od leta 2010. Tedaj je bilo v utemeljitvi zapisano, "Vse od ustanovitve sedanjega direktorata je v vodstvu opravljal različne naloge s področja kadrovskih in organizacijskih zadev, sodeloval je pri pripravi strateških dokumentov nacionalne varnosti z obrambnega področja, kot direktor urada je opravljal naloge vodenja in usmerjanja, ki se nanašajo na področje civilne obrambe, kriznega upravljanja, zagotavljanja civilnih zmogljivosti za podporo Slovenski vojski in vojskam zavezništva, urejanja prostora za potrebe obrambe, kartografije ter izobraževanja in usposabljanja kadrov v obrambnem sistemu."

Eden izmed pomembnejših dosežkov v njegovi profesionalni karieri je predsedovanje delovni skupini PROCIV v letu 2008, v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Kot predsedujočemu mu je po skrajnih naporih uspelo doseči politično soglasje vseh 27 držav članic glede besedila Direktive o ugotavljanju in določanju zaščite evropske kritične infrastrukture, je še dodano v omenjeni utemeljitvi.

Roland Žel novi direktor družbe TSmedia
Foto: Irena Herak
Telekomu upadajo prihodki, dobičkonosnost večja 2
3 ure
Novi direktor medijske družbe TS Media je Roland Žel
Na članek...

Skupina Telekom Slovenije je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 340,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, skupno pa 343,0 milijona evrov poslovnih prihodkov. Prihodki od prodaje so od lanskiv v enakem obdobju nižji za pet odstotkov, prav tako poslovni prihodki. V Telekomu sicer poudarjajo, da "ustvarjeni prihodki niso neposredno primerljivi s prihodki v enakem obdobju lanskega leta, saj prihodki v letošnjem letu ne vključujejo več prihodkov družbe Blicnet, ki je bila prodana konec leta 2018, prav tako so prihodki v letu 2018 vključevali prihodke projekta vzpostavitve elektronskega cestninjena, ki se je v lanskem letu končal". Prilagojenih izkazov niso objavili. So pa dodali še, da so manj prihodkov ustvarili tudi na veleprodajnem trgu in prihodki mobilnega blaga na končnem trgu, torej v osnovnem biznisu. Prihodki so skupini Telekom upadali tudi v lanskem prvem polletju.

Polletni dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) skupine je znašal 112,3 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. V čistih prihodkih od prodaje je imel EBITDA na ravni Skupine Telekom Slovenije 33-odstotni delež, medtem ko je bil ta delež v enakem obdobju lanskega leta 28 odstotkov, dodajajo. Družba Telekom Slovenije je v šestih mesecih letošnjega leta dosegla EBITDA v višini 96,9 milijona evrov, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 23,8 milijona evrov, kar je za 41 odstotkov oziroma za 6,9 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi davki pa je Skupina Telekom Slovenije prvo polovico leta 2019 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 19,6 milijona evrov, kar je za 35 odstotkov oziroma za pet milijonov več kot v enakem obdobju leta 2018. Za naložbe je Skupina Telekom Slovenije v prvih šestih mesecih namenila 69,2 milijona evrov.

Novi direktor TS Media

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d.d., je podal soglasje k imenovanju Rolanda Žela za direktorja družbe TSmedia in družbe Antenna TV SL, za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči 1. septembra 2019. Zamenjal bo Tino Česen, ki je zdaj vodila medijsko vejo Telekoma.

Žela v sporočilu na Seonetu niso predstavili, ga pa najdemo med svetovalci na politično varnostnem področju stalnega predstavništva Republike Slovenije za EU v Bruslju. Spomnimo, njegov "šef", Janez Lenarčič, je aktualni kandidat vlade Marjana Šarca za slovenskega komisarja.

Telekomu upadajo prihodki, dobičkonosnost večja
Foto: Aleš Beno
Brezplačen vodič korak-po-korak: kako trgovat s cenami delnic (OGLAS)
4 ure
V toku je sezona finančnega poročanja, v katerem največja svetovna podjetja objavljajo svoje poslovne rezultate. Družbe svoje računovodske izkaze objavljajo ob koncu vsakega četrtletja, štirikrat letno, rezultati pa odločilno vplivajo na prihodnjo vrednost delnic.
Na članek...

Kadar investitor upošteva računovodske izkaze družbe, običajno upošteva tri dejavnike. To so čisti dobiček na delnico (dobiček na delnico), realizirani dobički in napovedi analitikov.

Za vse tiste, ki se želijo naučiti, kako ravnati s ceno delnic na spletnem borznem trgu (tako imenovani CFD) ali preprosto želijo razširiti svoje znanje, je Fortrade pripravil brezplačni priročnik o tem, kako trgovati s ceno delnic. Priročnik je prilagojen vsem nivojem znanja in ga lahko prenesete preko spodnje povezave.

Ni pomembno, da razumete, kako se zasluži z delnico, ter kako se pride do prihodka in napovedi analitikov, prav tako ni potrebno poznati drugih podrobnosti in kako se izračunavajo. Ključno je primerjati (uradno) objavljene rezultate s pričakovanji analitikov. Če je dobiček na delnico ali prihodek nižji od pričakovanja analitikov, bo delnica družbe, ki je objavila poslovne rezultate, verjetno izgubila vrednost. Po drugi strani pa lahko boljši od pričakovanih rezultatov zvišajo ceno akcije.

Pomembne so tudi napovedi analitikov o prihodnjih gibanjih cen. Napoved se nanaša na poslovni cilj, ki ga želi podjetje doseči, in predlagan obseg, v katerem bo uspešen v prihodnosti. Posledično, če podjetje napoveduje nepričakovano visok dobiček na delnico in prihodek, vendar pa pesimistični napovedi, bo cena njenih delnic še vedno padala.

Pričakovanja te sezone zaslužkov so slabša v odnosu na predhodne kvartale

V tej sezoni bi lahko bili rezultati na splošno slabši v primerjavi s prejšnjimi četrtletji in ker so pričakovanja nižja, jih bodo nekatera podjetja lažje dosegla. Ameriški borzni indeksi so trenutno na rekordno visokih ravneh, kar pomeni, da kupci delnic menijo, da podjetja delujejo dobro.

Izvor: Bloomberg

Fortrade Ltd je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD-ji so kompleksni instrumenti in nosijo visoko raven tveganja borzne izgube denarja zaradi uporabe finančnega vzvoda. 81 % maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Morate razmisliti, ali razumete, kako deluje CFD, in ali si lahko privoščite veliko tveganje zaradi izgube denarja. Lahko izgubite ves denar, a ne več, kot imate na računu za trgovanje. Ti izdelki mogoče ne bodo primerni za vse stranke in zaradi tega morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, poiščite pa neodvisen nasvet. To ne predstavlja ne ponudbe ne povpraševanja ne transakcije glede kateregakoli finančnega instrumenta. Fortrade ne sprejeme nobene odgovornosti za katerokoli uporabo teh komentarjev niti za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Nobenega zagotovila ni glede točnosti ali popolnosti teh podatkov. Zato vsaka oseba, ki ravna v skladu z njimi, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Brezplačen vodič korak-po-korak: kako trgovat s cenami delnic
Boris Johnson prevzema krmilo britanske vlade 3
4 ure
Novi vodja britanskih konservativcev Boris Johnson bo danes prevzel vodenje britanske vlade. Na tem položaju bo nasledil Thereso May, ki bo kraljici Elizabeti II. danes tudi uradno predala svojo
Več ▼

Novi vodja britanskih konservativcev Boris Johnson bo danes prevzel vodenje britanske vlade. Na tem položaju bo nasledil Thereso May, ki bo kraljici Elizabeti II. danes tudi uradno predala svojo odstopno izjavo. Nato bo moral za potrditev premierskega položaja Buckinghamsko palačo popoldne obiskati še Johnson.

Nekdanji londonski župan in nekdanji zunanji minister Johnson je na glasovanju za vodjo konservativcev premagal aktualnega vodjo diplomacije Jeremyja Hunta.

Po objavi izidov volitev je napovedal, da se bo takoj lotil dela ter da bo do 31. oktobra izvedel brexit. V EU so v odzivu na izvolitev Johnsona poudarili, da so pripravljeni sodelovati z njim, a vztrajajo pri ločitvenem sporazumu.

V britanski politiki izvolitve Johnsona večinoma niso sprejeli z navdušenjem. Več ministrov je napovedalo odstop zaradi njegovih izjav, da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije konec oktobra z dogovorom ali brez. Tudi vodje opozicijskih strank so v odzivih večinoma poudarjali, da Johnson ni primeren za premierja. (STA)

Več o tem kdo je novi britanski premier si lahko preberete tukaj.

Odmerek popra in soli za Audijev Q3 1
12 ur
Padajoča streha je najbolj dramatična oblikovna sprememba audija Q3 sportback, obstaja pa še več sprememb, ki novega Q3 sportback razlikujejo od standardnega modela. V evropske salone prihaja jeseni.
Na članek...

Audi Q3 se je v prvi generaciji uveljavil kot zelo pomemben del družine štirih krogov. Od leta 2011 so prodali 1,1 milijona primerkov. Lani je cikel začela občutno večja in pametnejša druga generacija, naslednji korak pa je precej bolj čustven. Q3 se uvršča v kompakten del ponudbe, a hkrati s svojo prostornostjo že zadovolji večino potreb sodobne družine. Izbira bo zdaj še težja, saj se bo ponudbi pridružila še različica Q3 sportback. Na račun bodo prišli tisti, ki cenijo ekspresivno in ekstravertirano obliko, napovedujejo v Ingolstadtu.

Zmeda okoli imena

»Kjer se Q3 konča, se Q3 sportback začne, dodali smo mu nekaj popra in soli« nam je na statični predpremieri pojasnil oblikovalec pri Audiju Dany Garand, ki je bil odgovoren za obliko audija TT ter limuzinske različice audija A3. Najbolj me je begalo ime. Zakaj ga preprosto niso poimenovali Q4? »Tudi pri Q8 ne gre za različico audija Q7, temveč nov, samostojen model, ki se razlikuje zunaj in v notranjosti. Zato je tukaj primernejša uporaba imena Q3 sportback. V osnovi gre še vedno za Q3,« so me poučili. Ime Q4 je rezervirano za naslednjega v seriji električnih audijev e-tron.

Linije, ki lovijo sonce

»Sprednji odbijač je enak običajnemu Q3, mreža pa je narejena po vzoru RS-modelov. Ploskev pod prednjimi žarometi je pod drugačnim kotom, da ujame več svetlobe,« ob nežnem glajenju avta pojasnjuje Garand. Dimenzijsko se sportback giblje v gabaritih Q3. Zaradi nižje strehe, spustili so jo za slabe tri centimetre, ter položnih D-stebričkov na prvi pogled deluje daljši.

»Upodobili smo čiste in natančne oblike, nepotrebnih linij ni. Novo linijo smo dodali na boku, ta povezuje kolesa in ročici vrat, še ena pa je pod kljukama in ustvarja nižjo prežo.« Gre za tridimenzionalne oblikovne izboljšave, ki ujamejo več svetlobe v zgornjem delu in ustvarijo senco v spodnjem delu vrat ter tako dajejo atletski videz. Ramenska linija je tako nižja kot pri Q3, karoserija se spusti med kolesa in daje občutek, da se je avto malenkost »spustil v kolenih«.

Zadek se iz bočnega profila zapira spodaj in zgoraj, kar zadnji odbijač optično dvigne, v dolžino pa je videti daljši od brata Q3, čeprav je razlika med njima le 16 milimetrov. Zadnji žarometi so identični tistim v klasičnem Q3, pomaknili so jih tri centimetre nazaj. Spojler so ohranili na vrhu, ker optično zoži zadnje okno, saj na njem ustvarja senco. »Brez vidnih izpušnih cevi smo ustvarili simetričen dizajn na zadku, temnejši del odbijača pa je oblikovan tako, kot da izpušne cevi so.«

Kako je v kabini

Na voznikovem sedežu razlike v prostoru nisem opazil. Zaradi nižje strehe pa je prednje steklo bolj položno. Tudi na zadnji klopi lahko udobno sedijo odrasli do višine okoli 180 centimetrov. Prostora za glavo je skoraj toliko kot v audiju A7. V prtljažni prostor boste spravili 530 litrov, enako kot v klasičnem Q3. Razlika v prostornini je jasno le v primeru, če želite prtljažnik naložiti do stropa, ki je v različici sportback nižji zaradi hitreje padajoče strehe a vseeno sprejme 1.400 litrov. Serijsko je zadnja sedežna klop vzdolžno pomična s prilagodljivim naklonom naslona.

Poudarek na športnosti …

Atletsko postavo bo v zavojih začutil tudi voznik. Sportback različice so serijsko opremljene s športno-neposrednim progresivnim krmiljenjem, s sistemom Audi drive select s šestimi režimi delovanja motorja, menjalnika, blaženja in krmiljenja prav tako ni potrebnega dolpačila za športno podvozje. Tu so še digitalni merilniki z diagonalo 10,25 palca, večfunkcijski volan ter LED žarometi. Platišča so na voljo v različnih dizajnih v velikosti od 17 do 20 palcev.

… ter varnosti

Za varnost potnikov bodo v Q3 sportback serijsko skrbeli štirje asistenčni sistemi. Audi pre sense zategne sprednja varnostna pasova, zapre okna in vklopi utripalke, Audi pre sense front prepozna nevarnost trčenja in opozori voznika, če pa se slednji ne odzove, samodejno zavira. Med vožnj pomaga še opozorilnik za zapustitev voznega pasu ter prilagodljiva vozna asistenca. Ta vključuje funkcije prilagodljive asistence za hitrost, asistence za zastoje in asistence za ohranjanje smeri na voznem pasu vključno z ohranjanjem sredinske linije.

Prihaja bencinski motor z blagim hibridom

Najprej bosta na voljo zmogljivejša dvolitrska motorja. Največ moči razvije bencinski 45 TFSI s 169 kilovati, dizelski motor pa je na voljo v jakostnih stopnjah 35 TDI in 40 TDI s 110 in 140 kilovati. Kasneje prihaja še 1,5-litrski bencinski motor s 110 kilovati, ki varčuje z izklapljanjem valjev. Če ga opremite z menjalnikom z dvojno sklopko blagi hibridni sistem (MHEV) regenerira moč v baterijo. Če pri hitrosti od 40 do 160 kilometri na uro odvzamete plin, blagi hibrid rekuperira energijo, se prosto kotali ali jadra z izključenim motorjem.

Kompaktnega kupejevskega Audija bodo izdelovali na Madžarskem. V evropske salone bo prispel jeseni. Veliko zanimanje po večjem Q8 pa kaže, da kupci radi posegajo po športnih terencih z ekspresivno obliko. »Upam, da nam je uspelo ustvarili brezčasno obliko,« je še dejal Garand in priznava. »Q3 sportback smo oblikovali pred dvema letoma, zato komaj čakamo, da ga končno vidimo na cesti ter kako ga bodo sprejeli ljudje.«

Foto: Audi

Odmerek popra in soli za Audijev Q3
Nove Finance že v aplikaciji
14 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Najbolj brani članki danes
16 ur
1. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta2. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov 4. Veliki kriptorop5. S
Več ▼

1. Kako me je Flixbus pripeljal z dopusta

2. Množica prodaj trgovskih centrov v Sloveniji: kakšne donose dosegajo vlagatelji?

3. T-2 odkupuje terjatve do svojih lastnikov

4. Veliki kriptorop

5. S pokojninsko reformo tudi spremembe pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – bomo varčevali več?

6. Uradno: lovke kitajske države nad Daimler

7. Kdo je Boris Johnson, ki velja za verjetnega novega britanskega premiera

8. Hrvati iščejo kupca za nasedli projekt nekdanjega splitskega župana

9. TOP dražbe: apartmaji in hiše na hrvaški obali

10. Ko gre bencin na siesto, začnejo pri Cupri električno 'fešto'

Zimbabve: zbogom, ameriški dolar, raje bomo spet tiskali! 8
16 ur
V Zimbabveju so po desetletju uporabe ameriškega dolarja spet prešli na zimbabvejskega, ki so ga uporabljali – in vse bolj divje tiskali – že v letih od 1980 do 2009, kar se je končalo z 89.700.000.000.000.000.000.000-odstotno inflacijo. Vsem, ki so v minulih letih v tamkajšnjih bankah najeli posojila v ameriških dolarjih, so se preostali obroki zdaj pretvorili v zimbabvejske dolarje po uradnem tečaju – v zneske realno nižje vrednosti, ob nadaljevanju visoke inflacije pa bo ta še naprej hitro upadala. Kako bodo zimbabvejske banke to preživele, odločevalci niso razčlenili, je pa jasno, da težko drugače kot z državnimi dokapitalizacijami s sveže »natisnjenimi« milijardami zimbabvejskih dolarjev. Ali pa, če bo šlo vse po utečenih zimbabvejskih tirnicah, takrat že z bilijoni ali trilijoni.
Na članek...

O zimbabvejskih denarnih eksperimentih sem tukaj pisal že dvakrat: prvič junija 2015, ko so po vrsti »rezanj ničel« ukinili zimbabvejski dolar in za edino uradno plačilno valuto razglasili ameriškega, in drugič oktobra 2017, ko so po vrsti znižanj dnevno dovoljenih dvigov gotovine kot vzporedno plačilno sredstvo uvedli »bolarje« – tiskane obveznice (bond note dollars), ki so prinosniku obljubljale zamenjavo v ameriške dolarje, a šele nekoč v neopredeljeni prihodnosti. Pred tremi tedni pa so zimbabvejske oblasti ameriške dolarje prepovedale in bolarje razglasile za edino veljavno plačilno sredstvo.

Dejansko so zimbabvejske oblasti ameriške dolarje kot vzporedno plačilno sredstvo uporabljale že od leta 2005, ko so v njih začele izplačevati plače vojski in policiji, ki sta jim tako pač ostajali zvesti, leta 2009 pa so uporabo ameriških dolarjev uradno dovolile tudi gospodarstvu in prebivalstvu, ki sta jih hitro »posvojila«. Zato je denarna reforma sredi leta 2015 pomenila predvsem pripoznanje dejstva, da do skrajnosti razvrednotenih domačih dolarjev – takrat jih je bilo za enega ameriškega treba odšteti že kar 250 tisoč milijard – nihče več ni uporabljal.

Toda sredi leta 2016, le leto dni po prehodu na ameriške dolarje, je teh v Zimbabveju začelo kronično primanjkovati. O tem so nazorno pričale stopnjujoče se omejitve dnevnih dvigov gotovine: maja 2016 na tisoč dolarjev na dan, decembra 2016 na sto dolarjev na dan in tristo na teden, februarja 2017 pa na le še petdeset dolarjev na dan. Ker v takšnih razmerah nihče ni toliko butast, da bi svoje prihranke zaupal banki, so te omejitve dvigov le še okrepile vrste pred bankomati in kopičenje gotovine »v nogavicah« ter s tem njeno pomanjkanje v bankah, zato je bila uvedba vzporedne tiskane valute le še vprašanje časa. Formalno uvedba bolarjev oktobra 2017 sicer ni pomenila tega, temveč izdajo materializiranih brezobrestnih državnih obveznic z nizko denominacijo – podobno temu, kar zadnje mesece snujejo v Italiji. Dejansko pa je pomenila prav uvedbo vzporedne valute, saj zaupanja v obljubo države, natisnjeno na bolarjih, češ da bo nekoč zanje prinosnikom pripravljena in zmožna izplačati njihovo nominalno vrednost v dolarjih, že ob njihovi izdaji ni bilo prav veliko, v mesecih zatem pa se je na ulicah razcvetelo prekupčevanje z dolarji po vse šibkejših tečajih bolarjev. Ob koncu leta 2017 je bilo tako za en dolar treba plačati 2,8 bolarja, ob koncu leta 2018 pa že 5,2 bolarja.

Zimbabvejske oblasti so cvetoči sivi dolarsko-bolarski trg oktobra 2017 razglasile za črnega, prekupčevalcem z dolarji zagrozile z desetletno zaporno kaznijo in v orwellovskem duhu, ki jim že dolgo ni tuj, še vse do 19. februarja letos zatrjevale, da je bolar obveznica z nominalno vrednostjo v ameriških dolarjih, ki da bodo nekoč prinosnikom v tem nominalnem znesku tudi izplačani. Nato pa je 20. februarja zimbabvejska centralna banka razglasila, da bolar ni več obveznica, temveč valuta z imenom dolar in oznako ZWL (ki jo je imel že zimbabvejski dolar pred ukinitvijo junija 2015), 26. februarja pa objavila še, da ameriške dolarje odkupuje po 2,44 ZWL. S tem je še na en način priznala, da ji ameriških dolarjev zelo primanjkuje, a prav veliko takih, ki bi jih prostovoljno menjali v ZWL po tem uradnem tečaju, bržkone ni bilo, saj se je na črnem trgu za ameriški dolar takrat dobilo že dobrih šest bolarjev oziroma ZWL.

V mesecih odtlej se je zimbabvejska centralna banka, kot prikazuje današnji grafikon, počasi le začela soočati s to realnostjo in tečaj ZWL v svojih uradnih tečajnicah slabiti, da bi ga približala menjalnemu razmerju na črnem trgu, a je tudi to še naprej upadalo, tako da je ob koncu junija, ko je bil uradni tečaj pri razmerju 7,8 ZWL za dolar, črni že presegel 10 ZWL za dolar.

Odločitev zimbabvejskih oblasti, da je z julijem ZWL postal edina uradna valuta v tej državi, s tem pa je spet dobil tudi uradno ime zimbabvejski dolar, Zimbabvejcev skoraj gotovo ne bo »odvadila« od varčevanja v ameriških dolarjih. Vsaj za zdaj oblasti tudi še niso zagrozile s kaznimi za posedovanje tujih valut, kazni za prekupčevanje pa tako ali tako veljajo že dve leti in črni trg kljub njihovi strogosti še vedno deluje.

Uradna »razlaga« za odpravo uporabe ameriškega dolarja je bila, češ da bo »prehod izključno na domačo valuto stabiliziral domače gospodarstvo«, toda smiselnost te »razlage« je močno vprašljiva. Osrednji dejavnik nestabilnosti zimbabvejskega gospodarstva v zadnjih mesecih je namreč inflacija, ki je po skoraj desetletju enomestne odstotne stopnje oktobra lani poskočila na 21 odstotkov na letni ravni, v mesecih odtlej pa monotono in vse strmeje narašča: na 57 odstotkov v januarju, 76 v aprilu, 98 v maju in že kar 176 odstotkov v juniju. Ker odprava plačevanja z ameriškimi dolarji pomeni (še) večje opiranje na domače, zimbabvejske dolarje, ki jih lahko tamkajšnja centralna banka tiska po mili volji, si je izredno težko predstavljati, kako naj bi to stabiliziralo zimbabvejsko gospodarstvo.

Šibkejša valuta sicer načeloma pomeni večjo izvozno konkurenčnost, a trimestne stopnje inflacije in temu primerno strmo upadanje vrednosti zimbabvejskega dolarja, ki ga prikazuje grafikon, prinašajo hude težave tako lokalnemu gospodarstvu, ki veliko surovin uvaža, kot lokalnemu prebivalstvu, ki mu kupna moč hitro upada – po navedbah tamkajšnjih sindikatov je osnovna plača v javnem sektorju v zadnjih desetih mesecih, odkar je spet začela razsajati inflacija, realno upadla s 475 na le 47 ameriških dolarjev.

Za povrhu je Zimbabve eksperiment, ki se ga loteva s tem mesecem, že izvajal v treh desetletjih od osamosvojitve leta 1980 do uvedbe ameriškega dolarja kot vzporednega plačilnega sredstva leta 2009; tudi v tistem obdobju je bila tam v uradni uporabi le domača valuta, in zgolj v treh od teh 30 let (1980, 1985 in 1988) je bila letna stopnja inflacije pod 10 odstotki, sicer pa se je do leta 1998 gibala med 10 in 50 odstotki, zatem pa povsem ušla z vajeti. Številke sem zbral v tabeli; svetlo rdeče obarvana polja pomenijo leta z zimbabvejskim dolarjem, bela pa leta z ameriškim. V katerih obdobjih so bile težave z inflacijo večje, je zelo očitno.

Seveda pa imajo tudi še tako brezglave odločitve svoje zmagovalce. Vsem, ki so v minulih letih v zimbabvejskih bankah najeli posojila v ameriških dolarjih, so se preostale anuitete v amortizacijskem načrtu pretvorile v zimbabvejske dolarje po uradnem menjalnem tečaju – torej že zdaj v manjše zneske, kot pa jih za toliko dolarjev dobijo na črnem trgu, ob nadaljevanju visoke inflacije pa jim bo realna vrednost preostalih anuitet še naprej hitro upadala.

Kako bodo to preživele zimbabvejske banke, tamkajšnji odločevalci niso razčlenili, je pa jasno, da težko drugače kot z državnimi dokapitalizacijami s sveže »natisnjenimi« milijardami zimbabvejskih dolarjev. Ali pa, če bo šlo vse po utečenih zimbabvejskih tirnicah, takrat že z bilijoni ali trilijoni.

Kako za starejše zaposlene skrbijo Nemci in kako največja slovenska podjetja 1
17 ur
Dobri primeri iz prakse in kako vam pri upravljanju zaposlenih lahko pomaga država
Na članek...

Koliko starejših od 50 let imate v podjetju? Se sploh ukvarjate z njimi, znate izkoristiti njihove zmožnosti? Podjetja zaradi pomanjkanja kadra na trgu dela vse bolj dajejo priložnost tudi starejšim zaposlenim. Prav tako jih vse več razvija različne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile – prvi korak je običajno formalno vzpostavljeno mentorstvo. Pogledali smo, kako za starejše zaposlene skrbijo podjetja z lestvice TOP 101.

Pokojninska reforma naj bi Slovence spodbudila, da bi delali dlje, tudi ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Slovenska delovna sila se stara. Do leta 2060 naj bi se po napovedih Eurostata delež starejših od 64 let v Sloveniji povečal z zdaj skoraj petine prebivalstva na tretjino. Delež delovno aktivnega prebivalstva, ki zdaj znaša okoli 60 odstotkov vseh prebivalcev, naj bi se do leta 2060 zmanjšal na le polovico vseh prebivalcev.

A očitno se trend vsaj deloma spreminja: v Sloveniji je bila lani po podatkih OECD zaposlena že skoraj polovica starejših (od 55 do 64 let). To je precejšnje izboljšanje glede na denimo leto 2016, ko je delala le tretjina Slovencev v tem starostnem razredu.

Kaj se o upravljanju starejših lahko naučite od BMW

Težav nima samo Slovenija, temveč so dobro znane tudi drugje po Evropi. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2050 na evrskem območju za 16 odstotkov zmanjšalo število delovno aktivnega prebivalstva (od 15 do 64 let). A v nasprotju s Slovenijo imajo zahodne države, denimo Švedska ali Nemčija, precej večji delež delovno aktivnih v starejši populaciji. Tudi podjetja imajo že precej razvite sisteme za upravljanje starejših zaposlenih, nekatera pa zaposlovanju starejših celo dajejo prednost. Kot piše The Wall Street Journal (WSJ), španski gostinec zaposluje izključno starejše od 50 let, saj so izkušnje pokazale, da so bolj točni, prijazni in delavni kot mlajši zaposleni.

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW, kjer bodo do leta 2025 med zaposlenimi imeli četrtino starejših od 55 let, je pred nekaj leti poskusno uvedel sestavljalno linijo v bavarski tovarni, kjer so delali zaposleni, ki so se bližali 50. letu starosti. Z majhnimi ukrepi, kot so ergonomski stoli, lesena tla in povečevalna stekla, so z le 40 tisoč evrov vložka ustvarili najuspešnejšo linijo v tovarni. Kot je za WSJ povedal predstavnik BMW, so starejši zaposleni enako produktivni kot mlajši, delajo celo bolj kakovostno. Model sestavljalne linije so zaradi uspešnosti projekta uvedli tudi v drugih tovarnah BMW. Starejše zaposlene v svojih tovarnah tudi opremljajo s tako imenovanimi eksoskeleti, zunajtelesno robotsko napravo, ki jim pomaga pri dvigovanju bremen in težjih opravilih.

V nemškem Siemensu pa so med ukrepi za starejše zaposlene med drugim uvedli mentorski program, kjer mlajši zaposleni starejše učijo digitalnih veščin in upravljanja družbenih omrežij. Najbolj izkušenim zaposlenim v Siemensu dodeljujejo tudi položaje ocenjevalcev tveganj pri njihovih največjih projektih.

Kako za starejše skrbijo v največjih podjetjih

Zanimalo nas je, kako zmogljivosti starejših zaposlenih izkoriščajo v slovenskih podjetjih, zato smo vprašali podjetja z letošnje Managerjeve lestvice TOP 101 največji, kakšne ukrepe so sprejeli in kako so se do zdaj obnesli. Večina izvaja tri glavne ukrepe.

1. Mentorstvo – starejši zaposleni svoja znanja in izkušnje prenašajo na mlajše zaposlene, tako spodbujajo tudi medgeneracijsko sodelovanje znotraj podjetja.

2. Ugodnosti za starejše zaposlene – poleg dodatnih dni dopusta starejšim omogočajo tudi prožnejši delovnik in možnost dela od doma pa tudi lažje napredovanje (če ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe), pogostejše vključevanje starejših v izobraževanja in dodatna usposabljanja ter delavnice (denimo za boljšo komunikacijo, obvladovanje stresa, upravljanje konfliktov in podobno).

3. Skrb za zdravje – od ergonomsko prilagojenih delovnih mest in aktivnih odmorov do posebne prehrane, brezplačnih vadb (vaje za hrbtenico, joga, plavanje …), dodatnih zdravniških pregledov, brezplačnih cepljenj, na Pošti Slovenije denimo sofinancirajo tudi del stroška pri nakupu korekcijskih očal …

Dvosmerno mentorstvo in ustvarjanje idej

V Danfossu je 30 odstotkov zaposlenih starejših od 45 let. »Veliko pozornosti namenjamo ohranjanju in spodbujanju njihove kreativnosti in inovativnosti, ki sta pomembna vzvoda ustvarjanja dodane vrednosti dela,« pravijo. Prilagajamo okolje, metode dela in pogoje, izvajamo številne aktivnosti, med katerimi je tudi program vzajemnega mentorstva, ki je med zaposlenimi zbudil ogromno zanimanja, pojasnjujejo. Gre za šestmesečno mentorstvo med »senior« in »junior« partnerjema, kjer v dvosmerni izmenjavi starejši zaposleni predaja svoje znanje in izkušnje mlajšim kolegom, in obrnjeno. »Dobro obiskan je tudi dnevni program, kjer se številni zaposleni vključujejo v 'aktivnih pet minut', ko se v enem od dnevnih odmorov zberemo in skupaj telovadimo,« še pravijo v Danfossu. Dodajajo, da ideje zaposlenih spodbujajo na vsakoletnem dogodku 24Idea, kjer ustvarjajo nove ideje za izboljšave postopkov, izdelkov in storitev.

Rotacija delovnih mest

V Salonitu Anhovo pravijo, da skoraj ne poznajo kroženja zaposlenih (fluktuacije), saj je velik del sodelavcev z njimi tako rekoč celotno delovno dobo. »To ustvarja tudi veliko povezanost in pripadnost v podjetju ter s tem tudi medsebojno skrb za potrebe sodelavcev,« pravijo. Med primeri dobre prakse naštevajo prezaposlitve na drugo delovno mesto in prilagoditve v izmenskem delu. Tudi v Steklarni Hrastnik so se letos lotili nadgradnje sistema upravljanja starejših, v sklopu katerega bodo imeli interne coache in omogočili kroženje zaposlenih v podjetju, prek katerega bodo zaposleni spoznavali in se usposabljali za različna področja.

V izlaškem Etiju so lani začeli delati s starejšimi, predvsem v smeri povečanja motivacije, medgeneracijskega sodelovanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, pri čemer so sodelovali tudi zaposleni. »Kot zelo dobro prakso lahko poudarimo delavnice o kakovostnem in aktivnem življenju tako med delovnim razmerjem kot po upokojitvi. S temi delavnicami smo pripomogli k večji motiviranosti, preprečevanju izčrpanosti, zmanjšanju bolniških odsotnosti ter zavzetosti do konca aktivne dobe,« pravijo.

Ponekod sodelujejo tudi po upokojitvi

V državnem Darsu pravijo, da se je izjemno dobro uveljavila praksa sklepanja pogodb o začasnem in občasnem delu z nekdanjimi sodelavci, ki so se upokojili, kar ima pozitivne učinke tudi z vidika prenosa znanj na mlajše zaposlene. V družbi BTC se prav tako nekateri sodelavci odločijo za pogodbeno sodelovanje tudi po upokojitvi. Zaposlene vključujejo tudi pri nadaljnjem razvoju družbe skozi projekt Ideje in projekti z vizijo, kjer zaposleni prispevajo izvirne ideje in vizijo za razvoj družbe, za to pa jih tudi nagradijo.

Učinkovitost z leti ne upada

Čeprav naj bi bili najbolj produktivni med 30. in 45. letom starosti in naj bi se potem z leti produktivnost delavcev zmanjševala, pa nove raziskave kažejo nasprotno: učinkovitost zaposlenih v proizvodnji in storitvah se ne spreminja občutno vse do 65. leta, so ugotovili na münchenski tehnični univerzi.

Pozitivne učinke ugotavljajo tudi v podjetjih. »Zaznali smo, da je kombiniranje starejših in mlajših sodelavcev v oddelkih zelo učinkovito in prijetno za vse tri strani: za nove mlade kadre zaradi varnega pridobivanja izkušenj, za starejše zaposlene zaradi poglobljenega in uravnoteženega razmisleka pri posredovanju znanj, pa tudi za podjetje, ki pridobi zaposlene z razširjenimi kompetencami zaradi naravnega prenosa znanja v obeh smereh,« pravijo v Atlantic grupi.

Za skrb za starejše zaposlene 30 milijonov

Tudi država aktivno spodbuja podjetja, da poskrbijo za starejše zaposlene. Za projekt, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile je do leta 2022 namenjenih približno 30 milijonov evrov. Sklad izvaja številne aktivnosti, s katerimi želijo okrepiti kompetence starejših zaposlenih, ozaveščati o negativnih demografskih gibanjih in potrebnih prilagoditvah nanje ter zagotavljati podporo delodajalcem za učinkovito upravljanje starajoče se delovne sile.

Nove delavnice za krepitev kompetenc Zavzeti ASI bodo izvajali jeseni, predlanskim pa so pripravili tudi katalog več kot 60 ukrepov (bit.ly/starejsi-asi), ki lahko delodajalcem pomaga s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Priročnik, ki so ga posodobili novembra lani, ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije in prilagoditve dela, razvoja kompetenc in usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti.

Med predlaganimi ukrepi je veliko takšnih, ki se lahko hitro vpeljejo v delovni proces katerekoli organizacije, ob tem pa ni potrebnega veliko denarja. Tako denimo predlagajo rotacijo delovnih mest in nalog, saj se s tem zaposlenemu omogočijo dodatna izobraževanja in razvoj kompetenc. Prav tako se zmanjša naveličanost, poveča se produktivnost, razvijajo se različni pogledi na delovne naloge.

Spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih

Med brezposelnimi je približno 40 odstotkov takšnih, ki so starejši od 50 let. Da bi spodbudili njihovo zaposlovanje, podjetjem ponujajo več subvencij za zaposlovanje – najvišja je 11 tisoč evrov za dveletno zaposlitev starejšega prek spodbude Aktivni do upokojitve (ponudbe delodajalcev bodo sprejemali od 1. septembra). Prav tako starejše vključujejo v programe usposabljanja in izobraževanja. Večina starejših se sicer zaposli kot čistilci, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, proizvodni delavci, tajniki, prodajalci in zidarji.

Kako za starejše zaposlene skrbijo Nemci in kako največja slovenska podjetja
Foto: Guenter Schiffmann, Bloomberg
24ur, neuradno: Za Adrio Airways se zanima ameriška družba Mesa Airlines 9
17 ur
Ameriška družba Mesa Airlines se po neuradnih informacijah 24ur zanima za nakup letalskega prevoznika Adria Airways. Poslovanje Adrie preučujejo že slaba dva tedna, njihova končna odločitev,
Več ▼

Ameriška družba Mesa Airlines se po neuradnih informacijah 24ur zanima za nakup letalskega prevoznika Adria Airways. Poslovanje Adrie preučujejo že slaba dva tedna, njihova končna odločitev, ali bodo vstopili oziroma kupili Adrio, pa naj bi bila znana v roku enega meseca oziroma najkasneje do konca poletja, poroča 24ur. Kot še pišejo, je primarna dejavnost ameriške družbe posojanje letal in posadk ameriškim letalskim družbam. V floti imajo 145 letal, zaposlenih pa je okoli 3.500 ljudi, je razvidno z njihove spletne strani.

Spomnimo, že pred dnevi je portal Exyu Aviation poročal, da se Adria dogovarja s potencialnim partnerjem iz ZDA. Pri Adrii so potrdili, da se s strateškim partnerjem dogovarjajo in da bodo pogovore končali še v tem mesecu, niso pa razkrili, za katerega partnerja gre.

Naslovne zgodbe Financ
17 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Zadolževanje na zalogo 9
18 ur
Napovedovanje prihodnjih obrestnih mer se zdi drzno početje. Kako lahko ob tem razumemo izjavo ministrstva za finance, da se država zadolžuje zaradi "izrazito ugodnih pogojev".
Na članek...

»Financiranje je bilo ta teden izvedeno izključno zaradi izrazito ugodnih pogojev,« so na ministrstvu za finance za Delo pojasnili ob julijski desetletni zadolžitvi za 350 milijonov evrov po rekordno nizkih 0,157 odstotka. Na drugi strani pa nemški upravitelj Lutz Röhmeyer iz družbe Capitulum Asset Management ob nakupu iste slovenske obveznice pravi: »Četudi se obrestne mere komu zdijo nizke, najdemo ocene, da višjih obrestnih mer na evrskem območju ne bomo več dočakali.«

Kdo ima prav, bo pokazal čas.

Naloga upraviteljev sredstev zasebnih skladov je jasna – z donosi premagovati trg. Meja za premagovanje trga je v časih nizkih obrestnih mer – še posebej pri skladih dolžniških vrednostnih papirjev – sicer postavljena precej nizko, vseeno pa obstaja. Vlagatelji od finančnikov, kot je Röhmeyer, pričakujejo, da bodo upravljali njihovo premoženje bolje, kot bi to počeli sami. Naloga je torej sestaviti portfelj naložb, ki ob zmernem tveganju prinaša zadovoljive donose. To ni lahko delo, na krajše obdobje je uspeh rad pogojen tudi s srečo, uspešni pa so redki. Imajo pa vlagatelji možnost izbirati, čigavi strategiji upravljanja zaupajo.

Na ministrstvu za finance imajo glede prihodnjega gibanja obrestnih mer drugačen pogled od tujih finančnikov. Za izdajo dolga v času, ko je državna zakladnica polna presežnih likvidnih sredstev (v zadnjih 12 mesecih so imeli v povprečju za dobre tri milijarde evrov sredstev na računih Banke Slovenije), so se odločili zaradi ugodnih razmer. Ali lahko to razumemo kako drugače, kot da pričakujejo, da razmere v prihodnje ne bodo več tako ugodne? Tako razmišljajo v času, ko Evropska centralna banka pripravlja nove oblike kvantitativnega sproščanja, analitiki pa od ECB v prihodnjih mesecih (nekateri celo za ta teden) pričakujejo znižanje obrestnih mer. Seveda zahtevana donosnost ni vselej odsev zgolj politike centralne banke (nanje med drugim vpliva še stabilnost evrskega območja, stanje slovenskih javnih financ, bonitetne ocene …), se pa zdi v zdajšnjih razmerah pogumno napovedovati rast obrestnih mer.

Želja posojilojemalca za ugodno zadolžitev je logična. Je pa za današnjo oceno, ali so pogoji ugodni ali ne, treba vedeti, kakšni bodo v prihodnje. Finančniki državnim obveznicam že leta napovedujejo obrat trenda in rast obrestnih mer, a se v zadnjih letih s takšnimi napovedmi vselej opečejo. Je slovenska zakladnica pri tem lahko uspešnejša? Še pomembnejše vprašanje pa je, ali si sploh želimo, da pri tem poskušajo biti uspešni in se zadolžujejo na zalogo. V času negativnih obrestnih mer namreč že samo plasiranje presežkov stane (dolgoročne vezave pa prinašajo skromne donose), če je že sama obrestna mera privlačno nizka. Morebitne napake se merijo v sto tisočakih ali milijonih evrov.

Kam točno bo 350 milijonov evrov novoizdanega dolga naložila, sicer ni znano, jih pa navadno po negativni obrestni meri 0,40 odstotka plasira pri Banki Slovenije. To bi vsak mesec pomenilo 120 tisoč evrov negativnih obresti. Relativno gledano, je to zelo malo za državo, ki v zadnjih letih za obresti namenja nekaj manj kot milijardo evrov. Po drugi strani pa je to približno toliko, kot znaša mesečni strošek dela celotne ministrske ekipe vlade Marjana Šarca. Pri večjih izdajah tovrstne številke seveda konkretno narastejo.

Državne obveznice ob novih monetarnih ukrepih dosegajo zahtevane donosnosti, kakršne so se pred leti zdele nepredstavljive. Podobno je z ročnostmi. Italijani in Avstrijci razmišljajo o dopolnitvi izdaje 50-letne oziroma 100-letne obveznice. Čeprav je denarja na pretek, je delo zakladnikov v takšnih razmerah polno izzivov. Je pa vprašanje, ali davkoplačevalci od njih pričakujejo, da bodo špekulirali glede ročnosti in obrestnih mer.

Pričakovanja: šef ECB Draghi bo v četrtek pripravil teren za nove pošiljke poceni denarja 1
18 ur
Analitiki se večinoma strinjajo: Ne gre več za vprašanje, ali bo ECB spet uvedla spodbujevalne ukrepe, temveč je zdaj vprašanje – kdaj in kako
Na članek...

Že nekaj časa je jasno, da bo Mario Draghi svoj osemletni mandat na čelu ECB končal, ne da bi vsaj enkrat zvišal evrske obrestne mere. Celo nasprotno: zadnjih nekaj dni trgi res intenzivno ugibajo, ali se bo Draghi dejansko poslovil – s še enim obrestnim znižanjem, z novim krogom poceni dolgoročnih likvidnostnih posojil TLTRO in bo za nameček v slovo spet zagnal program QE za odkup evrskih obveznic. Razumljivo je torej, da bodo v četrtek vse oči znova uprte v Frankfurt, kjer se bodo člani sveta ECB sešli na junijskem zasedanju.

Treh stvari ne gre spregledati pred četrtkovim zasedanjem Evropske centralne banke, za katero analitiki večinoma pričakujejo, da bo naslednje korake izvedla v dveh dejanjih. Prvič, kaj je pričakovati v prvem dejanju, kaj bo sledilo v drugem in tretjič, kakšno je ozadje, zaradi katerega je pričakovati ukrepe ECB.

1. dejanje: ECB bo pripravila teren, a še brez ukrepov

Analitiki za zdaj večinoma pričakujejo, da bo ECB na julijskem zasedanju v četrtek pripravila teren, z uvedbo širšega svežnja različnih spodbujevalnih ukrepov pa počakala do septembra. (Še pred akcijo ECB analitiki pričakujejo obrestno znižanje v ZDA, kjer bo ameriška centralna banka Fed obrestno zasedanje pripravila prihodnji teden.)

Po pričakovanjih bo teren pripravila tako, da bo podaljšala pričakovano časovno obdobje nizkih obrestnih mer v tako imenovani napovedi o prihodnji usmeritvi denarne politike ECB (angl. forward guidance). Gre za izjave, ki jih trgi razumejo kot kodna sporočila, saj v njih centralne banke nakazujejo možne odločitve ali ukrepe, in to z na videz majhnimi, a vsebinsko pomembnimi spremembami v izrazju.

Kako je to videti v praksi?

  • Po zasedanju marca 2019 je šef ECB Mario Draghi sporočil, da bodo obrestne mere ECB ostale "na zdajšnji nizki ravni še vsaj do konca leta 2019". Po zasedanju junija 2019 pa se je zgodila sprememba in Draghi je sporočil: svet ECB zdaj pričakuje, "da bodo ključne obrestne mere ECB na zdajšnji ravni ostale še vsaj prvo polovico leta 2020".
  • Obakrat so pri ECB dodali, da bodo obrestne mere na zdajšnji ravni "ostale vsekakor tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi vzdržno približevanje inflacije na raven pod dva odstotka, a blizu te meje".

Analitiki pričakujejo, da bo v četrtek ECB podaljšala pričakovano obdobje nizkih obrestnih mer, morda pa spremenila še del napovedi, ki bi nakazal, da je lahko naslednji korak dodatno obrestno znižanje. To bi storila s tem, da bi drugi del sporočila, ki zdaj pravi, da bodo obrestne mere daljše obdobje ostale "na zdajšnji nizki ravni", spremenila v "na zdajšnji ali nižji ravni". Dodajmo, da sicer manjši del analitikov meni, da bi morda ECB lahko še v četrtek stopila tudi korak dlje in dodatno znižala depozitno obrestno mero, ki je že zdaj negativna.

2. dejanje: septembra pljusk poceni denarja

A večina analitikov vendar meni, da se bo drugo dejanje odvilo septembra, ko bo po njihovem pričakovanju ECB napovedala obsežnejši sveženj spodbujevalnih ukrepov. Po ocenah bi bilo v tem svežnju mogoče pričakovati naslednje:
  • Znižanje depozitne obrestne mere še bolj v negativno območje: Različni analitiki ocenjujejo, da bi utegnila ECB depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša negativnih –0,4 odstotka, spustiti še nižje, denimo na –0,5 odstotka. Cilj ostaja osnovni: aktivno spodbuditi banke, da denarja ne bodo hranile na računih pri ECB, temveč ga namenjale za kreditiranje podjetij in gospodinjstev. Namreč, spomnimo: depozitna obrestna mera v normalnih časih razkriva, koliko obresti bodo dobile poslovne banke, če bodo presežno likvidnost hranile na računih pri ECB. Trenutno pa je optika obrnjena, saj je depozitna obrestna mera negativna: zato izraža, koliko morajo banke plačati ECB za hrambo denarja za njenih računih.
  • Pogojno prilagajanje višine depozitne obrestne mere (tiering): Obsežna ponudba poceni likvidnostnega denarja sicer ceni vire financiranja za evrske poslovne banke. A po drugi strani je dejstvo, da obilna presežna likvidnost (saj ECB s poceni denarjem trg zaliva več let) v kombinaciji z negativnimi obrestnimi merami prinaša negativne učinke na dobičkonosnost bank zaradi prej omenjenih razlogov (poslovne banke morajo za hrambo presežne likvidnosti pri ECB plačevati ležarino). Da bi negativne posledice omilili, pri ECB razmišljajo o možnostih za pogojno prilagajanje, pri čemer ni jasno, ali bi šlo morda za odpustek ali znižanje stopnje. Kot je pred časom poročal Reuters, sicer ni prvič, da ECB razmišlja o tej možnosti, marca lani pa so jo pospravili v predal, ker bi se bodla z uveljavljenimi ukrepi. Takrat jih je zlasti skrbelo, da tak ukrep ne bi dajal vtisa, da bodo obrestne mere na nizkih ravneh ostale kar še lep čas, to pa bi se teplo z vsebino takratne orientacijske napovedi ECB.
  • Dražbe dolgoročnejših poceni likvidnostnih posojil za poslovne banke (TLTRO-III): ECB je marca letos presenetila z napovedjo, da namerava znova zagnati stroj za tiskanje poceni denarja, saj je razkrila, da bo septembra 2019 zagnala novi krog dražb dolgoročnejših (dvoletnih) likvidnostnih posojil TLTRO-III, obrestna mera pa bo navezana na višino depozitne obrestne mere. Glavni cilj oživljenega programa (kot kaže rimska številka, TLRTO niso novost) je – spodbuditi evrske poslovne banke h kreditiranju. Dodatno namerava ECB to storiti s tem, da bo obrestno mero za ta dolgoročnejša likvidnostna posojila še znižala za tiste banke, ki bodo izkazale boljšo rast obsega primernih posojil od pričakovane. Kot so pri ECB pojasnili glede izraza "primerna" posojila v opombi pod črto, jih definirajo kot tista, ki jih banke odobrijo nefinančnim podjetjem, ter kot posojila gospodinjstvom, pri čemer pa so izključena nepremičninska posojila.
  • Vnovični zagon programa ECB za odkup evrskih obveznic od poslovnih bank (QE): V članku Bo ECB oživila program za odkup obveznic QE v odziv na evrsko upočasnjevanje? smo že junija pisali, da na trgu premlevajo dva drzna scenarija. Med najdrznejšimi je bila takrat napoved ekonomista ABN Amro Bank Nicka Kounisa, ki je napovedal, da bo ECB začela spet sveže odkupe obveznic v okviru programa QE, ki ga je sicer konec decembra 2018 opustila. Na tiskovni konferenci po junijskem zasedanju ECB je Mario Draghi potrdil, da so člani sveta ECB dejansko razpravljali o tem kot o eni izmed možnosti.

Ozadje: zakaj ECB blaži politiko, namesto da bi jo zaostrovala

Na kratko – ECB se omenjenih ukrepov loteva zato, da bi spodbudila skok evrske inflacije na zdravo raven, ki jo cilja, in sicer malo pod dvema odstotkoma na letni ravni, v srednjeročnem obdobju, ter da bi spodbudila gospodarske aktivnosti na evrskem območju.

Evrsko območje je že nekaj časa namreč spet pod velikimi pritiski, ki po oceni ECB večinoma prihajajo iz mednarodnega okolja. Mednje ECB zlasti navaja dolgotrajno negotovost, povezano z geopolitičnimi dejavniki, vse večjo grožnjo protekcionizma in pa ranljivosti v tržnih gospodarstvih v razvoju. Vse to načenja gospodarsko klimo na evrskem območju in negativno vpliva na evrske gospodarske obete. Zato ECB poudarja, da namerava še vedno zagotavljati spodbujevalno naravnano denarno politiko, potem ko so junija izvedenci ECB tudi že poslabšali gospodarske napovedi za evrsko območje (dodajmo, da je v torek Mednarodni denarni sklad znova poslabšal napovedi o pričakovani letošnji rasti svetovnega gospodarstva, s 3,3 na 3,2 odstotka, kot razlago pa je navedel nadaljevanje trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, pa tudi negotovost glede brexita ter geopolitične napetosti v Perzijskem zalivu).

Pričakovanja: šef ECB Draghi bo v četrtek pripravil teren za nove pošiljke poceni denarja
Foto: Pablo GARRIGOS/EP
Nemški milijarder vrgel oči na terjatve NKBM 1
19 ur
Paket terjatev NKBM do pravnih oseb, ki je zavarovan z nepremičninami v Sloveniji in na Hrvaškem, je menda tik pred prodajo
Na članek...

Mariborska NKBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo, je tik pred prodajo 350 milijonov evrov vrednega portfelja slabih terjatev do pravnih oseb, ki so zavarovane z nepremičninami v Sloveniji in na Hrvaškem, smo izvedeli neuradno. Za nakup naj bi se potegovali nemški EOS, češki sklad APS, britanski Anacap in norveški B2, najbolje pa naj bi kazalo nemškemu EOS, ki se v posel odpravlja skupaj z družbo Alfi, ki sodi v skupino KF Finance Matjaža Filipiča in Bojana Kunovarja.

Družba Alfi se v Sloveniji ukvarja predvsem z odkupom terjatev – med njene večje nakupe sodijo terjatve do skupine Tuš (terjatve so odkupili od NLB, Addika, Bawaga, Sberbank in Intese Sanpaolo), pred nedavnim pa je družba ustanovila zasebni naložbeni sklad, ki je kupil mengeško podjetje Trival Atene.

EOS in Alfi sta v Sloveniji ustanovila skupno podjetje ALOS, je razvidno na strani AJPES. EOS ima v družbi 70-odstotno lastništvo, Alfi pa preostalih 30 odstotkov. Za komentar smo se obrnili na podjetje Alfi, v katerem posla ne želijo komentirati.

Od čevljev do sedmih milijard

Kdo stoji za EOS? Gre za nemško družbo, ki se ukvarja z odkupi terjatev in drugimi finančnimi storitvami. Po navedbah na spletni strani so storitve ponudili že okoli 20 tisoč strankam v 26 državah. Družba ima 60 podružnic, v katerih je okoli 7.500 zaposlenih. Če bo EOS posel uspel, bo to njihov največji nakup terjatev pri nas.

Družba sicer sodi pod streho nemške skupine Otto Group, ki jo je ustanovil nemški podjetnik Werner Otto, danes pa jo vodi njegov sin Michael Otto z družino. Njihovo premoženje je revija Forbes ocenila na 6,9 milijarde dolarjev, kar družino uvršča na 215. mesto najbogatejših zemljanov.

Skupina Otto je bila ustanovljena leta 1949 in se je ukvarjala s kataloško prodajo čevljev, med nadaljnjim razvojem in rastjo pa se je usmerila tudi v nepremičnine in finančne storitve.Del skupine je EOS, ki v Sloveniji že vrsto let posluje prek podružnice EOS KSI, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, izterjavo in odkupi terjatev. Letno podjetje ustvarja okoli dva milijona prihodkov, lani pa je prvič poslovalo z minimalno izgubo v višini dobrih sedmih tisočakov.

Nemški milijarder vrgel oči na terjatve NKBM
Foto: Shutterstock