Manager
Matej Pirc bo glavni izvršni direktor DUTB
15 min
Neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) so za glavnega izvršnega direktorja slabe banke imenovali Mateja Pirca, ki je od konca januarja to funkcijo opravljal kot vršilec
Več ▼

Neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) so za glavnega izvršnega direktorja slabe banke imenovali Mateja Pirca, ki je od konca januarja to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti, so za STA povedali v DUTB.

Mesto glavnega izvršnega direktorja se je izpraznilo po odhodu Madžara Imreja Balogha sredi lanskega decembra. Na njegovo mesto so neizvršni direktorji DUTB konec januarja začasno imenovali nekdanjega prvega moža Slovenskega državnega holdinga in dotedanjega finančnega direktorja DUTB Pirca, ki je bil tudi edini izvršni direktor DUTB, potem ko sta se v minulih tednih s položaja poslovila Andrej Prebil in Jože Jaklin. (STA)

Matej Pirc bo glavni izvršni direktor DUTB
Foto: Jure Makovec
Razkrite bilance 2018: kako so poslovali znani odvetniki, podjetniki, svetovalci, profesorji in ljudje iz kriptosveta
36 min

Od danes so na voljo sveži podatki o poslovanju večine slovenskih družb. Pregledali smo poslovanje nekaterih medijsko najzanimivejših poslovnežev.

Odvetnik Ilić s skoraj petkrat večjim dobičkom

Odvetniška družba ODI, ki je v večinski lasti Uroša Ilića, je lani prihodke povečala za 50 odstotkov in ustvarila skoraj petkrat večji dobiček. Čisti prihodki od prodaje so znašali 1,9 milijona evrov, čisti dobiček pa 739 tisoč evrov. Odvetniška pisarna poleg Slovenije posluje tudi na trgih regije Adriatic, zato so rezultati le delni. Večje prihodke in dobiček je družba ustvarila le v letu 2014. Kot je znano, je odvetnik Uroš Ilić tudi predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Luke Koper. V zadnjih letih se je lotil tudi kupovanja nepremičnin po prestolnici.

Odlično leto za Mira Senico

Prihodki odvetniške pisarne Mira Senice so lani glede na leto prej zrasli za tretjino in presegli štiri milijone evrov, prav tako je opazno zrasel čisti dobiček (glede na leto prej skoraj za tretjino), pisarna ga je ustvarila za dobrih 700 tisoč evrov.

Pisarna ima še vedno razmeroma velike finančne obveznosti – te so skupaj znašale 3,4 milijona evrov. Glede na leto prej se lani finančne obveznosti skoraj niso spremenile, se je pa manjši del finančnih obveznosti iz kratkoročnih spremenil v dolgoročne. Glede na podatke AJPES je imela pisarna konec prejšnjega leta na računu četrt milijona evrov.

Za Mira Senico smo lani zapisali, da je zmagovalec leta 2018. Zakaj? Odmrznili so mu premoženje, umaknili dokaze iz obtožnega spisa, pa tudi posel mu je šel zelo dobro: sodeluje pri prevzemanju Hranilnice Lon, zaslužil je pri poravnavi med T-2 in Telekomom. Ko smo ga vprašali, ali se strinja z oceno, da je zmagovalec leta 2018, je odgovoril: »Odvisno, s katerega zornega kota gledate na zadeve.«

Nadzorniku SDH usahnili prihodki in dobiček

Družba Neos Svetovanje, ki je v lasti Damjana Beliča, je lani ustvarila nekaj manj kot 149 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih 14 odstotkov manj kot leta 2017. Za dobro tretjino je bil manjši tudi čisti dobiček podjetja; znašal je 39 tisoč evrov. Belič, ki je tudi stečajni upravitelj, je bil do začetka letošnjega leta šef nadzornikov krovnega upravljavca državnega premoženja SDH. Januarja je odstopil, a ostal član nadzornega sveta.

Podjetje Draga Kosa znova z rastjo prihodkov

Podjetje R.U.R., ki je v večinski lasti Draga Kosa, je lani ustvarilo več kot 600 tisoč evrov prihodkov, kar je za dobro polovico več kot v letu 2017. Kljub rasti so prihodki manjši kot pred leti, ko je nekdanji predsednik protikorupcijske komisije za državno NLB preiskoval bančne luknje. Kot smo poročali, je lani največja državna banka s podjetjem Draga Kosa sklenila novo pogodbo z urno postavko 212,74 evra.

Kaj se dogaja s podjetjem Draga Isajlovića?

Družbi I.S.O. – njen zastopnik je Drago Isajlović, lastnica pa Metka Isajlović – ni uspelo ponoviti rekordnega leta 2017. Prihodki od prodaje so znašali nekaj več kot 70 tisoč evrov (leta 2017 skoraj dva milijona evrov), je pa družba zabeležila še za 360 tisoč evrov drugih poslovnih prihodkov. Glede na leto prej je močno poskočil čisti dobiček, podjetje Isajlovića ga je ustvarilo za dobrih 300 tisoč evrov.

Konec prejšnjega leta je imelo podjetje za 50 tisoč evrov kratkoročnega finančnega dolga, na računu pa dobrih 600 tisoč evrov.

Tysonova betonarna dosegla nov vrhunec

Podjetje Projekt Beton, ki se ukvarja s proizvodnjo betona, vodi pa ga Rok Furlan - Tyson, je lani ustvarilo največ prihodkov in dobička v svoji »novejši« zgodovini (podrobnosti v nadaljevanju). Čisti prihodki od prodaje so znašali 6,2 milijona evrov in bili glede na leto prej večji za dobrih 38 odstotkov. Čisti dobiček je znašal 291 tisoč evrov in bil 3,5-krat večji kot leta 2017. Projekt Beton je uradno v lasti družbe Capital UK Invastments Limited, katere lastništvo se konča pri neznanih lastnikih iz davčne oaze Delaware. Na Projekt Beton je Furlan pred leti, ko se ga je lotila finančna uprava, prenesel posle nekdanjega Sector Betona, enega od glavnih dobaviteljev betona za Stožice. Furlan je po koncu davčnega inšpekcijskega postopka sprožil osebni stečaj, sodišče pa mu je pred nedavnim dovolilo odpust dolga.

EIPF skoraj brez prihodkov od prodaje

EIPF, ekonomski inštitut Veljka Boleta in Jožeta Mencingerja, je lani ustvaril dobrih 400 evrov prihodkov od prodaje – še leto prej 180 tisoč evrov. Je pa ustvaril 1,78 milijona evrov drugih prihodkov – predvidevamo, da je v to všteta prodaja vile v Ljubljani, kupila jo je družina Login.

Kako poslujejo kriptopodjetja in kakšne plače izplačujejo

Lani je podjetje v Sloveniji odprla kritpomenjalnica Bitstamp, ki sta jo Damian Merlak in Nejc Kodrič lani sicer uspešno prodala Južnim Korejcem.

Kaj je videti iz bilanc? Podjetje je bilo ustanovljeno februarja lani, lanski prihodki so znašali 5,3 milijona evrov, čisti dobiček dobrih 300 tisoč evrov. Večino stroškov – 4,5 milijona evrov – pomenijo stroški dela. Stroški plač za 61 zaposlenih so znašali 3,7 milijona evrov, kar pomeni, da povprečna mesečna bruto plača v Bitstampu presega pet tisoč evrov.

Podjetje je imelo konec prejšnjega leta na računu 1,2 milijona evrov in za 2,5 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.

Razkriti so tudi lanski rezultati podjetja Nicehash. Gre za kriptorudarsko podjetje, ki so mu v hekerskem napadu konec leta 2017 ukradli 4.700 bitcoinov – njihova vrednost je takrat presegala 70 milijonov evrov.

Prihodki Nicehasha so se lani glede na leto prej zmanjšali za pol in so znašali tri milijone evrov. Podjetje je leto končalo s četrt milijona evrov izgube, na računu je imelo 45 tisočakov (leto prej šest milijonov evrov) in za 1,4 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.

Masten s pol milijona prihodkov in minimalnim dobičkom

Med profesorji je veliki met uspel ekonomistu in rednemu profesorju na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Igorju Mastenu. Podjetje Econlab, ki je registrirano za poslovno svetovanje in je bilo ustanovljeno aprila lani, je v devetih mesecih ustvarilo 487 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, a le 1.963 evrov čistega dobička. Masten je bil do februarja letos član nadzornega sveta Hidrie Holdinga, lastnice Hidrie, a je ob lastniških nemirih odstopil.

Ahčanovo računalniško podjetje povečalo prihodke

Profesor na ekonomski fakulteti Aleš Ahčan je lastnik podjetja Incertus, ki je registrirano za računalniško programiranje. Lani je podjetje ustvarilo 552.173 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje (13-odstotno povečanje glede na 2017) in dobrih devet tisoč evrov čistega dobička.

Razkrite bilance 2018: kako so poslovali znani odvetniki, podjetniki, svetovalci, profesorji in ljudje iz kriptosveta
Teslin vlak lovi sapo, poslovanje spet krepko v rdečem
43 min
V prvih treh mesecih so imeli 627 milijonov evrov izgube, prihodki pa so zrasli za tretjino.
Na članek...

Proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je z včerajšnjo objavo poslovnih rezultatov razočaral vlagatelje. V prvem četrtletju je izguba iz poslovanja po splošno sprejetih računovodskih načelih (GAAP) znašala 522 milijonov dolarjev (468 milijonov evrov), celotna izguba pa 702 milijona dolarjev (627 milijonov evrov). Prihodki od prodaje so se povečali za tretjino, na 4,5 milijarde dolarjev (4,04 milijarde evrov), vendar so precej nižji od pričakovanj Wall Streeta.

Tesla je v tem obdobju proizvedla približno 63 tisoč vozil model 3, kar je tri odstotke več kot v istem četrtletju leto prej, vendar manj od pričakovanj. Kosmati dobiček iz prodaje (bruto marža) pri modelu 3 ostaja pri 20 odstotkih.

Zaradi velikega povečanja dobav v Evropi in na Kitajskem so deset dni pred koncem trimesečja dostavili le polovico vseh avtomobilov, ki bi jih morali do konca četrtletja. To pomeni, da bo veliko dostav prestavljenih na drugo trimesečje. V drugem četrtletju napovedujejo, da bodo strankam dostavili od 90 do sto tisoč vozil, izguba pa bi morala biti precej manjša od 627 milijonov evrov, kolikor je je bilo v prvem trimesečju. Vrednost delnice družbe je na trgovalni dan končala skoraj dva odstotka nižje, pri 258,6 dolarja, kar je najnižje v zadnjih šestih mesecih.

V družbi napovedujejo, da bodo v tretjem četrtletju spet dosegli dobiček, potem ko znižajo stroške in izboljšajo dobavo vozil zunaj ZDA, kjer se ubadajo z logističnimi težavami. V Tesli so znova potrdili napoved dobave med 360 tisoč in 400 tisoč vozili v letu 2019, številka pa bi lahko segla do pol milijona, če bo tovarna v Šanghaju dosegla obseg proizvodnje v zadnjem četrtletju. Za primerjavo: v letu 2018 so dobavili približno 235 tisoč avtomobilov.

Prenova za modela S in X

Dobave modelov S in X so v prvem četrtletju upadle na 12.100 vozil, kar je manj kot polovica v primerjavi z istim obdobjem lani. Zadnji dve leti so jih dostavili povprečno 25 tisoč na četrtletje. Zmanjšanje je posledica sezonskega šibkejšega povpraševanja v prvem četrtletju, nižje subvencije v ZDA in opustitve prodaje različic z najmanjšo baterijo s 75 kilovatnimi urami. Zaradi šibkejšega povpraševanja so v podjetju že osvežili dražja model S in X, ki imata zdaj novo generacijo pogonskega sistema z daljšim dosegom in boljšimi zmogljivostmi.

Teslin vlak lovi sapo, poslovanje spet krepko v rdečem
Foto: Press
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
56 min
1. Halo, Finance! Kam naj vložim, da bom veliko zaslužil?2. Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega3. Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in
Več ▼

1. Halo, Finance! Kam naj vložim, da bom veliko zaslužil?

2. Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega

3. Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in 35 hitrih avtobusnih linij. Kaj vse bo novega za potnike?

4. Dobro kaže! Poslanci danes potrjujejo neobdavčen regres

5. Ameriške delnice spet rekordno: Koliko prostora ostaja za rast?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Izzivi menedžmenta ali kako do višjih plač
2 uri
Cilj vsakega menedžerja, lastnika oziroma podjetja naj bi bil ustvariti organizacijo odgovornih, zavzetih in opolnomočenih posameznikov, ki znajo razmišljati strateško, da tako lahko ustvarjamo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in višjimi plačami.
Na članek...

Če pogledamo osnovno sliko gospodarstva in slovenskih podjetij, danes menedžerji in podjetniki v primerjavi z obdobjem pred krizo veliko bolje uresničujejo svoje temeljno poslanstvo – dobri rezultati, po pravi poti. O dobri kondiciji podjetij pričajo lanska gospodarska rast, ki je Slovenijo uvrščala med tigre rasti, pa tudi letošnje napovedi, čeprav nekoliko bolj umirjene.

Dobičkonosnost ni več bogokletna

Delež izvoza v slovenskem BDP se je lani še povečal na 86 odstotkov (pred desetimi leti je znašal 69 odstotkov!), v tretjem četrtletju lani smo z 1.022.000 zaposlenimi imeli rekordno število zaposlenih, odkar v Sloveniji merimo ta podatek. Zadolženost podjetij je manjša in bolj »zdrava« v primerjavi z obdobjem pred začetkom zadnje krize. Temelji rasti, ki so bili pred desetimi leti postavljeni na zadolževanju namesto na poviševanju dodane vrednosti, so se torej popravili.

Hierarhično organizirana podjetja s središčenjem moči in avtoritete v eni osebi počasi prehajajo v organizacijo, kjer je najvišje vodstvo »prvi med enakimi«. Številni slovenski podjetniki in menedžerji so s svojimi ekipami zaposlenih prav tako dvignili dobičkonosnost podjetij. Vemo, če se dela veliko in nič ne zasluži, se nekaj ne dela prav. Tudi zato je leta 2013 postala dobičkonosnost podjetij ena osrednjih nalog predsednika našega združenja. Nastopil je v času, ko je bila ta dobičkonosnost tako rekoč ničelna, govoriti o dobičku pa skoraj bogokletno.

Slovenija postaja izvoznica kadrov

Uspešnost dela menedžerjev in podjetij je vedno povezana tudi z okoljem, v katerem delujejo. Podjetja članov Združenja Manager pomenijo tretjino prihodkov gospodarstva, njihova dobičkonosnost je višja za 29 odstotkov od povprečja slovenskega gospodarstva, dodana vrednost na zaposlenega 22 odstotkov višja, podobno nadpovprečne so tudi plače. Med najboljšimi zaposlovalci skoraj ni podjetja, ki ga ne vodi naš član. Zato mi je njihov glas pomemben. Dobim vpogled v to, kako delajo uspešna podjetja, v kakšnem okolju se razvijajo in kako jih vodijo.

V naši anketi o največjih izzivih, s katerimi se menedžerji srečujejo pri vodenju, jih je skoraj polovica poudarila, da so izzivi povezani prav z razvojem in rastjo podjetja ter s kadri. Razvoj in rast podjetja povezujejo z vodstvenimi kompetencami, tehnološkim razvojem in okoljem, v katerem delujejo. Izzive s kadri povezujejo z mikro okolji njihovega delovnega okolja, vodenjem z zgledom in makro okoljem države, regulativami, davki, javnim servisom ... To so tudi področja, na katerih danes med seboj tekmujejo podjetja in države bolj kot kadarkoli – področji znanja in človeškega kapitala. V tej bitki trenutno podjetja, in z njo Slovenija, niso med prvimi, niso v vrhu, včasih se zdijo že malo upehana. O tem je skoraj vsak dan zapisanih kup analiz, pričevanj in številk, ki v zadnjem obdobju kličejo predvsem po razbremenitvi prispevkov in/ali dohodnine zaposlenih, ki lahko prinašajo višjo dodano vrednost. To ne pomeni, da drugo ni pomembno, a želim ohraniti rdečo nit.

Zeleno, zdravo in varno okolje je resda krasno in ga ne gre nikoli jemati za samoumevnega. Če zaposleni za vloženo znanje in delo dobi iz bruto plačila neprimerljivo manjšo vsoto na svoj osebni račun, manj ugodne bonitete in slabše druge pogoje kot pa v drugih državah, s katerimi se primerjamo ali tekmujemo, ne preseneča, zakaj je Slovenija postala izvoznica kadrov, kot je pred nedavnim dejal premier Marjan Šarec.

Družbeni dogovor pomeni boljše življenje za vse

Ambicija rasti in razvoja, želja, da se slovenska podjetja bolj postavljajo na svetovni zemljevid, postavljata pred lastnike in menedžerje številne nove izzive, ki se popolnoma razlikujejo od tistih v času bitke za preživetje v krizi in takoj po njej. A zato niso nič manj pomembni. Zato smo v začetku leta menedžerji predlagali, da v tej državi sklenemo tako imenovani družbeni dogovor, ki bi lahko odgovarjal ne samo na izzive podjetij, ampak na izzive družbe. Gre za družbeni dogovor ali konsenz za bolj pospešeno rast bruto plač ob hkratni zavezi k postopnemu zniževanju davkov in prispevkov za višje neto plače zaposlenih.

Menedžerje oziroma podjetnike bi spodbudil k večanju produktivnosti (kar je pogoj za višanje plač), s katero še vedno zaostajamo 20 odstotkov za evropskim povprečjem. Prav tako bi jih spodbudil k večji ambiciji, da lahko še več podjetij raste in osvaja svet, državo pa k iskanju rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarskega okolja in privlačnosti za kadre. Gre za načelo, da tako gospodarstvo kot država sprejmemo zaveze. To bi lahko pomenilo boljše življenje za vse, tudi zadosten priliv v blagajno.

Dober menedžer išče pametnejše od sebe

Ena temeljnih nalog menedžmenta je večanje produktivnosti, današnji izziv podjetij in menedžerjev pa je tudi v iskanju rešitev za »pametno delo«. Torej znati z enakimi sredstvi ustvariti več, in ne le delati še dlje in še bolj intenzivno. To pomeni za menedžment tudi zavezo poskrbeti za boljšo organizacijo, vlagati v avtomatizacijo, umetno inteligenco oziroma se razviti v pametna podjetja. Je pa tudi tesno povezana s strateškimi razvojnimi vprašanji. Ne samo rasti plač, kjer postajamo nekonkurenčni državam, s katerimi tekmujemo. Družbo čaka iskanje rešitev financiranja posledic staranja prebivalstva, če omenim le enega največjih izzivov.

Menedžerji in podjetniki v ekonomiji znanja in bliskovitega razvoja tehnologije, ki gre nekako po sistemu »komaj osvojim, za kaj gre, pride nekaj novega«, za preboj v pametna podjetja in s tem inovacijsko družbo potrebujejo okoli sebe znanje – strokovnjake, inženirje, razvojnike, pronicljive ume, raziskovalce, vrhunske vodje, umetno inteligenco ...

Zato je danes dober menedžer tisti, ki se zna obdati z ekipo sodelavcev pametnejših od sebe za področja, ki jih vodijo. Podjetja se namreč razvijajo toliko, kolikor se razvija njihov človeški kapital. Zaradi kompleksnosti pa ena sama oseba že zdavnaj ne more biti pametna za vse.

Cilj vsakega menedžerja, lastnika oziroma podjetja naj bi bil ustvariti organizacijo odgovornih, zavzetih in opolnomočenih posameznikov, ki znajo razmišljati strateško, da tako lahko ustvarjamo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in višjimi plačami. Ter čim več nižjih in slabše plačanih prepustimo avtomatizaciji in robotizaciji.

Izzivi menedžmenta in vprašanja o tem, kako dobro opravljajo svojo vlogo, so tako posredno in neposredno tudi izzivi družbe (in nasprotno). Če želimo slediti cilju GZS – doseči 60 tisoč evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025 –, bomo morali razliko v finančni vrzeli med dodano vrednostjo 43 tisoč evrov iz leta 2017 in tem ciljem iskati tudi v večji pozornosti človeškemu kapitalu, več se bo treba ukvarjati z ljudmi. Kot menedžment, lastniki in tudi družba.

Skupna ambicija prinaša odgovornosti

V tekmi razvoja niso samo podjetja, ampak tudi države, pri čemer eni brez drugih ne morejo zmagovati. Za oboje pa globalno velja, da svojo konkurenčnost vse bolj gradijo na ljudeh in znanju oziroma tehnologiji. Ko se postavlja vprašanje, kako dobro opravlja nalogo menedžment, se mora sočasno postaviti vprašanje, kako dobro nalogo pri tem opravljata tudi država in vsak zaposleni. Ta naj bolj razume, da se učenje nikoli ne konča.

Medtem ko danes menedžer išče rešitve za večjo produktivnost in dodano vrednost v okvirih, ki si jih na eni strani postavi sam, na drugi pa mu jih postavlja država, zadnjo hkrati spodbuja, naj naredi korak nasproti s prilagoditvami, ki bodo to omogočale. Da se vsi najdemo v skupni ambiciji, vsak s svojo odgovornostjo, ki jo tudi prevzamemo. Gospodarski kazalniki zadnjih let potrjujejo, da smo slovenski gospodarstveniki, menedžerji in podjetniki naravnani v pravo smer, a prave razvojne hitrosti še nismo dosegli. Sami je ne bomo mogli.

Britanski varuh konkurence preprečil združitev trgovcev Sainsbury's in Asda
2 uri
Britanski varuh konkurence nasprotuje združitvi drugega največjega britanskega trgovca Sainsbury's in britanske podružnice ameriškega Walmarta Asda. Ta bi namreč po oceni varuha privedla do
Več ▼

Britanski varuh konkurence nasprotuje združitvi drugega največjega britanskega trgovca Sainsbury's in britanske podružnice ameriškega Walmarta Asda. Ta bi namreč po oceni varuha privedla do višjih cen, poroča BBC.

Trgovca sta v odgovoru na sporočilo varuha objavila, da sta predlog o združitvi umaknila. S poslom, ki naj bi bil vreden 10 milijard funtov, bi sicer nastal največji trgovec na Otoku.

(Intervju) David Mitchell, AccuWeather: avtonomni avto bo moral poznati vremensko napoved, da se bo lahko pravilno odločil
2 uri
David Mitchell, podpredsednik digitalnih medijev in novih platform v AccuWeatherju, nam je pojasnil, kakšno vlogo bo vremenska napoved igrala v dobi avtonomnih avtov in kako bodo sploh priskrbeli potrebne informacije.
Na članek...

David Mitchell je bil eden od govorcev dogodka City as a Lab, ki ga je v BTC aprila organiziral slovenski tehnološki startup AV Living Lab. Mitchell je v klepetu z nami poudaril pomen vremena v dobi avtonomnih vozil, ki prihaja čez približno deset let, in način, kako bo podjetje pridobivalo ter oblikovalo napovedi. Glavna lastnost avtonomnih vozil bo namreč njihova varnost, saj bo moral računalnik v avtomobilu sam sprejemati odločitve.

Da bodo te pravilne, bo potreboval čim več pravih informacij in dovolj veliko procesno moč, da jih bo v kratkem času analiziral in predlagal prave ukrepe. Mitchell sicer poudarja, da avtomobili že danes s pomočjo senzorike – senzorji, kamere in radarji različnih zasnov in načinov delovanja – zbirajo kakovostne informacije, kaj se dogaja okoli avtomobila. Prepoznajo lahko tudi trenutno vreme in povzročijo verižno reakcijo ukrepov, ki poskrbijo za varno vožnjo.

Pomembna bo informacija, kakšno vreme nas čaka v naslednji uri, dveh ...

Postavka, ki manjka v enačbi, je informacija, kaj se dogaja za naslednjim zavojem in kakšne razmere lahko pričakujemo v naslednje pol ure. »To so zelo pomembne informacije, ki lahko pomembno vplivajo na nadaljnji potek vožnje, še posebej, če nas čaka močno sneženje ali deževje, ki bo močno otežilo vozne razmere. Napoved sicer pogosto ugotavljamo sami, a kdaj se nebo zmoti. Temni oblaki se lahko razkadijo in posije sonce ali pa se nakopičijo in rezultat je neurje,« pojasnjuje Mitchell. »V tem primeru je jasna informacija, da bo vreme lepo, ne skrbite, ali pa, čaka vas neurje … lahko zelo koristna in pomirjujoča za voznika. Sploh če je govorna, saj voznik med vožnjo ne more upravljati aplikacij,« še doda.

Ali osvežujete napoved, ko se odpravite na pot?

Te informacije so pomembne že danes, ko se denimo odpravljamo na službeno pot, izlet ali počitnice. Še toliko bolj pa bodo pomembne, ko bomo avtomobilu prepustili vožnjo v celoti. Torej se bomo zanašali tudi na prave odločitve v primeru spremembe vremenskih ali prometnih razmer ter na pravo predvidevanje, ki bo odigralo pomembno vlogo, da bomo sploh lahko prišli na cilj. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da sami pogosto preverimo vremensko napoved, preden se usedemo za volan. Pozneje, med vožnjo, napovedi ne spremljamo, čeprav se ta lahko korenito spremeni in nam pokvari načrte.

AccuWeather že pripravlja primerno aplikacijo

Mitchell za takšne primere opozarja na že razvito aplikacijo mini cast on the route, ki predstavlja napoved na sami poti in jo podjetje priskrbi za posamezno mikro lokacijo. Aplikacija vozniku priskrbi natančno vremensko napoved za naslednjih 120 minut, osvežuje pa se vsako minuto, kar pomeni, da zajame tudi vse kratkotrajne spremembe v napovedi na začrtani poti. Torej ne le na trenutnem položaju, ampak na poti, ki smo jo vpisali v navigacijsko napravo vse do cilja, ki je oddaljen največ dve uri.

Največji izziv sta analiza množice podatkov in enostaven prikaz

V obdobju avtonomnih avtomobilov bosta potrebni še večja natančnost in interaktivnost podatkov, ki bodo na voljo avtomobilu. Po Mitchellovih besedah bodo v prihodnje pomembne povezava, uporaba in pravilna analiza ključnih podatkov, ki bodo sestavljali natančno vremensko napoved. »Že danes imamo dobre podatke, denimo informacije, pridobljene s kamerami na določenem območju. Iz razmer lahko sklepamo, ali moramo čez 100 kilometrov zamenjati letne gume za zimske, saj so razmere toliko slabše,« pravi Mitchell in poudarja, da doslej še nikomur, tudi AccuWeatherju, ni uspelo povezati vseh teh informacij in jih sestaviti v enostavno in uporabno aplikacijo. Torej ne zbirke množice podatkov, ki bodo vozniku ali avtomobilu ponudili le zmedo, ampak pametno aplikacijo, ki bo izluščila in preprosto ponudila le pomembno.

Kmalu boste imeli napoved v obliki aplikacije v navigaciji

»Podatki o prometnih zastojih, zaporah cest, lokalni vremenski napovedi in podobni bodo v prihodnje manj pomembni. Res uporaben bo le produkt oziroma storitev, ki bo povezovala vse posamične napovedi, ki jih bomo pridobili tudi od drugih organizacij ter jih združili v eno aplikacijo,« poudarja Mitchell. Na podrobnejša vprašanja o tej storitvi ni želel odgovoriti. Povedal nam je le, da pogajanja z različnimi organizacijami že potekajo, gre pa za aplikacijo, ki bo vključena v navigacijski sistem avtomobilov. Pojasnil nam je še, da to ne bo Accu­Weatherjeva aplikacija, obenem pa bo še vedno ponujala precej možnosti za izboljšave. »Da bo res uporabna, moramo poskrbeti za vključitev vseh informacij,« je sklenil.

Ko bo vremenska napoved prekinila vožnjo, nastopi čas za posel

Preskočiva na drugo, širšo temo avtonomnih vozil in pomembnost informacij, ki bodo na voljo potnikom. Kaj se bo denimo zgodilo, če se bo avtonomni avto odločil, da zaradi slabe vremenske napovedi konča vožnjo, saj tudi alternativne poti ne bodo omogočale varne vožnje do cilja? »Tu nastopi posel oziroma priložnost za posel,« začne Mitchell. V času, ko bomo čakali na boljše razmere, nam lahko aplikacija ponudi izbiro, kam gremo na kosilo, morda na tistem mestu ali v bližini, pač glede na razmere na cesti in naše navade. Če jo bomo povezali z družbenimi omrežji, nam lahko pove, ali imamo v bližini trenutne lokacije prijatelje, morda kakšne znamenitosti, ki si jih še nismo ogledali ter nam jih, razvrščene po ocenah uporabnikov, naniza na zaslonu avtomobila ali sporoči govorno.

Pomemben bo tudi način sporočanja informacij

Te podatke bo AccuWeather s partnerji ponudil neposredno proizvajalcem avtomobilov, ki jih bodo v obliki aplikacije vgradili v navigacijske sisteme in ponudili kupcem. V dobi avtonomnih vozil pa se bo spremenilo tudi podajanje informacij, na tem področju se lahko zgodi prava revolucija. »V avtonomnih avtomobilih bo zelo pomembno, da ne zmotimo voznika oziroma potnikov. Zato bo informacije o vremenu in drugem treba sporočati predvsem vizualno, denimo z barvami, ki bodo ponazarjale različne vremenske razmere. V primeru nevarnosti denimo z rdečo, resne nevarnosti, ki prikazuje neurje, potres ali kaj podobnega, pa z vijolično barvo, dodali pa jim bomo tudi glasovna opozorila.«

Kako AccuWeather zbira informacije, s pomočjo katerih sestavi vremensko napoved?

David Mitchell pojasnjuje, da v podjetju zbirajo množico podatkov iz različnih virov. Brezplačno jih dobijo od vladnih ustanov, od zasebnih podjetij jih morajo kupovati. V zadnjih nekaj letih informacije dobivajo tudi iz avtomobilov, ki so jih povezali v mrežo. A na tem področju so šele na začetku poti. Drugi novodobni vir informacij, potrebnih za čim bolj natančno vremensko napoved, so mobilni telefoni, ki s senzorji lahko sporočajo zračni tlak, stopnjo vlage in temperaturo kot osnovo za natančno vremensko napoved. »A mobilni telefoni so pogosto v žepu uporabnikov, tam pa je zbiranje podatkov manj natančno oziroma celo zavajajoče,« pojasnjuje Mitchell. Pritok informacij je torej ogromen, pomembno pa je vedeti, da ti podatki niso vselej enako natančni. To pa je odvisno od mikro lokacije in kakovosti radarja, ki priskrbi podatke. V AccuWeatherju znajo dež napovedati skoraj do minute natančno, a vselej jim to ne uspe zaradi zgoraj navedenih razlogov.

(Intervju) David Mitchell, AccuWeather: avtonomni avto bo moral poznati vremensko napoved, da se bo lahko pravilno odločil
Foto: Jure Makovec
V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
2 uri
Lani so v Oro Metu mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla in za orodjarne, zlasti nemške, izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč
Na članek...

Velike, tudi 10-tonske temne kose jekla v industrijski coni v Neverkah pri Pivki, ki so na dvorišču Oro Meta iz Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla zložene v skladovnice, obiskovalec težko spregleda. Pogled, ki se mu ponudi v proizvodnji podjetja, kjer veliki svetleči kosi jekla, prepredeni s številnimi luknjami in vdolbinami različnih oblik in globin na paletah čakajo bodisi na nadaljnjo obdelavo bodisi transport do kupcev, je še zanimivejši.

Kupci orodnih plošč, ki jih izdelujejo v Oro Metu, so orodjarne. Te orodne plošče potrebujejo pri izdelavi različnih tipov orodij, ki jih proizvodna podjetja uporabljajo za brizganje plastike, tlačno litje aluminija, krivljenje pločevine, za rezilna in odsekovalna orodja ali za orodja za izdelavo izdelkov iz gume.

Seveda šele potem, ko so v orodjarnah za orodja izdelali gnezda oziroma gravure, ki dajo izdelkom, ki jih proizvodna podjetja izdelujejo z orodjem, obliko, ter druge sestavne dele orodij. Gnezda oziroma gravure so njihov najkompleksnejši del.

Preboldski Odelo za proizvodnjo potrebuje 700 orodij

V preboldskem Odelu denimo za brizganje različnih sestavnih delov zadnjih LED-luči - enokomponentnih in večkomponentnih, sestavljenih iz difuzne, prozorne in črne plastike - uporabljajo približno 700 orodij. Tako so nam povedali, ko smo o njihovi serijski proizvodnji zadnjih LED-luči za približno 25 modelov avtomobilov, največ jih naredijo za znamke BMW, Audi in Mercedes-Benz, pripravili reportažni članek.

Tista orodja, ki niso vpeta v stroje v proizvodnji ali jih na predogrevalnih napravah ne ogrevajo na delovno temperaturo, s čimer zagotovijo, da so ob menjavi hitro pripravljena na polno delovanje, hranijo v posebni hali. Pogled na morje jeklenih orodij - v prostoru v glavnem prevladujejo hrusti, težki tudi do 15 ton -, je resnično impresiven. Ker je v orodjih veliko specifičnega znanja, ki je poslovna skrivnost, slikanje v dvorani ni dovoljeno.

Smo si pa orodja lahko pobliže ogledali v škofjeloškem Polycomu, enem od treh finalistov lanskega izbora tovarne leta, ki izdeluje tehnično zahtevne plastične izdelke za avtomobilsko in druge industrije, v svoji orodjarni pa tudi zahtevna orodja za brizganje plastike. Za izdelavo posameznega v povprečju potrebujejo šest mesecev. Kot nam je pojasnil tehnični vodja Polycomovega orodjarskega razvojnega centra Andrej Kos, je vsako orodje unikaten izdelek, sestavljen iz 100 do 500 različnih sestavnih delov.

Lani 60 tisoč kosov orodnih plošč

Tako kot so unikatna orodja, so unikatne tudi orodne plošče, je povedal Tomaž Rupar, vodja CNC-obdelav v Oro Metu. In dodal, da izdelava kompleksnih orodnih plošč, nekatere med njimi imajo kar tisoč lukenj, skozi katere med delovanjem orodja potuje voda oziroma hladilna tekočina, zahteva tudi do 600 delovnih ur.

Orodne plošče v Oro metu denimo izdelujejo tudi za takšna orodja za brizganje plastike, ki imajo 128 gnezd, kar pomeni, da brizgalni stroj naenkrat nabrizga 128 kosov izdelka.

Glavne obdelovalne operacije, ki jih izvajajo v proizvodnji, so rezkanje, ploskovno brušenje, globoko vrtanje, CNC-rezkanje in petosno CNC-rezkanje, ponujajo pa tudi storitve trirazsežnostnega (3D) skeniranja.

Kot je povedal Jernej Pavlin, direktor Oro Meta, so v družbi z nekaj več kot 80 zaposlenimi lani mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla, 700 ton več kot predlanskim, in za orodjarne izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč. Manjši del Oro Metovih kupcev sicer prihaja tudi iz strojegradnje.

Za orodno ploščo tudi 30 tisoč evrov

Cene orodnih plošč se gibljejo med tri tisoč in 30 tisoč evri, odvisno od njihove kompleksnosti in velikosti. Pri največjih denimo kar tretjino cene pomeni material, je povedal Tomaž Rupar, ki je med drugim odgovoren tudi za pripravo ponudb za kupce.

Kot je povedal, je pri pripravi ponudbe glavni izziv, kako čim bolj natančno oceniti, koliko časa bo zahtevala izdelava posamezen plošče. Ne le zaradi roka izdelave in s tem dobave kupcu, ampak tudi zaradi načrtovanja dela v proizvodnji.

In še zanimivost. Ker so na računalniškem zaslonu vse orodne plošče, natančneje njihovi trirazsežnostni modeli, videti enako veliki, je nepogrešljiv pripomoček, ki ga pri pripravi ponudb za kupce uporablja Tomaž Rupar, meter. Z njim namreč sproti preveri, kako velika je v resnici plošča, ki jo želi kupec, in zato laže pripravi ustreznejšo ponudbo ter določi strošek oziroma ceno izdelave.

Dva glavna programa

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, sta glavna proizvodna programa družbe program ABC in program CNC.

Prvi zajema šeststransko rezkanje in brušenje orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij po širini, dolžini in debelini (od tod ime ABC).

Drugi program, program CNC, pa zajema obdelavo plošč po trirazsežnostnih (3D) modelih naročnikov v zelo ozkih tolerancah, kar pomeni tudi do pet mikronov natančno.

V CNC-programu so lani obdelali približno polovico grobo mehansko obdelanih orodnih plošč, je povedal Jernej Pavlin. Se pravi, približno 30 tisoč kosov.

Ohišje orodja sestavlja od sedem do devet orodnih plošč

Poleg grobe in CNC-obdelave posameznih orodnih plošč je Oro Met specializiran tudi za izdelavo ohišij orodij. Ohišja orodij so sestavljena iz kompleta od sedmih do devetih orodnih plošč, je pojasnil Tomaž Rupar. In dodal, da so v družbi specializirani zlasti za izdelavo orodnih plošč nestandardnih dimenzij. Posamezna plošča lahko meri največ tri krat dva metra in je težka do deset ton.

Ohišje orodja za brizganje plastike denimo sestavljajo temeljna plošča, dve vpenjalni plošči, fiksna in pomična gravurna plošča ter izmetalna plošča.

ABC-program družbi prinese dve tretjini prihodkov

S programom ABC-obdelave, rezkanja in brušenja orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij je Oro Met lani ustvaril dve tretjini prihodkov, preostalo pa z visoko specializirano obdelavo orodnih plošč po trirazsežnostnih modelih naročnikov, je povedal Jernej Pavlin.

Ker s programom CNC ustvarjajo višjo dodano vrednost, ga bodo v prihodnje še razširili in zato program ABC preselili v drugo proizvodno dvorano.

V proizvodnji skupaj 32 strojev

Izdelava posamezne orodne plošče poteka na štirih do šestih različnih strojih, tako klasičnih kot računalniško krmiljenih CNC-strojih. Skupaj imajo v podjetju za mehansko obdelavo 32 strojev, od tega 20 na programu ABC, 12 pa na programu CNC.

Vsi operaterji računalniško vodenih strojev te tudi sami programirajo, zato je njihovo usposabljanje zelo zahtevno. Preden lahko na strojih samostojno delajo, traja najmanj eno leto, je pojasnil Tomaž Rupar.

Kot je med ogledom delovanja enega od obdelovalnih strojev povedal njegov operater, med proizvodnim procesom nenehno opazuje dogajanje v stroju, čeprav je krmiljen računalniško in delovno operacijo izvaja samostojno.

Poleg strojev v velikosti avtodoma v proizvodnji programa CNC pogled pritegnejo tudi številni svedri. Med drugim smo si ogledali tudi trdokovinski sveder, ki lahko tisoč lukenj izvrta v dveh urah in pol. S klasičnim svedrom bi za njihovo izdelavo potrebovali 36 ur.

Površine plošče pred obdelavo temeljito očistijo

Plošče operaterji od stroja do stroja premikajo s posebnim magnetnim prijemalom in mostovnim dvigalom.

Pred vsako naslednjo fazo obdelave operaterji ploskve temeljito strojno in ročno počistijo, smo videli med ogledom proizvodnje programa ABC. Ali je njena površina resnično popolnoma gladka, na koncu preverijo še z dlanjo.

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, človeška dlan najbolj zanesljivo zazna, ali so na površini ostale kakšne smeti. Če bi na njej denimo ostal kakšen droben jekleni okrušek, po obdelavi na brusilnem stroju, teh imajo v proizvodnji sedem, površina ne bi bila popolnoma ravna oziroma gladka.

Kakovost plošč merijo sproti

Skrb za visoko kakovost izdelave orodnih plošč je eden od dejavnikov, s katerim Oro Met prepriča svoje kupce.

Kot je povedal Bojan Srebot, vodja kakovosti, orodne plošče v proizvodnem procesu merijo sproti in meritve pošiljajo kupcem, da lahko ti spremljajo, kako napreduje njihova izdelava. Sprotno komunikacijo in odzivnost kupci zelo cenijo.

Vse kompleksnejše orodne plošče vsaj dvakrat natančno izmerijo v merilnici, je povedal Bojan Srebot. Pri tem uporabijo bodisi klasični bodisi optični merilni stroj oziroma skener. Merilnica, ki je ob robu proizvodne dvorane, ima pomično streho, da lahko orodne plošče vanjo spustijo z vrha.

Orodna jekla iz Slovenije in tujine

Specialna orodna jekla Oro Metu, ki je od leta 2016 v 51-odstotni lasti družbe SIJ Ravne Steel Center, hčerinske družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, poleg SIJ Metal Ravne, prav tako iz Skupine SIJ, dobavljajo tudi tuji jeklarji, med drugim iz Avstrije in Italije.

V kakšna orodja bodo Oro Metove orodne plošče vdelali orodjarji, v družbi natančno ne vedo. Glavni kupci Oro Meta so sicer orodjarne, ki delajo orodja za preoblikovanje plastike in aluminija za avtomobilsko industrijo.

Družba večino orodnih plošč izvozi v Nemčijo, kjer ustvarijo približno 50 odstotkov prodaje. To so lani povečali skoraj za petino, je povedal Jernej Pavlin. Predlanskim so ustvarili 16,6 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička. Lanskih številk o poslovanju zaradi borznih pravil, ki jih je zavezana spoštovati skupina SIJ, v Oro Metu še ne smejo razkriti.

V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
Foto: Aleš Beno
Japonsko sodišče Ghosnu spet odobrilo večmilijonsko varščino 2
2 uri
Japonsko sodišče je odobrilo varščino za nekdanjega prvega moža Nissana in Renaulta Carlosa Ghosna v višini 500 milijonov jenov (štiri milijone evrov), poroča CNN. Proti Ghosnu je tožilstvo
Več ▼

Japonsko sodišče je odobrilo varščino za nekdanjega prvega moža Nissana in Renaulta Carlosa Ghosna v višini 500 milijonov jenov (štiri milijone evrov), poroča CNN. Proti Ghosnu je tožilstvo vložilo več obtožnic, med drugim mu očitajo domnevne finančne goljufije.

Spomnimo, Ghosna so prvič priprli novembra lani, v priporu je preživel več kot sto dni, nato pa so ga marca po plačilu okoli osmih milijonov evrov varščine izpustili. A že v začetku aprila so ga znova priprli, tokrat zaradi nakazil v Oman prek podružnice Nissana. Ghosn naj bi nakazila v vrednosti več milijonov dolarjev namenil za svojo osebno uporabo. Več v spodnjih člankih.

Ker nihče ni želel kupiti babičinih avtomobilov, je dobil idejo in naredil enega največjih evropskih startupov 1
3 ure
Berlinsko skupino Auto1, ki jo je ustanovil Christian Bertermann, je skoraj pol milijarde evrov sklada japonske Softbank izstrelilo med največje evropske startupe, lani so ga ovrednotili že na 2,9 milijarde evrov. Kaj počnejo, da so tako priljubljeni med vlagatelji, lani celo najbolj?
Na članek...

Leto 2018 si bomo zapomnili tudi po tem, da so se v mlada zagonska podjetja po vsem svetu prelile rekordne vsote tveganega kapitala. Skladi so vanje vložili kar 254 milijard dolarjev (221 milijard evrov) oziroma 46 odstotkov več kot v letu 2017, ko se je v startupe nateklo za 175 milijard dolarjev (152 milijard evrov). V Evropi je največ kapitala pritegnilo berlinsko zagonsko podjetje Auto1, ki se ukvarja s prodajo rabljenih avtomobilov in je z 2,9 milijarde evrov drugi najvrednejši startup v Evropi – več od njega je vreden le še švedski ponudnik pretočne glasbe Spotify. Auto1, ki sta ga ustanovila Christian Bertermann in Hakan Koc, je v nekaj letih zrasel v največjo spletno tržnico za prodajo rabljenih avtomobilov v Evropi. Lani je prek digitalne »borze« Auto1 lastnika zamenjalo 540 tisoč rabljenih jeklenih konjičkov, poskočili so tudi prihodki skupine; medtem ko so v letu 2017 znašali 2,2 milijarde evrov, so lani zrasli še za zavidljivih 32 odstotkov, na 2,9 milijarde evrov.

V čem je skrivnost uspeha

Vse skupaj se je začelo avgusta 2012, ko je internetni strokovnjak Christian Bertermann iskal možnosti, kako se znebiti dveh babičinih rabljenih avtomobilov. Ker ju nihče ni želel odkupiti, se je odločil, da bo ustanovil svojo spletno tržnico rabljenih avtov. Po spletu okoliščin se mu je pridružil Hakan Koc, takrat glavni produktni vodja pri berlinskem spletnem prodajalcu pohištva in vrtnega pohištva Home24, s katerim sta delala v isti stavbi v Berlinu in imela tudi podobno težavo – oba sta bila že dodobra naveličana svojih tedanjih služb. »Hakan je bil zelo zabaven in zato sva se začela pogovarjati. Ko začneš razmišljati o novem velikem izzivu, potrebuješ partnerja,« se poznanstva spomni Bertermann.

Od številnih drugih spletnih trgovcev z rabljenimi avtomobili, kot sta Mobile.de ali Autoscout24, se skupina Auto1 razlikuje predvsem po tem, da je nekakšen vmesnik med prodajalci in kupci, saj avto z lastnim denarjem odkupi in ga tudi garažira do prodaje končnemu kupcu. Prodajalcem rabljenih avtomobilov tako ni treba čakati na plačilo v nedogled; medtem ko je povprečna doba prodaje rabljenega avtomobila v Evropi kar 90 dni, sta jo Bertermann in Koc s svojim poslovnim modelom skrajšala na vsega 10 dni in s tem povzročila pravo disrupcijo na trgu rabljenih avtomobilov.

Poslovni model Auta1 je učinkovit tudi zato, ker je trg rabljenih avtomobilov zelo razdrobljen in na enem mestu povezuje trgovce z rabljenimi avtomobili z globalno digitalno platformo. Startup je navzoč že v več kot 30 državah in ima samo v Evropi več kot 400 podružnic. Sodeluje z že več kot 55 tisoč part­nerji, povečini so to trgovci z avtomobili.

Začela s šestimi zaposlenimi, danes jih je blizu tri tisoč

Ko sta Bertermann in Koc začela graditi svojo digitalno borzo rabljenih avtov, sta imela šest zaposlenih, zdaj jih je samo v Nemčiji približno 1.200, po vsem svetu pa 2.800. Kot je razvidno s spletne strani Glassdoor, na kateri sedanji in nekdanji zaposleni anonimno ocenjujejo podjetja in njihova vodstva, se povprečna plača prodajnega menedžerja pri Autu1 v ZDA giblje od 60 tisoč do 66 tisoč dolarjev na leto. Programski inženir Auta1 v Nemčiji zasluži dobrih 52 tisoč evrov na leto.

Podjetje odkupi približno tri tisoč avtov na dan, v zadnjem sporočilu za javnost marca letos pa so poudarili, da je v njihovem portfelju več kot 30 tisoč avtomobilov. V prvem letu poslovanja je prek platforme lastnika zamenjalo 224 avtomobilov, do danes pa že več kot milijon. Bertermann rad pove, da je poslovni model precej preprost. »Zgradili smo spletno borzo z rabljenimi avtomobili, kjer prek digitalne platforme povezujemo prodajalce in kupce.«

In kako velik potencial se skriva v tem poslu? Po študiji britanske svetovalne družbe Technavio naj bi trg z rabljenimi vozili do leta 2021 dosegel 128,4 milijona vozil, kar je sedem odstotkov več kot danes. Skoraj polovica rabljenih vozil bo na voljo v Severni in Južni Ameriki, tretjina v Evropi in petina v Aziji. Največji trg Auta1 je Nemčija, kjer ustvarijo približno 35 odstotkov prihodkov, veliko pa v skupini pričakujejo tudi od širitve na ameriški trg.

Polmilijardna injekcija Japoncev

Med najvrednejše startupe v Evropi je skupino Auto1 izstrelil tudi lanski vstop globalnega sklada japonske korporacije Softbank, ki je znan po naložbah v mlada tehnološka podjetja in ki je z 90 milijardami kapitala največji zasebni finančni sklad na svetu. V Auto1 je vložil kar 460 milijonov evrov svežega kapitala, kar je njegovo vrednost dvignilo na 2,9 milijarde evrov. »Skupina Auto1 je zgradila hitro rastočo podatkovno platformo, ki uvaja učinkovitost in preglednost na razdrobljenem trgu rabljenih avtomobilov, ki je vreden več kot 300 milijard dolarjev na leto,« je ob dokapitalizaciji komentiral Akšaj Naheta iz Softbank, ki je v zameno za finančno injekcijo postal 20-odstotni lastnik berlinskega startupa.

Širitev v fintech

Skupina Auto1 se je lani razširila še na področje finančne tehnologije (fintech) ter skupaj z Deutsche Bank in zavarovalnico Allianz ustanovila podjetje Auto1Fintech, ki bo ponujalo posojila in zavarovalne produkte. S tem bodo trgovcem z avtomobili omogočili, da prek spleta takoj pridejo do denarja za financiranje nakupa, namesto da urejajo posojila pri različnih finančnih ustanovah, kar se lahko zavleče.

Ker nihče ni želel kupiti babičinih avtomobilov, je dobil idejo in naredil enega največjih evropskih startupov
Foto: Dominik Butzmann/Auto1
Dobro kaže! Poslanci danes potrjujejo neobdavčen regres 3
3 ure
Napoved: zakonodajne spremembe bodo gotovo potrjene, regres bo do povprečne plače okoli 1.700 evrov bruto neobdavčen s prispevki in dohodnino
Na članek...

V parlamentu se je začela razprava o razbremenitvi regresa za letni dopust. Poslanci morajo danes tako sprejeti noveli zakonov o dohodnini ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da bomo lahko po prvomajskih praznikih dobili višji neto regres. Kaže dobro, oziroma kot so nam do zdaj povedali vsi vpleteni sogovorniki, zakonodajne spremembe bodo sprejete. Težko bi si bilo predstavljati poslance, ki bi bili proti temu ukrepu – razen seveda, če hočejo izgubiti priljubljenost med volivci in 23. maja so evropske volitve.

Glasovanje bo pozno zvečer, čez dan bomo spremljali razpravo. Zdaj objavljamo nekaj najpomembnejših točk o regresu po novem. Dodajmo: zaradi nove zakonodaje bo za 90 milijonov evrov manj pobrane dohodnine. Pri čemer pa za prihodnje leto vlada že snuje nove obremenitve kapitala.

Kolikšni bodo regres in prihranki?

Do zdaj je veljala oprostitev plačila prispevkov do višine 70 odstotkov povprečne plače. Dohodnina je bila plačana v celoti. Tisti, ki so regres dobili po zdaj veljavni zakonodaji, naj bi preplačane prispevke kmalu dobili nazaj. Tako delodajalci kot delojemalci.

Kolikšni bodo torej regresi?

  • Najnižji bo – tako kot velja zdaj – enak minimalni plači. Torej bo vsak dobil najmanj 886,63 evra regresa.
  • Če bi delojemalec po stari zakonodaji izplačal 70 odstotkov povprečne plače, bi bil regres oproščen le prispevkov. Tako bi ob plačilu 1.190 evrov bruto delojemalec plačal le dohodnino. Ta bi bila odvisna od njegove siceršnje plače in akontacije dohodnine; če bi imel, denimo, nekoliko nadpovprečne dohodke, nekje med dvojno in trojno povprečno plačo, bi plačal 25 odstotkov dohodnine in bi bilo njegovo neto izplačilo danes 893 evrov. Če povzamemo: strošek delodajalca bi bil 1.190 evrov (znesek je namreč oproščen 22,1-odstotnega izplačila iz bruto plače in 16,1-odstotnega izplačila na bruto plačo za prispevke).
  • Če bi delodajalec po novi zakonodaji izplačal za regres 70 odstotkov bruto plače, bi bil neto enak brutu. Torej bi bilo izplačilo na plačilni listi 1.190 evrov.
  • Če bi delodajalec po stari zakonodaji izplačal za regres povprečno bruto plačo 1.700 evrov (pa tudi več), bi na znesek nad 70 odstotki povprečne plače moral obračunati tako prispevke na bruto kot prispevke iz bruto plače in dohodnino. Torej bi bil strošek delodajalca okoli 1.780 evrov za neto izplačilo okoli 1.190 evrov.
  • Če bi delodajalec po predvideni novi zakonodaji za regres izplačal povprečno bruto plačo 1.700 evrov, bi bilo enako tudi neto izplačilo. Prav tako bi bil takšen strošek delodajalca. Prihranek za delodajalca je torej 80 evrov, plus za delojemalce 510 evrov. Pri izračunu smo upoštevali razliko za 25-odstotno dohodnino, kolikor bi je sicer plačal nekdo s plačo, ki znaša med dva- in trikratnikom povprečne plače.
  • Če bodo torej delodajalci še izplačevali regres »le« v višini 70 odstotkov povprečne plače, kot je bila večinska navada zdaj, prihrankov zanje ne bo.
  • Vsi večji zneski regresov bodo obdavčeni z dohodnino in prispevki nad zneskom, ki presega povprečno plačo.

Ali podjetja čakajo na novo zakonodajo? Kaj se zgodi, če so regres že izplačala?

Regres mora biti, razen v posebnih okoliščinah (poslovne težave), izplačan do vključno 30. junija. Nekateri so ga že izplačali. Kdaj bodo torej tako delodajalci kot delojemalci dobili vrnjeno preplačano dohodnino in tisti z višjimi izplačili tudi preplačane prispevke? Minister Andrej Bertoncelj je obljubil: finančna uprava, ki je pristojna za uradni postopek, bo preplačila vrnila hitro. Predvidoma naj bi Furs odločbe o vračilu dajatev izdal do 30. junija, torej bodo preplačane dajatve vračali do konca julija.

»Vračilo bo po uradni dolžnosti izvedla Finančna uprava RS, in sicer bodo akontacija dohodnine in prispevki zaposlenega vrnjeni neposredno zaposlenemu, prispevki delodajalca pa delodajalcu. Vračilo bo izvedeno najpozneje v 30 dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.« Če ima prejemnik neporavnane davčne obveznosti, bi si lahko Furs oziroma država te poravnala prav z regresnimi preplačili.

Spomnimo, da je v teku tudi pričakovan predlog za dodatno razbremenitev nagrajevanja uspešnosti (božičnice). Zdaj velja, da se dohodnine ne plača do višine povprečne slovenske plače. po novem naj bi se - a šele prihodnje leto - znesek zvišal na 150 odstotkov povprečne plače. Prispevki se plačajo.

Dobro kaže! Poslanci danes potrjujejo neobdavčen regres
Foto: Shutterstock
Delničarji Triglava bodo o 2,5 evra bruto dividende odločali 28. maja 1
4 ure
Uprava Zavarovalnice Triglav je objavila sklic skupščine delničarjev, ta bo 28. maja ob 14. uri. Na njej bodo med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička za lansko leto, uprava in nadzorni
Več ▼

Uprava Zavarovalnice Triglav je objavila sklic skupščine delničarjev, ta bo 28. maja ob 14. uri. Na njej bodo med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička za lansko leto, uprava in nadzorni svet predlagata izplačilo 2,5 evra bruto dividende na delnico oziroma skupno 56,8 milijona evrov. Predlagana višina dividende predstavlja 70,3 odstotka konsolidiranega čistega dobička Skupine Triglav za leto 2018, so sporočili iz Triglava.

Dnevnik: Draganu Tošiću ne bodo odvzeli sumljivega premoženja 2
4 ure
Ljubjansko višje sodišče je prvostopenjsko sodbo, po kateri bi morali eden od ključnih akterjev afere Balkanski bojevnik Dragan Tošić in z njim povezane osebe (soproga, njeno podjetje in
Več ▼

Ljubjansko višje sodišče je prvostopenjsko sodbo, po kateri bi morali eden od ključnih akterjev afere Balkanski bojevnik Dragan Tošić in z njim povezane osebe (soproga, njeno podjetje in znanec) ostati brez 2,2 milijona evrov sumljivega premoženja, spremenilo v zavrnilno sodbo, v Dnevniku piše Peter Lovšin. Pri tem se je oprlo na lansko odločitev ustavnega sodišča, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne more veljati za nazaj.

Spomnimo, prvostopenjsko sodišče je odobrilo odvzem 61 odstotkov 350 tisoč evrov vredne družinske hiše Tošićevih v Bizoviku, počitniške hiše in polja v Luciji, dveh ljubljanskih kavarn in sredstev na bančnih računih.

Facebook presegel pričakovanja o dobičku. Na stran 3 milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja pravil zasebnosti
6 ur
Facebook Inc., lastnik največjega družabnega omrežja na svetu, je v prvem četrtletju letos imel 15,1 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 26 odstotkov ali 2,9 milijarde dolarjev več kot leto
Več ▼

Facebook Inc., lastnik največjega družabnega omrežja na svetu, je v prvem četrtletju letos imel 15,1 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 26 odstotkov ali 2,9 milijarde dolarjev več kot leto prej. Analitiki na Wall streetu so pričakovali za sto milijonov dolerjev nižje prihodke.

Čisti dobiček prvega četrtletja znaša 2,43 milijard dolarjev ali 85 dolarskih centov na delnico. Ob tem je družba v rezervacije dala tri milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja zasebnosti v aferi Cambridge Analytica (Reuters sicer poroča, da bi poravnava lahko dosegla celo pet milijard dolarjev). Brez rezervacij bi čisti dobiček na delnico znašal 1,89 dolarja - v enakem četrtletju lani je znašal 1,69 dolarja. Analitiki so za letošnje prve tri mesece pričakovali 1,63 dolarja čistega dobička na delnico.

Facebook presegel pričakovanja o dobičku. Na stran 3 milijarde dolarjev za morebitno poravnavo zaradi kršenja pravil zasebnosti
Foto: Chris Ratcliffe/Bloomberg
Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in 35 hitrih avtobusnih linij. Kaj vse bo novega za potnike? 4
6 ur
Danes naj bi na vladi potrdili uredbo o sistemu enotne vozovnice, ki naj bi jo vpeljali junija; glavna novost je izenačitev cen za vlake in avtobuse ter pocenitev enkratnih in mesečnih vozovnic
Na članek...

To so glavne novosti uredbe o enotni vozovnici: izenačene bodo cene vozovnic za avtobus in za vlak, cene enkratnih in tudi mesečnih vozovnic bodo nekoliko nižje, po vrhu pa bomo dobili dodatnih 35 hitrih linij za dnevne migrante v Ljubljano iz okoliških mest. Hitre linije pomenijo, da bo imel avtobus na poti največ en postanek.

Bo več potnikov v javnem prometu?

»Ne pričakujemo revolucije, bodo pa hitre linije pritegnile nekaj več

potnikov«, pravi Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS. »Potniki iz Postojne na avtobusih bodo še vedno ujeti v istih zastojih kot potniki v avtomobilih,« pravi Sever. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi se menda že pogovarjalo z Darsom o možnosti preureditve pasov in o možnosti sprostitve odstavnega pasu na avtocestah.

Se bo zaradi izenačene cene vozovnic več potnikov preusmerilo z vlakov na avtobuse? Na GZS ne pričakujejo množičnega prelivanja, morda nekaj odstotkov.

Kaj prinaša uredba

  • Uvedba enotne vozovnice za vse potnike štarta 1. junija 2019
  • Prenosna enotna mesečna vozovnica je določena s količnikom 32 enkratnih vozovnic (doslej je bil najpogostejši količnik 35, kar ni bilo stimulativno, prodanih je bilo malo mesečnih vozovnic)
  • S 1. januarjem 2020 bo uvedena enotna imenska mesečna vozovnica, količnik bo 26.
  • Upravljavec JPP lahko v času uvajanja novih linij in novih produktov zniža ceno vozovnic do 30 odstotkov.
  • Letna vozovnica je določena s količnikom osem mesečnih vozovnic.
  • Otroci do dopolnjenega četrtega leta starosti lahko pridobijo brezplačno vozovnico.
  • Prevoznina za kos izročene prtljage je brezplačna, vsak dodani kos 1,30 evra.
  • Tarifni sistem: vozovnica za do vključno pet kilometrov bo stala 1,30 evra, od 50 do 55 kilometrov 6 evrov, od sto do 105 kilometrov 9,60 evra, nad 150 kilometrov pa 13 evrov.
  • Mesečna enotna imenska vozovnica bo naložena na e-kartico IJPP ali na drugem elektronskem mediju in bo omogočala uporabo na vlakih, avtobusih in v vseh mestih z javnim potniškim prometom.

Kako je z novim razpisom

Najprej razočaranje: uredba, ki ima sicer komplicirano ime (uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe), še ne pomeni podlage za razpis za podelitev koncesij novim prevoznikom, za razpis naj bi potrebovali še eno uredbo. Pri nas se o razpisu za izbiro izvajalcev javnega prometa pogovarjamo že približno dve desetletji. Sedanji izvajalci so dobili koncesije na podlagi starega sistema, po katerem so se prevozniki srečali na konferenci in se dogovorili, kdo bo vzel kakšno linijo – to je bilo še v času, ko nismo imeli subvencij. Kasneje je država ustanovila javno gospodarsko službo in nato dvakrat objavila razpis za podelitev koncesije in ga obakrat razveljavila. In podaljšala stare pogodbe.

Pogodbe se iztečejo letos decembra

Sedanje pogodbe se prevoznikom iztečejo 2. decembra 2019, nov razpis pa bi moral biti objavljen že leto dni pred iztekom. Ker je jasno, da bomo rok zamudili, naj bi se predstavniki ministrstva za infrastrukturo že pogovarjali v Bruslju, kako bi se izognili kazni. Na ministrstvu za infrastrukturo bodo v okviru »nujnih ukrepov« ponovno poskušali podaljšati pogodbe o izvajanju javne službe, čeprav so bile te že večkrat podaljšane. Nujni ukrepi sicer naj ne bi presegali obdobja dveh let.

Kdo bo upravljavec IJPP?

Sistem javnega potniškega prometa mora imeti upravljavca, ki bedi nad sistemom in deli denar izvajalcem. V preteklosti so sistem hotele upravljati Slovenske železnice, a so se temu uprli avtobusni prevozniki. Nato je bivši minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pred koncem mandata sklenil aneks z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI), v katerem je bilo dogovorjeno, da bo DRI vzpostavil družbo za upravljanje javnega potniškega prometa. Šlo je za svetovalno pogodbo, ki je bila v izhodišču vredna dober milijon, nato pa so jo z aneksom napihnili na več kot štiri milijone. Ministrici Bratuškovi se je ta aneks zdel sporen, zato je pogodba zdaj v fazi prekinitve. Pozor, to še ne pomeni, da je že prekinjena, pojasnilo še pričakujemo. Upravljalec IJPP naj bi sicer ostalo ministrstvo za infrastrukturo.

Koliko davkoplačevalce stane javni promet: 120 milijonov

Izvajalci gospodarske javne službe javnega prometa so SŽ in 25 avtobusnih prevoznikov. V letu 2018 so izvajalci dobili 43,8 milijona evrov prek sistema subvencioniranja vozovnic dijakov in študentov, v okviru nadomestil avtobusnim prevoznikom pa še 26,9 milijona evrov. SŽ-Potniški promet dobi za gospodarsko javno službo prevoza potnikov v izhodišču približno 48 milijonov, za nakup novih vlakov pa še približno deset milijonov evrov. V sistemu JPP je tako okoli 120 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Kaj smo uvedli jeseni 2016

Jeseni leta 2016 smo uvedli enotne vozovnice za dijake in študente. Projekt je izpeljal konzorcij pod vodstvom Slovenskih železnic (SŽ-Potniški promet, Prometni inštitut SŽ, Marprom, LPP in Margento), ministrstvo pa je za projekt porabilo 4,5 milijona evrov. S tem denarjem so kupili strežnike in licence, izvajalci pa so prejeli 777 mobilnih terminalov, ki jih imajo v vozilih. Kupljeni so bili čitalci kartic za prodajna mesta, nabavljenih je bilo tudi 300 tisoč e-kartic za potnike.

Kaj je pri tem zelo čudno

Ob uvedbi enotne vozovnice za dijake in študente so prevoznikom razdelili brezplačne terminale, vendar morajo zdaj prevozniki vsak mesec za te strojčke Margentu plačevati od 150 do 200 evrov za vzdrževanje. Hkrati plačujejo še nekaj sto evrov za vzdrževanje strojčkov Četrti poti, da lahko prodajajo vozovnice naključnim potnikom, ki niso v sistemu IJPP. Sprevodniki na vlakih in avtobusih morajo zato prenašati naokoli dva strojčka, prevozniki pa že dve leti in pol vzdržujejo dva vzporedna sistema naprav. Pri Nomagu so sicer sami investirali v informacijsko nadgradnjo strojčkov in zdaj uporabljajo zgolj sistem IJPP. »Tudi mi smo razmišljali o nadgradnji, vendar je eden izmed izvajalcev pri Margentu dobil predračun v višini sto tisoč evrov,« pravi Peter Mirt iz MirtToursa. Prevozniki so se hoteli povezati v grozd, da bi skupaj naročili nadgradnjo sistema, vendar so jim na ministrstvu ves čas zagotavljali, da je uvedba enotne vozovnice tik pred zdajci. Če bo s 1. junijem res uvedena enotna vozovnica za vse, bo absurd dvojnih strojčkov odpravljen - po skoraj treh letih neumnosti.

Enotna vozovnica: prihaja pocenitev voženj in 35 hitrih avtobusnih linij. Kaj vse bo novega za potnike?
Foto: Aleš Beno
Bi šli na svoje? Kaj morate vedeti? (PRO)
6 ur
Izbira stanovanjskega posojila in ustreznega zavarovanja zahteva čas za razmislek in ustrezne informacije.
Na članek...

Pot na svoje se pri večini mladih začne z reševanjem stanovanjskega vprašanja – lahko odločijo za najem stanovanja, ki je najhitrejša pot do samostojnega življenja. Vseeno pa si veliko mladih želi svoje stanovanje, kar pa je povezano z visokimi denarnimi vložki in sprejetjem dolgoročne finančne zaveze.

Zato so finančne zmožnosti praviloma pomembnejše od želje ali dejanske potrebe. Vsekakor je najugodneje nepremičnino v celoti financirati iz lastnih oziroma privarčevanih sredstev, vendar največkrat to ni mogoče, zato se večina mladih za nakup nepremičnine odloči najeti posojilo pri banki. Izbira stanovanjskega posojila in pogosto tudi ustreznega zavarovanja pa zahtevata čas za razmislek.

Kaj določa vašo posojilno sposobnost?

Pred najetjem stanovanjskega posojila je treba vedeti, kakšni so pogoji za najem posojila, kjer se zahteva ustrezna posojilna sposobnost, ustrezno zavarovanje posojila in tudi starost posojilojemalca ob koncu odplačilne dobe. Tri stvari, ki vplivajo na vašo posojilno sposobnost so torej vaša plača, vaši odhodki in starost.

Plača, ki jo banke upoštevajo v pripravi kreditne ponudbe, je v večini primerov neto plača brez dodatkov. Banke pri oceni posojilne sposobnosti na podlagi prilivov uporabljajo različne metodologije. A ne glede na izbrano metodologijo mora na vašem računu po odtegljaju obroka ostati najmanj 674 evrov, kolikor trenutno znaša minimalna plača.

Vaši odhodki prav tako vplivajo na vašo posojilno sposobnost, saj se upoštevajo že odobrena posojila, ki jih seveda lahko predčasno odplačate z najetjem stanovanjskega posojila in si tako izboljšate posojilno sposobnost. Pri nekaterih bankah morate celo oceniti svoje odhodke za hrano, oblačila, varčevanja in podobno.

Tretji poglavitni dejavnik posojilne sposobnosti je starost, nekatere banke povezujejo odobritev posojila z minimalno starostjo 25 let. Predvsem pa je pomembna starost pri izračunu posojilne sposobnosti pri starejših posojilojemalcih, ki se med odplačevanjem posojila lahko upokojijo, kar pa ponavadi pomeni manjše prihodke, v povprečju od 30 do 40 odstotkov.

Stanovanjske želje v skladu s finančnimi sredstvi

Nenapisano pravilo je, da je nakup nepremičnine smiseln, če vam je uspelo privarčevati najmanj tretjino vrednosti nepremičnine. Banke pri stanovanjskem posojilu ponavadi tudi zahtevajo lastno udeležbo posojilojemalca pri nakupu nepremičnine v višini med 20 in 40 odstotki. Vsekakor bo najem posojila brez lastnih sredstev težji in tudi dražji. Pred najetjem posojila je zato nujno, da že sami ocenite svojo finančno sposobnost in si zabeležite vse prihodke, predvidene stroške in stalne mesečne odhodke, da dobite znesek, koliko vam še ostane na mesec in koliko od tega bi lahko namenili za poplačilo posojila.

Fiksna ali spremenljiva obrestna mera?

Fiksna obrestna mera ostane nespremenjena ves čas trajanja pogodbe, kar pomeni, da se mesečni obrok ne spreminja. Spremenljiva obrestna mera pa je vsota referenčne obrestne mere – EURIBOR in fiksnega pribitka, o katerem se dogovorite z banko. Med odplačevanjem posojila se referenčna obrestna mera EURIBOR lahko spreminja, kar pomeni, da se tudi višina anuitete zvišuje ali znižuje in jo banke prilagajajo mesečno, četrtletno, polletno ali letno. Stanovanjska posojila se v večini primerov najemajo za daljše časovno obdobje, ker gre za večje zneske, v katerem se lahko zgodijo večje spremembe referenčne obrestne mere, zato je ponavadi spremenljiva obrestna mera mikavnejša.

Spremljanje EURIBOR je pri stanovanjskem posojilu s spremenljivo obrestno mero nujno, saj se lahko le tako pravočasno pripravite na morebitna zvišanja.

Ne zadolžite se do skrajnih mej

Upoštevati je smiselno tudi nepredvidene dejavnike, ki so povezani z izrednimi stroški, kot so zdravstvene storitve, popravilo avtomobila in podobno. Med odplačevanjem posojila se vam lahko tudi zmanjšajo prihodki, zaradi zamenjave ali izgube službe, upokojitve, zdravstvenih težav in drugega, zato se ni smiselno zadolžiti do skrajnih mej posojilne sposobnosti. Smiselno pa je poskrbeti za ustrezno zavarovanje.

Zavarovanje posojila

Prepričanje, da je plačilo stroškov zavarovanja bančnega posojila enako sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, je napačno, na kar opozarja tudi Zavarovalnica Triglav v poglobljeni zgodbi »Na svoje«.
Zavarovanje posojila pri banki je pravzaprav zavarovanje banke pri zavarovalnici, kar pomeni, da bi v primeru težav vaše posojilo banki poplačala zavarovalnica. Dolg pa morate vi oziroma vaši dediči še vedno odplačati ali pa se odpovedati zapuščini. Zavarovalnica kljub plačilu stroškov zavarovanja posojila namreč ne nosi jamstva za poplačilo obveznosti posojilojemalca, saj za to nista sklenila zavarovalne pogodbe. Zato je smiselno, da se posojilojemalec z zavarovalnico pogovori o sklenitvi življenjskega zavarovanja, ki ob dostopni premiji zagotavlja dovolj visoko zavarovalno kritje, in s tem zaščiti svoje bližnje.

S sklenjenim življenjskim zavarovanjem ob najemu posojila si posojilojemalec zagotovi, da njegovi bližnji v primeru nepričakovanih dogodkov ne bodo nosili finančnega bremena posojila, saj bo posojilo poplačano iz zavarovalne vsote. Posojilojemalec ga sklene ob najemu posojila pri banki, tako da se zavarovalna doba ujema z dobo najema posojila in da je zavarovalna vsota enaka ali višja znesku odobrenega posojila. Zavarovalna vsota se letno znižuje, kot se niža neodplačani del posojila in je ob koncu zavarovalne dobe enaka nič. Ob primeru smrti posojilojemalca se iz zavarovalne vsote najprej poplača posojilo, morebitni presežek zavarovalne vsote pa zavarovalnica izplača njegovim bližnjim oziroma upravičencu na zavarovalni pogodbi.

Življenjsko zavarovanje za primer smrti

S tem zavarovanjem poskrbite za finančno varnost najbližjih, če se vam zgodi najhujše. Z njim bi svojcem olajšali finančno stisko, v kateri bi se znašli v primeru vaše smrti, če so odvisni od vaših prihodkov ali če imate neodplačane obveznosti, kot so posojila. V nasprotju z življenjskim zavarovanjem posojilojemalca se pri življenjskem zavarovanju za primer smrti zavarovalna vsota ne spreminja in ostane enaka ves čas trajanja zavarovanja. Ob smrti zavarovanca se iz zavarovalne vsote najprej poplača preostanek posojila, preostala sredstva pa se izplačajo svojcem, ki tako lahko ohranijo primerljiv življenjski standard tudi v primeru najhujšega.

Kaj morate upoštevati pri višini kritja?

Največkrat se poudarja, da mora biti višina zavarovalne vsote vsaj trikratnik letne bruto plače, kar pa je lahko zavajajoče, saj ne upošteva posameznikovega položaja. Pri določitvi ustrezne zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja upoštevajte, koliko zaslužite zdaj, katere stroške z dohodkom pokrivate in za koliko časa mora ta znesek zadostovati. Na primer za čas trajanja stanovanjskega posojila, do konca šolanja otrok in podobno. Pomembno je tudi, da izračunate, kolikšen bi bil izpad vašega prihodnjega dohodka. Ne smete pa pozabiti tudi na dolgove, ki jih trenutno odplačujete. Upoštevajte vse zneske neodplačanih posojil, lizingov, posojilnih kartic, limitov in drugih morebitnih dolgov. Vse skupaj seštejte in tako boste dobili višino kritja, lahko pa si pomagate z izračunom na spletni strani zavarovalnice Triglav.

V poglobljeni zgodbi Zavarovalnice Triglav Na svoje so zbrali vse korake na poti do lastnega doma. Preverite, kaj, razen posojila, vas še čaka.

Bi šli na svoje? Kaj morate vedeti?
Foto: Aleš Beno
Srečanje: Kim Jong Un pravi, da se bo koordiniral s Putinom 1
6 ur
V Vladivostoku sta se srečala predsednika Rusije Vladimir Putin in Severne Koreje Kim Jong Un - zadnji je povedal, da se bo s Putinom posvetoval in koordiniral o vprašanjih korejskega polotoka,
Več ▼

V Vladivostoku sta se srečala predsednika Rusije Vladimir Putin in Severne Koreje Kim Jong Un - zadnji je povedal, da se bo s Putinom posvetoval in koordiniral o vprašanjih korejskega polotoka, poroča Reuters. Ta še špekulira, da severnokorejski voditelj išče podporo pri pogajanjih z ZDA o nuklearnem razoroževanju.

Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega 12
6 ur
Več kilometrov prevozite, prej si boste povrnili večji vložek v električni avto.
Na članek...

Sedem električnih avtov smo stroškovno primerjali s primerljivimi bencinskimi in dizelskimi različicami. Kjer je bilo mogoče, smo vključili modele s samodejnim menjalnikom, ki je skupen vsem električnim avtom. Izračuni so zanimivi in deloma v prid električnim avtom, čeprav so ti kljub visoki subvenciji Eko sklada (7.500 evrov) precej dražji od klasično gnanih. A je cenejše njihovo vzdrževanje, predvsem pa energija. Zato velja: več se boste vozili, prej se vam bo povrnila naložba v električni avto.

Za elektriko 1,4 evra, za bencin tudi več kot 10 evrov na sto kilometrov

Avtomobile smo primerjali po dejansko izmerjenih porabah. Pri električnih je ta nihala med 16 in 17 kilovatnimi urami na sto kilometrov, kar vas pri domačem polnjenju stane okoli 1,4 evra na sto kilometrov. Izjema s precej manjšo porabo je le hyundai ioniq electric, ki je porabil le dobrih 12 kilovatnih ur. Pri bencinskih in dizelskih smo za izračun vzeli naše testne, torej prav tako realne porabe, ki so nihale med 5,5 in 7,5 litra na sto kilometrov.

Za vse skupaj pa smo predvideli petletno obdobje in ga razdelili na dva dela: za povprečne uporabnike, ki dnevno v povprečju prevozijo okoli 40 kilometrov, v petih letih skupaj 75 tisoč kilometrov, in tiste, ki avto res dobro izkoristijo s povprečnimi 110 kilometri na dan oziroma 200 tisoč v petih letih.

Primerjavo smo izvedli skupaj z mediji Avto Fokus, planet.siol.net, oddaja Volan, Žurnal24 in avtomobilizem.com, ki nastopamo pod skupnim imenom PRIMA test.

foto: PRIMA test

Koliko morate prevoziti, da bo električni avto cenejši od bencinskega ali dizelskega
Kako vzpostaviti agilno, zmogljivo in konkurenčno poslovanje? (OGLAS)
10 ur
Da bi lahko podjetja tekmovala na zahtevnem trgu in si zagotovila oziroma ohranila konkurenčno prednost, morajo vzpostaviti organizacijo, ki temelji na poglobljenem vpogledu v poslovanje
Na članek...

Nove tehnologije in z njimi povezano poslovanje v oblaku so že nekaj let tema v številnih podjetjih. Glede na napoved podjetja Oracle, ameriškega giganta na področju informacijske tehnologije, bodo podjetja do leta 2025 80 odstotkov (kritičnih) delovnih obremenitev premaknila v oblak.

Pri tem pomembno vlogo igrajo avtonomne oblačne storitve, ki so zasnovane tako, da se lahko visoko usposobljeni IT-strokovnjaki v podjetjih in organizacijah, v katerih uporabljajo takšno bazo, posvetijo drugim nalogam, administrativna opravila pa prepustijo avtomatiziranim storitvam v oblaku.

Takšne avtonomne oblačne storitve po besedah strokovnjakov iz podjetja Oracle Slovenija, v katerem se poglobljeno pripravljajo na majski dogodek Oracle Technology Day for Business, organizacijam omogočajo zmanjševanje stroškov administracije, plačilo storitev po dejanski porabi, hitrejšo vpeljavo novih proizvodov in storitev na trg. Omogočajo jim možnost za inovacije, ki bi jih veliko težje dosegli z lastnim podatkovnim centrom in programsko opremo. Prav tako vodijo v zmanjšanje varnostnih tveganj in človeških napak ter hitrejši razvoj modernih aplikacij, kot so pogovorni robotki (chatbots), hitrejšo vizualizacijo podatkov in uporabo API-platform.

Oraclovo avtonomno skladišče podatkov v oblaku

Leto 2019 je pri podjetju Oracle v znamenju avtomatizacije storitev v oblaku. Serijo avtonomnih storitev so začeli v januarju 2018 z Oracle Autonomous Data Warehouse Cloud, ki je prva storitev take vrste na svetu in je namenjena aplikacijam v domeni podatkovnih skladišč in poslovnemu poročanju. Temelji na napredni umetni inteligenci in inovativnih algoritmih strojnega učenja. Zasnovana je tako, da zagotavlja, prilagaja, popravlja, posodablja in varuje brez človekovega posredovanja.

Sledili sta ji storitvi Autonomous Transaction Processing za samodejno obdelavo transakcij ter Oracle Analytics Cloud, ki strojno učenje, umetno inteligenco in avtomatizacijo storitev združuje v dinamično platformo za analitiko v oblaku. V kratkem pa lahko pričakujemo še nadaljnje inovacije na področju Oracle PaaS storitev.

Kibernetska varnost

Pomembna tema v vsakem podjetju je tudi kibernetska varnost. Ker vedno več organizacij svoje poslovanje seli v oblak, pri tem pa gre pogosto tudi za zelo občutljive informacije in podatke, je varnost pri tem še kako visoko na seznamu prioritet. Razne okužbe, kot so računalniški virusi, črvi, trojanski konji in boti, vdori in zlorabe, t. i. phishing z zlonamernimi priponkami ali povezavami in drugi predstavljajo veliko grožnjo tudi največjim korporacijam.

Glede na raziskavo svetovalnega podjetja Enterprise Strategy Group 2019 Technology Spending Intentions Survey, kar 53 odstotkov vprašanih IT in poslovnih odločevalcev navaja, da je kibernetska varnost tisto IT-področje, na katerega v njihovem podjetju ali organizaciji trenutno niso dovolj dobro usposobljeni.

V podjetju Oracle navajajo, da je pogosto na voljo možnost, da poskrbimo za kibernetsko varnost, vendar je ne uporabimo. Zato je v tem primeru pomembno izločiti možnost človeških napak. Na ta način je sistem bolj varen in obenem bolj zanesljiv.Glede na raziskavo o nevarnostih v oblaku, ki sta jo pripravili podjetji Oracle in KPMG (2018 Oracle and KPMG Cloud Threat Report), že 43 odstotkov vprašanih podjetij oziroma organizacij uporablja možnost samodejnega popravljanja napak, pri čemer gre za kar 50 odstotkov večjih organizacij (podjetja z 2.500 ali več zaposlenimi). Na ta način ta podjetja tudi svojim IT-strokovnjakom omogočijo, da je njihovo delo bolj dragoceno in zanimivo, saj se lahko posvetijo zahtevnejšim izzivom, razvoju novih rešitev in lastnemu razvoju kot pa opravljanju monotonih dejavnosti.

Svetovni trendi v Sloveniji

Svetovne trende na navedenih področjih na slovenski trg uspešno prenaša Oracle Slovenija. Zavedajo se, da je v srednjih in večjih slovenskih podjetjih uvedba storitev v oblaku zahtevna, saj morajo podjetja poskrbeti za integracijo s sistemi, ki bodo še kar nekaj let ostali na lokaciji podjetja in bodo morali kot taki sobivati s storitvami v oblaku. Takšnim podjetjem in organizacijam se je Oracle približal tako, da je obrnil logiko oblaka.

Običajno je za uporabo oblačnih tehnologij potrebno podatke in aplikacije preseliti izven podjetja oziroma zunaj države. V nasprotju s tem Oracle s svojim inovativnim poslovnim modelom lahko prednosti oblaka pripelje neposredno v podatkovni center večjih slovenskih podjetij in organizacij. Na ta način prenaša svoje bogate izkušnje na področju inženirskih sistemov in poznavanja zahtev kompleksnih poslovnih okolij na ponudbo storitev v oblaku.

Za agilna in zmogljiva podjetja

Predstavitvi vseh možnosti, ki jih podjetjem in organizacijam ponujajo v podjetju Oracle, da bi lahko tekmovala na zahtevnem trgu, bo namenjen dogodek Oracle Technology Day for Business, ki ga v Oracle Slovenija prirejajo v torek, 14. maja 2019, med 9. in 15. uro v Radisson Blu Plaza Hotelu Ljubljana.

Številne organizacije so zaradi potrebe po integraciji novih tehnologij, kot so blockchain, umetna inteligenca in strojno učenje, že na pragu tehnološke revolucije. Njihovi poslovni odločevalci in tehnološki strokovnjaki bodo na dogodku predstavili najmodernejše pristope, ki jih za uspešno poslovanje potrebujejo organizacije v različnih sektorjih delovanja. Med njimi so predavanja z naslovom Izkušnje pri uporabi avtonomnih podatkovnih skladišč iz prve roke, Uporaba Big Data platforme pri DevOps razvoju informacijskih rešitev ter Inovativni pristopi pri razvoju modernih aplikacij.

Vsebine so namenjene tehničnim strokovnjakom, administratorjem podatkovnih baz, razvijalcem, analitikom, organizatorjem poslovnih procesov in IT-arhitektom.

Kako vzpostaviti agilno, zmogljivo in konkurenčno poslovanje?
Kakšna bo škoda, če ne bo elektrarn na Muri 7
12 ur
Povzemamo nekatere ocene škode v primeru odvzema koncesije za izgradnjo hidroelektrarn na Muri.
Na članek...

Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je na tiskovni konferenci v sredo napovedala, da v Sloveniji ne bo zgrajena nobena hidroelektrarna več. Spomnimo, kaj bi takšna ustavitev pomenila za hidroelektrarne (HE) na Muri.

Na Muri je bilo sprva predvidenih osem elektrarn, v družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM) pa so predlagali postavitev dveh, in sicer HE Hrastje-Mota in HE Gornja Radgona ali HE Cmurek. Predlagali pa so tudi izgradnjo nadomestne HE Ceršak.

Vlada je podelila koncesijo za izgradnjo HE na Muri družbi DEM leta 2006. Sedem let kasneje pa je izdala soglasje za začetek postopka izdelave DPN. Takšno soglasje po nekaterih razlagah pomeni posredno potrditev sprejemljivosti dotedanjih ukrepov. Na okoljskem ministrstvu do letošnjega leta postopkom niso oporekali. Namero po odvzemu koncesije zato nekateri razumejo kot nekonsistentno delovanje vlade.

Odvzem koncesije DEM bi bil po nekaterih razlagah nepovraten. To pomeni, da nove koncesije ne bi mogli podeliti, kar bi imelo neposredne in oportunitetne finančne učinke.

Neposredne posledice bi občutili v DEM, kjer bi morali odpisati devet milijonov evrov, vloženih v študije. Opravili so jih v okviru celovite presoje vplivov na okolje in postopka priprave državnega prostorskega načrta.

O oportunitetni izgubi pa bi lahko govorili, ker ne bi bili opravljeni ukrepi za preprečevanje poglabljanja in poplav Mure. Po nekaterih ocenah bi dosegla sto milijonov evrov v desetih letih. Poleg tega bi bili država in lokalne skupnosti na leto prikrajšani za skoraj šest milijonov evrov različnih prihodkov. V 50 letih koncesije pa bi izgubljeni dobiček in vračilo vlaganj družbe DEM presegla 90 milijonov evrov.

Odločitev bi zmanjšala delež obnovljivih virov v celotni rabi energije, kar bi povečalo kazen evropske komisije Sloveniji. Kazni se po napovedi ministrstva za infrastrukturo sicer ne bomo mogli izogniti, vendar pa bo njena višina zelo verjetno povezana s stopnjo (ne)izpolnitve obveznosti. Kakšna bo višina kazni, pristojni še ne morejo oceniti.

HE niso samo energetski objekti, pač pa pripomorejo tudi k poplavni varnosti, urejanju namakalnih sistemov in dostopu do pitne vode, omogočajo delovna mesta, krepijo gospodarsko rast in drugo, zato so končni učinki gradnje HE višji od naštetih.

Kakšna bo škoda, če ne bo elektrarn na Muri
Foto: Dejan Možic