Manager
Nemška industrija januarja z manj naročili 4
09.03.2019 16:49
Nemška industrijska podjetja so se januarja soočila s krepkim padcem naročil, po prvih podatkih je bil padec na mesečni ravni 2,6-odstoten. To je razočaralo analitike, ki so pričakovali
Več ▼

Nemška industrijska podjetja so se januarja soočila s krepkim padcem naročil, po prvih podatkih je bil padec na mesečni ravni 2,6-odstoten. To je razočaralo analitike, ki so pričakovali 0,5-odstotno rast. Gre za zadnji znak, da veter v jadrih vodilnega evropskega gospodarstva slabi.

Statistični urad Destatis je ob tem navzgor popravil podatke za december. Naročila v knjigah industrijskih podjetij so se ob koncu lanskega leta povečala za 0,9 odstotka, potem ko je predhodna ocena kazala na 1,6-odstotni padec.

Trenutni upad naročil je po oceni gospodarskega ministrstva znak nadaljnjega pešanja gospodarske rasti v začetku leta. Vendar pa je ministrstvo ob tem izpostavilo, da je padec nekoliko milejši, če se pogleda dvemesečno primerjavo. Naročila v decembru in januarju so 0,5 odstotka pod obsegom naročil v oktobru in novembru. (STA)

Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom (PRO)
15 min
Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do tega. Kako naj se podjetje pripravi na nove izzive dela?
Na članek...

Digitalizacija in tehnološki napredek imata dva obraza: na eni strani naj bi v prvi vrsti služila predvsem temu, da delavcu pomagata povečati učinkovitost in produktivnost, hkrati pa lahko za specifična delovna mesta to tudi pomeni, da lahko zaposlenega v celoti zamenjata. Tako tudi v Sloveniji že imamo restavracije, kjer si hrano naročamo prek zaslona, k nam že prihajajo hoteli brez osebja, kjer gostje komunicirajo le z digitalnimi napravami. V lokalu Enjoy Cafe v Budimpešti vas denimo ne bo več postregel natakar, ampak robot. Pa se delodajalci – in tudi zaposleni – sploh zavedajo, kakšne spremembe prinaša digitalizacija na delovnem mestu in kakšen vpliv ima na prihodnost dela?

Digitalizacija briše mejo med zasebnostjo in delom

Nova prihodnost oblik dela med drugim prinaša tako imenovana hibridna delovna razmerja, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Danes lahko v avtu, vlaku, letalu ali pa kar na domačem kavču v copatih odgovarjamo na službena sporočila, kar močno prispeva k manj stresnemu delovnemu in k bolj prilagodljivemu zasebnemu življenju. Napredni razvoj tehnologije brez dvoma omogoča, da smo vselej dosegljivi in vpeti v delo, kar prinaša čedalje večjo fleksibilnost delovnega časa, a zato se tudi vse bolj briše meja med zasebnim življenjem in delom. Prilagodljivost delovnega časa je za posameznika vse bolj pomembna, zato postaja eden izmed ključnih dejavnikov pri izbiri in odločanju za zaposlitev. A kot opozarja mag. Maja Malešević z oddelka za pravno svetovanje pri PwC Slovenija, to sproža pomembno vprašanje, ali bo meja med delovnim in zasebnim življenjem sploh še obstajala? »S spremembo načina dela ter s spremenjenim odnosom do dela ključni elementi delovnega razmerja dobivajo nove razsežnosti, ki jih bo treba na novo opredeliti. S tem se odpira vrsta vprašanj, med drugim tudi to, kako bo denimo inšpektorat za delo sploh še lahko nadzoroval prekrške v delovnem času, če se meje med delom in prostim časom vse bolj brišejo?« kot osnovno vprašanje poudarja Maleševićeva.

Delo od doma – kako ga opredeliti v prihodnje?

A čeprav digitalizacija briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, poleg povečane produktivnosti prinaša tudi številne prednosti, ki si jih zaposleni v današnjem času želijo. Ena izmed teh je brez dvoma delo od doma, ki je zelo zaželena ugodnost delovnega razmerja. »V naši pravni ureditvi pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu predstavlja posebno vrsto pogodbe o zaposlitvi. Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, zunaj delovnih prostorov delodajalca, oziroma delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delavec, ki opravlja takšno delo, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja,« navaja Milcho Balevski, svetovalec v pravnem oddelku PwC Slovenija.

V praksi se pojavlja vprašanje, kako zadovoljiti zakonske zahteve, da je takšno delo vnaprej podrobno dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, prijavljeno, da se opravi predhodni ogled prostorov za zagotavljanje varnega opravljanja dela na domu in podobno. Obveščanje inšpektorata, kot tudi določitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev, se po besedah Balevskega v praksi ne izvaja dosledno. »Podjetja se po naših izkušnjah najpogosteje odločijo za takšno prakso, da svojim zaposlenim omogočijo delo od doma priložnostno, torej ko to dovoljuje sam delovni proces in ko zaposlenemu takšno delo ustreza,« pojasnjuje Balevski.

Prav zaradi številnih še neodgovorjenih vprašanj v zvezi z delom od doma v PwC Slovenija opozarjajo delodajalce, da naj bodo ti pri spodbujanju dela od doma, tudi če je to le priložnostno, previdni. »Spodbujanje zaposlenih, da delajo od doma, lahko pripelje do vrste nenačrtovanih posledic, ki lahko tudi negativno vplivajo na odnos z zaposlenimi. Pogosto se v praksi odpirajo vprašanja glede neprestane dosegljivosti zaposlenega oziroma vprašanje pretirane samostojnosti ali izolacije ter nadzora, s katerim se lahko načne zaupanje delavca do delodajalca. Vsekakor je nujno, da se pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, jasno uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Podjetja bi morala upoštevati delovne procese, celotne izkušnje svojih zaposlenih in urediti mehanizme oziroma sisteme, ki hitro zaznavajo nezaželene oziroma negativne posledice dela na daljavo,« svetuje mag. Sanja Savič, vodja oddelka za pravno svetovanje pri PwC Slovenija.

Kadrovski oddelki pred pomembnim izzivom

Po besedah Savičeve digitalizacija brez dvoma prinaša podjetjem izzive pri opredelitvi in organizaciji dela v prihodnosti. »Glavna vloga podjetij v prihodnje bo, da se pripravijo na nove organizacijske, kadrovske in tehnološke izzive. Na novo bodo morali postaviti pravila, kako bo potekalo delo v organizaciji, hkrati pa bodo morali oblikovati takšna delovna mesta in vzpostaviti takšno organizacijo dela, ki bo privabila talentirano, visoko kvalificirano in prilagodljivo delovno silo,« še pojasnjuje Savičeva.

Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom
Foto: Shutterstock
Zakaj je naš energetsko-podnebni načrt najslabši v EU in kaj to pomeni 1
3 ure
Katastrofalno slaba ocena Nacionalnega energetskega in podnebnega načrt je več kot le slaba ocena. »Zdaj ni več časa za razpravo, ali bomo imeli sulca tam, kjer je zdaj, ali ga bomo imeli 500 metrov bolj južno,« ob tem pravi energetski strokovnjak Peter Novak.
Na članek...

Osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta je dobil pri ocenjevanju vsega 3,2 točke od stotih in je najslabši v EU, smo poročali v petek. Dodajamo pojasnila in komentar.

Kaj je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN)?

NEPN je dokument, ki ga mora vsaka država članica pripraviti in poslati evropski komisiji do konca letošnjega leta. Do konca lanskega leta pa so morale države članice poslati osnutek NEPN. Model NEPN je enak za vse članice, vključuje pa desetletne načrte za doseganje tako imenovanih dimenzij energetske unije, med katerimi so polno povezan energetski trg, energetska učinkovitost, razogljičenje gospodarstva, podpora razvoju nizkoogljičnih tehnologij in drugo.

Kdo je ocenil NEPN držav članic?

Ocena ni uradni dokument evropske komisije, pač pa jo je naročil European Climate Foundation (ECF), med njegovimi ustanovitelji so Bloomberg Philanthropies, IKEA Foundation in Rockefeller Brothers Fund. Analizo pa sta pripravili organizaciji Ecologic Institut iz Berlina in belgijski Climact. Cilj ECF je pomagati Evropi pri oblikovanju nizkoogljične družbe.

Kaj očitajo Sloveniji?

Ocena NEPN je sestavljena iz vrste kazalnikov in različnih točkovanj. Sloveniji so dodelili vsega 3,2 točke od stotih možnih. Ob tem so ji v poročilu zapisali vrsto očitkov. Nekatere povzemamo.

● Slovenija je ena od štirih držav, ki v NEPN niso zapisale prav nobene informacije o emisijah iz tako imenovanega netrgovalnega sektorja (to so emisije, za katere povzročiteljem ni treba zagotoviti ogljičnih kuponov) leta 2030.

● Slovenija je edina država, ki ni napisala prav ničesar o financiranju obstoječih in bodočih ukrepov za doseganje ciljev NEPN.

● Slovenija je ena od treh držav, ki niso niti nakazale, kakšno politiko energetske učinkovitosti načrtujejo

● Slovenija si je postavila nizke cilje pri netrgovalnih emisijah in obnovljivih virih.

● V slovenskem NEPN ni ciljev za energetsko učinkovitost, leto 2050 pa ni ustrezno vključeno.

● Slovenija je med šestimi državami, ki so predstavile splošne informacije o subvencijah za fosilna goriva, niso pa predstavile načrta za opuščanje takšnih subvencij.

● Slovenski NEPN ne vključuje projekcij načrtovanih ukrepov, manjkajo pa mu tudi informacije o obstoječih in načrtovanih politikah.

● Pri pripravi slovenskega osnutka NEPN ni bilo ustreznih posvetovanj.

Komentar Financ

Maja 2017 smo poročali, da je energetski strokovnjak Peter Novak na konferenci elektroenergetikov CIGRE CIRED opozoril, da bo treba izdelati NEPN.

Časa je bilo takrat še dovolj za kakovostno izdelavo dokumenta, a kaže, da je bilo opozorilo zaman.

Sklepamo, da prejšnja vodstvena ekipa na infrastrukturnem ministrstvu NEPN ni namenila prav veliko pozornosti. Namesto tega so raje znova in znova premlevali Energetski koncept Slovenije, dokument, ki Bruslja prav nič ne zanima.

Zdajšnji ekipi, ki je prevzela resor jeseni, zato ni ostalo drugega kot, da je na hitro sestavila, kar se je dalo, in poslala v Bruselj nedodelan dokument predvsem zato, da ni zamudila roka. To pa seveda ni opravičilo za neverjetno nizko oceno, 3,2 točke od stotih možnih.

Kaj zdaj? Katastrofalno slabo oceno bi lahko vzeli kot resno opozorilo in spodbudo za izdelavo dobrega dokončnega NEPN. A stvari niso tako preproste.

Peter Novak je prejšnji teden, ko so pricurljale prve informacije o slabi oceni osnutka NEPN, povedal: »Skrbi me, kako bomo v šestih mesecih naredili Nacionalni energetski in podnebni načrt, v katerem mora biti napisano, kaj bomo naredili, da bomo dosegli cilje do leta 2030. To ni resolucija, to je načrt, ki bo šel v Bruselj in bomo dobili kazni, če ga ne bomo izpolnili. Zdaj ni več časa za razpravo, ali bomo imeli sulca tam, kjer je zdaj, ali ga bomo imeli 500 metrov bolj južno.«

Novak je še pribil: »Evropska resolucija pravi, da se NEPN lahko sprejme, če z njim soglaša civilna družba. Zdaj smo pa tam!«

Ja, zdaj smo pa tam!

Zakaj je naš energetsko-podnebni načrt najslabši v EU in kaj to pomeni
Foto: Borut Hočevar
Nove Finance že v aplikaciji
3 ure
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Obetavna Fordova priključnohibridna dostavnika, ki pijeta po kapljicah
4 ure
Fordova priključna hibrida tourneo custom in transit custom sta v praksi porabila le 3,3 litra bencina na sto kilometrov, poroča Ford.
Na članek...

Fordova strategija določa prihodnost ne le potniških, temveč tudi gospodarskih vozil, najpomembnejše smernice pa so hibridna vozila in električni pogoni.

Priključnohibridna tourneo in transit custom

Eden od korakov v elektrifikaciji je tourneo custom PHEV, ki se je pridružil zdajšnjemu modelu transit custom PHEV. Oba imata enak serijski hibridni pogon, pri čemer se eden uporablja za prevoz tovora, drugi pa za prevoz potnikov.

Za Ford pomeni kratica PHEV plug-in hybrid electric vehicle ali vozilo s hibridnim pogonom, ki se lahko polni iz omrežja in ima v nekaterih primerih popolnoma električni pogon. Se sliši zapleteno? Nekoliko je, vendar je v vsakem primeru zanimivo.

Glavni pogon je Fordov trivaljni motor ecoboost 1,0 z močjo 92 kilovatov (125 konjskih moči), ki ga poznamo iz osebnih vozil, a kar je najpomembneje, motor ne poganja koles. Gre namreč za serijski hibrid, kjer motor z notranjim izgorevanjem nima mehanske povezave s kolesi, temveč poganja generator. Motor je nameščen vzdolžno (pri klasičnih modelih prečno), nanj pa je priključen generator, ki pošilja elektriko v akumulator ali v elektromotor. Za pogon se uporablja električni motor z močjo 95 kilovatov, ki je tam, kjer je ponavadi menjalnik.

Baterije imajo skupno zmogljivost 13,6 kilovatne ure, so pod tlemi na zadnji strani in se lahko napajajo tudi iz omrežja. Čas polnjenja popolnoma praznih baterij znaša 5,5 ure na klasični domači vtičnici, a se lahko skrajša z uporabo močnejših polnilnikov. Povsem napolnjene baterije zadoščajo za 50 kilometrov popolnoma električne vožnje, s polnim rezervoarjem goriva pa znaša doseg 500 kilometrov.

Vožnja je podobna vožnji pri popolnoma električnem vozilu, ni klasičnega menjalnika in voznik izbere samo smer vožnje naprej ali nazaj oziroma parkiranje. Gibanje je popolnoma tiho, saj vozilo spelje v električnem načinu, potem se lahko glede na razmere ali dolžino vožnje bolj ali manj vključi tudi bencinski motor.

Koliko je vse to smiselno?

Pravzaprav zelo, ker rešuje nekatera glavna vprašanja elektrifikacije, kot sta doseg in cena. Električni pogon je idealen za dostavna vozila, težava pa je v tem, da je doseg še vedno omejen na 150 do 200 kilometrov, cena vozila pa je zelo visoka. Pri tem sta ta dva elementa povezana; večji doseg zahteva večje (in dražje) baterije.

Od 20 do 30 odstotkov dražji

Pričakujemo, da bo cena na sredini med dizelskim in električnim modelom oziroma da bodo priključni hibridi od 20 do 30 odstotkov dražji kot dizelski. Poraba goriva je večinoma odvisna od tega, kako ga uporabljate; če prevozite majhno število kilometrov, lahko skoraj popolnoma vozite na elektriko, ki jo polnite iz omrežja.

Poraba le 3,3 litra

V Fordu poudarjajo, da je bilo povprečje porabe 20 vozil, ki so jih uporabljali za testiranje v Londonu (pri čemer so poskušala pokriti večino njihove značilne uporabe), približno 3,3 litra na sto kilometrov, izpusti ogljikovega dioksida pa 75 gramov na kilometer.

Obetavna Fordova priključnohibridna dostavnika, ki pijeta po kapljicah
Foto: Ford
Začetek slovenske elektrifikacije Volkswagna, Trumpov epilog in nova tovarna VW, morda bo v Srbiji...
6 ur
Poudarki tega tedna so Volkswagnova elektrifikacija, tudi v Sloveniji, delni razplet Trumpovih groženj s carinami, analiza zanesljivosti znamk, VW tovarna v vzhodni Evropi, zanimivi novici iz hrvaškega Rimca in napoved novih cen bencina in dizla.
Na članek...

Volkswagnova elektrorevolucija dobiva ambiciozen slovenski epilog. Volkswagen vstopa v elektrodobo z novo generacijo električnih avtov in celostno storitvijo, ki bo elektrifikacijo približala tudi Slovencem. Distributer Volkswagna Porsche Slovenija bo v prihodnjih treh letih v infrastrukturo in storitve vložil milijon evrov.

Urednica Financ Simona Toplak dodaja raziskavo z zanimivimi izračuni. "Če bi čez noč elektrificirali vse evropske avtomobile, bi se izpusti zmanjšali le za 0,4 odstotke." To seveda ne pomeni, da smer razvoja ni pozitivna, dopolni trditev.

Peugeot se je s 508 vnovično podal v razred poslovnih limuzin, a razmere so danes precej slabše kot leta 2010. Je nadaljevanje poti sploh smiselno, kako se je odrezal opisujem v podrobnem testu različice 508 GT line 2.0 BlueHDI 180 AET8 z vrha ponudbe?

Letošnja študija razkriva, da se je splošna zanesljivost avtomobilov znova izboljšala, a povsem brez težav ne gre. Katere avtomobilske znamke so najbolj zanesljive, katere so se najbolj izboljšale ter s katerimi težavami se srečujejo v industriji?

Začenja se boj za novo VW megatovarno, med finalisti Srbija, Bolgarija in Turčija. Volkswagen prazni proizvodne zmogljivosti v Nemčiji za električne modele, klasične modele pa bo selil na Češko in v novo tovarno v vzhodni Evropi s prvotno zmogljivostjo 350 tisoč vozil.

Donald Trump je usekal proti KitajskiStrokovnjaki opozarjajo, da bodo višje carine za kitajsko blago bolele tudi Američane, saj jih ne bo plačevala Kitajska, temveč ameriški uvozniki; hkrati zdaj ves svet zre v Washington, saj je konec tedna pričakovati odločitev o dodatnih carinah za uvoz avtomobilov. Glede Evrope se je ameriški predsednik odločil, da z odločitvijo o carinah počaka pol leta. Da bi lažje razumeli razmišljanje Donalda Trumpa, pa si preberite zapis - 7 stvari, ki jih morate vedeti o Trumpovi grožnji z zvišanjem carin na evropske avte.

Matej je preizkusil volva V40 - ostarelega šveda z mladostnim značajem, ki tudi po sedmih letih odkrito navdušuje z nič kaj zastarelo podobo, kakovostjo, voznimi lastnostmi in varčnostjo, proti pokoju pa pelje tudi s privlačno ceno.

Češka Škoda je razkrila skico osvežene škode superb in nekaj osnovnih informacij v poslovnem novincu. Med drugim bo prvič opremljena z bencinskim priključnim hibridom. V celoti bo največja Škoda razkrita konec maja.

Se bo bencin v torek prvič letos pocenil? Letos se je bencin podražil za 15 odstotkov, dizel za osem. Si po zdrsu nafte v minulem 14-dnevnem obdobju na 14-dnevno dno lahko obetamo cenejša goriva na črpalkah ob regionalnih cestah?

Novi napad Kitajcev na Daimler. Kitajski BAIC po neuradnih informacijah kupuje delež nemškega Daimlerja, za pet odstotkov nemške skupine naj bi odštel okoli tri milijarde evrov.

Toyota je poslovno leto sklenila s kar četrtino manjšim dobičkom, a so napovedi za tekoče leto dobre. Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je v lanskem poslovnem letu, ki se je sklenilo konec marca, dosegel 15,24 milijarde evrov čistega dobička, kar je 24,5 odstotka manj kot v letu dni prej.

V tem tednu kar dve zanimivi novici iz hrvaškega Rimca. Korejski Hyundai je v podjetje vložil 80 milijonov evrov, postal pa bo 13,7 odstotni lastnik (11 odstotkov bo v lasti Hyundaija, 2,7 odstotka pa Kia v lasti Hyundaija). Rimac je nekaj dni kasneje objavil še, da bo sedem odstotkov družbe podaril zaposlenim.

Izvozniki pa pišejo o škofjeloški družbi LTH Castings, ki je zaključil eno največjih letošnjih naložb v slovenski industriji.

Želim vam uspešen delovni teden!

Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si

P. S.: Spremljajte nas tudi na Twitterju in Facebooku.

Začetek slovenske elektrifikacije Volkswagna, Trumpov epilog in nova tovarna VW, morda bo v Srbiji...
Najbolj brani članki danes
6 ur
1. Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?2. Američan iz Kamnika: Zame je Slovenija najboljša država na svetu! 3. Avstrijski premier Kurz po odstopu podkanclerja Stracheja napovedal predčasne
Več ▼

1. Se bo bencin v torek prvič letos pocenil?

2. Američan iz Kamnika: Zame je Slovenija najboljša država na svetu!

3. Avstrijski premier Kurz po odstopu podkanclerja Stracheja napovedal predčasne volitve

4. Poglejte, kako dobro se živi v Kamniku

5. Poglejte realnost številk pri ciljih za obnovljive vire energije

6. Umetna inteligenca bo napovedovala možnosti za prometno nesrečo in maligni tumor

7. Imate posel v Avstriji? Delavci bodo lahko imeli več nadur, plače pa so se pravkar zvišale

8. Minister Šabeder nima časa, da bi vam prihranil 48.432 evrov

9. Hotelirska vročica v Ljubljani: za koliko hotelov je še prostor?

10. Poplava prodaj podjetij: kaj se dogaja, zakaj zdaj, ali lastniki lovijo zadnji vlak?

Naslovne zgodbe Financ
6 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Karikatura dneva
6 ur

Karikatura se navezuje na uredniški komentar: Več demokracije, ne kakistokracije

Karikatura dneva
Siol: Po čudnem dogodku preiskava v Bitstampu 2
6 ur
Borza s kriptovalutami Bitstamp, ki sta jo ustanovila Nejc Kodrič in Damian Merlak, je sprožila preiskavo, potem ko je nekdo v petek prodal za skoraj 28 milijonov evrov bitcoinov, poroča Siol.
Več ▼

Borza s kriptovalutami Bitstamp, ki sta jo ustanovila Nejc Kodrič in Damian Merlak, je sprožila preiskavo, potem ko je nekdo v petek prodal za skoraj 28 milijonov evrov bitcoinov, poroča Siol. Transakcija ki je bila takrat skupaj vredna blizu 37 milijonov evrov, je porodila sum, da je nekdo želel negativno vplivati na trg kriptovalut. Nejc Kodrič je tudi direktor podjetja.

Podrobneje je o dogajanju pisal ruski medij Forklog s področja kriptovalut. Na Bitstampu je v petek neznani uporabnik oddal več zahtevkov za prodajo okrog 5.000 bitcoinov po ceni 6.200 dolarjev (približno 5.550 evrov) za enega, čeprav je bila cena bitcoina v času prodaje precej višja in sicer okrog 8.000 dolarjev (nekaj več kot 7.000 evrov), še pišejo.

Prodaja bitcoinov je povzročila skoraj takojšnje sesutje cene bitcoina na Bitstampu za približno petino.

Kdo si upa: Matej Čer 3
7 ur

»Okoli leta 2030 bo bistveno manj avtomobilov na cestah, morda le polovica glede na danes in od tega le še deset odstotkov lastniških. Infrastruktura bo tako dobra in poslovni modeli tako dodelani, da bomo ponudniki, kot smo mi, skrbeli za 90 odstotkov avtomobilov.« (Vir: Delo)

Kdo si upa: Matej Čer
Foto: Jure Makovec
Reciklaža: Aleš Šabeder
7 ur

"Kot minister bom naredil vse, da se bodo nujno potrebne zakonodajne spremembe zgodile v najkrajšem možnem času." (Vir: 24ur, 27. marec 2019)

Reciklaža: Aleš Šabeder
Foto: Aleš Beno
Več demokracije, ne kakistokracije
7 ur
Evropske volitve štejejo, ker izbiramo ljudi, ki bodo soodločali o zakonodaji, ki je temelj za večinski del nacionalnih predpisov.
Na članek...

Povejmo čisto na začetku in naravnost: evropske volitve štejejo. Ne zato, ker bi bila to lepo zveneča propagandna floskula. Štejejo zato, ker se na njih izbira, kdo bo v evropskem parlamentu prihodnjih pet let soodločal v zakonodajnih postopkih, ki ustvarjajo temelj, na podlagi katerega je oblikovanih okoli štiri petine vseh nacionalnih predpisov.

V interesu vseh nas je, da so evropski (in seveda slovenski) predpisi pametni: da nam izboljšajo, morda celo poenostavijo življenje, pa da niso oblikovani prvenstveno v prid ozkim skupinam, ki v primerjavi s povprečnimi državljani znajo bolj artikulirano izraziti svoje interese in jih tudi bolj učinkovito zastopati, temveč da predpisi čim bolj upoštevajo splošno dobro skupnosti in njenih posameznikov, saj zadevajo vse državljane, posredno ali pa povsem neposredno.

Eni bodo med floskule všteli tudi tako rekoč plebiscitaren poziv, da mora Evropa postati bolj demokratična v tem, da se bolj približa ljudem in upošteva njihove interese in potrebe, ker bo le tako mogoče preseči razraščeno nezaupanje v evropski projekt. Lepo bi bilo, da to ne bi izzvenelo v prazno, zato je tako pomembno, da v evropsko zakonodajno telo ne pošljemo političnih zagretežev, temveč med odločevalce izvolimo razmišljujoče posameznike.

Evroposlanci, to je jasno, bodo morali v našem imenu sprejemati odločitve, ki bodo vse bolj zapletene – kakor je konkretno na primer zapleten postopek reguliranja vse hitrejše digitalizacije zasebnega in poslovnega vsakdana.

Kot volivci smo zato – sebi, zanamcem in planetu – dolžni, da izvolimo ljudi, ki bodo trditvi, da je tehnologija etično nevtralna, ker ne more biti ne dobra ne slaba, ob bok znali kritično postaviti ugotovitev, da so algoritmi lahko diskriminatorni, zaznamovani s klasičnimi (rasnimi, spolnimi ...) predsodki. Na kratko, ljudi, ki se ne bodo zadovoljili s prvim odgovorom, zato ker lepo zveni, temveč bodo hoteli vedeti več.

Ker potem bodo morda izvedeli, da pri uporabi algoritmov, strojnem učenju lahko nastane položaj, da sistemi umetne inteligence (UI) odsevajo v družbi uveljavljene predsodke in neenakosti, ugotavljajo v stroki. Zelo ljudsko razlago je ponudila britanska znanstvenica Joanna Bryson: ne gre za to, da bi UI kot taka imela predsodke, pač pa diskriminatorna UI razkriva, da smo mi kot družba polni predsodkov. UI se tega nauči, pri čemer ji umanjka zmožnost, da bi se zavedno zoperstavila učenju predsodkov.

Takšno razumevanje je posebej pomembno zato, ker vse postaja – pametno – od telefonov, števcev, stavb, avtomobilov do mest. Vse pametnejše pa so tudi floskule. Zato je potrebno kritično razmišljanje. Tudi spričo razraščajočih lažnih novic, razlag, interpretacij. Zato si je želeti v evroposlanskih klopeh ljudi, ki bodo znali pogledati, preveriti obe plati medalje, čeprav to ni vedno enostavno – ali pa ravno zato, ker to ni vedno enostavno za koga z manj moči, vpliva in resursov.

Lepo bi bilo, če bi nedeljske volitve peljale v več demokracije, ne kakistrokracije. Koncept demokracije – ali njenega pomanjkanja – je bolj ali manj jasen vsem, kakor je bolj ali manj jasen koncept avtokracije (samodrštva). Morda manj znani tretji izraz je v rabo lansko pomlad obudil nekdanji direktor ameriške centralne obveščevalne agencije CIA John Brennan v tvitu, uperjenem proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, zaznamuje pa sistem vladanja neprimernih, neusposobljenih.

Priložnost in odgovornost je zdaj na volivcih, v nedeljo. Da izberejo preudarno.

Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje 6
8 ur

V nedeljo bomo v Sloveniji na volitvah izbrali osem poslancev v evropskem parlamentu. Vendar pa ne bomo odločali le o tem, temveč posredno tudi o tem, kdo naj sestavi in vodi evropsko komisijo. Da bi se v nedeljo lažje odločili, tokrat pišemo o stališčih glavnih kandidatov za naslednika Jeana-Clauda Junckerja.

Predsednika evropske komisije predlaga evropska politična stranka, ki dobi na volitvah največ glasov. Evropske volitve se začnejo v četrtek, prvi bodo, ironično, glasovali Britanci, ki so v postopku izstopanja iz Evropske unije.

Raziskave javnega mnenja največ sedežev v evropskem parlamentu napovedujejo Evropski ljudski stranki (EPP). Če se to uresniči, bo novi predsednik komisije Nemec Manfred Weber. Edini izzivalec z realnimi možnostmi je Nizozemec Frans Timmermans, kandidat Stranke evropskih socialistov (PES).

Manfred Weber: za večji nadzor na mejah, evropski FBI in proti vstopu Turčije v EU

Če želite glas nameniti Webru oziroma EPP, na volitvah obkrožite skupno listo Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke ali Novo Slovenijo.

Manfred Weber med obljubami navaja:

  • Do leta 2022 bi Frontex, evropsko agencijo za nadzor meja, okrepil z 10.000 novimi zaposlenimi, da bi s tem zaščitil evropske meje in ustavil nezakonito priseljevanje.
  • Europol bi spremenil v evropski FBI (ameriški zvezni preiskovalni urad). Število zaposlenih pri Europolu bi podvojil s ciljem boja proti terorizmu.
  • Končal bi pridružitvene pogovore s Turčijo. »Turčija se odmika od evropskih vrednot, zato njeno članstvo v EU ni mogoče in je treba ustaviti pogajanja,« meni Weber. Turčija je za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost prosila že leta 1959, a v zadnjih letih ni bilo resnih aktivnosti pri približevanju Turčije k EU.
  • Novi mehanizem za pravno državo. Weber napoveduje transparentno in neodvisno organizacijo, ki bi bedela nad spoštovanjem pravne države in svobode tiska v EU.
  • Pet milijonov novih služb v EU, a Weber ponudi zelo malo informacij, kako bi to dosegel.
  • Zmanjšanje birokracije v EU. Weber napoveduje razveljavitev tisoč zastarelih uredb in, kjer bo potrebno, tudi zmanjšanje števila zaposlenih v evropskih ustanovah.
  • Sklad za digitalno tranzicijo. Sklad bi bil namenjen zaposlenim, ki bi jih prizadela digitalizacija. Financirali bi ga s »poštenim digitalnim davkom«, ki bi ga plačevali internetni velikani.
  • Nepremičninska posojila za mlade družine. Te bi financirala Evropska investicijska banka.
  • Globalna prepoved plastike za enkratno uporabo.

Frans Timmermans: za višje plače, minimalno plačo v vseh državah in dela prost 9. maj

Če želite glas nameniti Fransu Timmermansu, kandidatu Stranke evropskih socialistov in podpredsedniku Junckerjeve evropske komisije, na volitvah v nedeljo obkrožite listo Socialnih demokratov.

Stranka evropskih socialistov med svojimi obljubami navaja:

  • Boj za dostojne minimalne plače po vsej Evropi in izkoreninjenje revščine med zaposlenimi.
  • Prepoved prekarnega dela oziroma pogodb brez določenih ur dela ter lažne samozaposlenosti.
  • Ustanovitev močne evropske organizacije za delo, ki bi se bojevala proti socialnemu dumpingu in zagotavljala pošteno mobilnost delavcev po EU.
  • Konec varčevalnih politik.
  • Dolgoročni investicijski načrt, ki bi pripravil podjetja in delavce na zeleno tranzicijo, digitalno revolucijo in porast uporabe umetne inteligence.
  • Pošteno obdavčitev in konec tekmovanja med državami za čim nižje davke. »Dobički morajo biti obdavčeni tam, kjer so ustvarjeni,« socialisti pišejo v svojem manifestu.
  • Pakt za trajnostni razvoj. Vsi morajo imeti dostop čistega zraka, vode in energije ter kakovostne hrane. Napovedujejo obdavčenje onesnaževalcev po Evropi, s pobranimi davki pa bi financirali investicije v dostopno in čisto energijo.
  • Dan Evrope, 9. maj, naj postane javni praznik v vseh državah članicah.
  • Feministična Evropa z enakimi pravicami za vse. Želijo zavezujočo evropsko strategijo za enakopravnost spolov, s katero bi vodili boj proti razlikam v plačah in pokojninah ter se bojevali proti spolnemu nasilju.
  • Timmermans je na soočenju dejal še, da je treba razširiti program Erasmus na vse mlade, ne glede na to, ali so v šoli ali ne. Predlagal je tudi znižanje volilne starosti na 16 let.

ALDE: za več trgovinskih sporazumov in proti nadzorom znotraj šengna

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) se ne strinja s sistemov vodilnega kandidata, ki je v uporabi pri evropskih volitvah, in to nestrinjanje kažejo s tem, da nimajo enega, ampak sedem kandidatov. Najvidnejša sta Nizozemec Guy Verhofstadt in Danka Margrethe Vestager, med sedmimi pa je tudi slovenska evropska komisarka Violeta Bulc.

Če želite, da bi bil naslednji predsednik evropske komisije eden od sedmih kandidatov ALDE, imate v Sloveniji kar precej izbire. V skupini ALDE so: Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek, Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

V ALDE se zavzemajo za:

  • Odprto in prosto trgovino, ki temelji na pravilih.
  • Preprostejšo birokracijo.
  • Nov, skupen evropski odziv na migracije. Zavzemajo se za to, da vsi, ki bežijo pred vojno, najdejo zaščito, vendar ne nujno v EU. Zato se zavzemajo za finančno podporo varnim državam blizu kriznih območij, ki bi lahko gostile begunce. V manifestu pišejo še, da se lahko države same odločijo, koliko migrantov in pod kakšnimi pogoji jih bodo sprejele.
  • So proti mejnim nadzorom med šengenskimi državami, kakršnega denimo izvajajo Avstrijci na meji s Slovenijo.
  • Zavzemali se bodo za večjo mobilnost dela kot boj proti brezposelnosti in tudi za zapolnitev potreb po delavcih na območjih, kjer jih primanjkuje.
  • Radi bi videli več naložb v pametno mobilnost, posebno v železnice. »EU bi morala biti prva, ki bo omogočila samovozeča vozila na svojih cestah,« pišejo.
  • So proti temu, da bi kohezijski denar dobili projekti, ki niso v skladu s pariškim podnebnim sporazumom in podnebnimi cilji EU.
  • So za trgovinske sporazume, pri katerih pa je treba povečati transparentnost pri pogajanjih. Trgovinski sporazumi morajo ohraniti človeško dostojanstvo, dobre delovne razmere in trajnost, pišejo.
  • Zavzemajo se za enostavnejši dostop malih in srednjih podjetij do financiranja.
  • Odpravili bi blokiranje do vsebine na internetu glede na lokacijo uporabnika.
  • So tudi za to, da bi bila EU prva, ki bi izdelala solidno pravno okolje za nove tehnologije, kot so veriženje podatkov (blockchain), umetna inteligenca in drugo. Želijo, da bi digitalno postala privzeta možnost za uporabno javnih storitev.

Svoje vodilne kandidate so predstavili še:

  • Zveza konservativcev in reformistov, trenutno tretja največja skupina v evropskega parlamentu, je nominirala Čeha Jana Zahradila. A zanje ne morete voliti, ker v Sloveniji nimajo partnerske stranke.
  • Evropska zelena stranka je nominirala Nemko Ska Keller in Nizozemca Basa Eickhouta. Evropsko zeleno stranko na slovenskih volitvah »zastopa« koalicija Povežimo se.
  • Evropska levica je nominirala Španca, ki že od otroštva živi v Belgiji, Nica Cueja in Slovenko Violeto Tomić. Članica Evropske levice v Sloveniji je Levica.
  • Evropa narodov in svobode (ENF) je kot svojega vodilnega kandidata nominirala Italijana Mattea Salvinija. Gibanje ENF v Sloveniji nima članov, je pa Zmago Jelinčič na soočenju dejal, da bi se pridružil tej politični skupini, če bi bil izvoljen za evropskega poslanca.
  • Evropsko svobodno zavezništvo (EFA) je nominiralo Katalonca Oriola Junquerasa, ki pa je trenutno priprt zaradi vloge pri katalonskem referendumu o neodvisnosti. EFA v Sloveniji nima partnerske stranke.

Pregled programov na evropskih volitvah: Za kaj se zavzemajo vodilni kandidati, ki jim kaže najbolje
(graf) Države po deležih električnih avtov v celotni prodaji
9 ur
Države z velikimi deleži prodanih električnih avtov v celotni prodaji avtomobilov si sledijo takole: Norveška, Islandija, Švedska, Nizozemska in Finska, Kitajska, Portugalska. Nemčija je skoraj
Več ▼

Države z velikimi deleži prodanih električnih avtov v celotni prodaji avtomobilov si sledijo takole: Norveška, Islandija, Švedska, Nizozemska in Finska, Kitajska, Portugalska. Nemčija je skoraj na repu lestvice.

Največ novih električnih avtomobilov se sicer proda na Kitajskem, leta 2018 dober milijon, to pomeni štiri odstotke vse prodaje avtomobilov.

Imate posel v Avstriji? Delavci bodo lahko imeli več nadur, plače pa so se pravkar zvišale 1
9 ur
Finančna policija redno preverja, tudi slovenske gradbince, ali imajo vse papirje in dovoljenja za delo in ali slučajno delavci ne delajo preveč ur
Na članek...

V Avstriji so spremenili delovno zakonodajo. Zdaj delavci lahko delajo največ 12, in ne več "le" deset ur na dan. Gre za delovni čas prek običajnega, osemurnega delovnika, delo mora biti prostovoljno in dodatno plačano.

V Avstriji dela tudi precej Slovencev. Veliko je denimo zdravstvenih uslužbencev, saj so bolje plačani kot pri nas (gre večinoma za medicinske sestre). Posel imajo tudi podjetniki, predvsem gradbinci, z lokalnimi, slovenskimi delavci ali z delavci iz tretjih držav. Gradbincem se je z majem letos tudi uskladila najnižja urna postavka, ki se je zvišala za nekaj odstotkov. "V Avstriji se vsako leto urne postavke določenih strok spreminjajo s 1. januarjem, druge s 1. majem. Maja so se denimo za suhogradnjo, gradbeništvo, mizarstvo, tesarstvo, krovstvo in pleskarstvo. Zvišale so se za dva do 3,8 odstotka," pravi Anja Markitz iz celovške davčne družbe DDr. Jaklitsch & Mag. Picej.

Pravila so enaka za Slovenca in Avstrijca

Splošno pravilo je: če Slovenec dela za slovensko ali avstrijsko podjetje v Avstriji, za avstrijskega naročnika, mora imeti enako (najnižjo) plačo, kot če bi Avstrijec delal za Avstrijca. Torej delati mora po enakih bruto urnih postavkah, zanj veljajo enaka pravila o dovoljenjih, denimo obrtnem, pa tudi enaka pravila o delovnem času.

Drugačna pravila so le pri davkih. Slovenski rezident namreč te plača v Sloveniji. Če jih je že plačal v Avstriji, potem lahko tam plačane davke uveljavlja pri plačilu davkov v Sloveniji. Torej tu plača "le" razliko do slovenske dohodnine.

Koliko lahko delavec dela po novem

"Ena izmed glavnih sprememb je, da je od zdaj možno delati 12 ur na dan, kar finančna policija in inšpektorji za delo zelo kontrolirajo," pravi Anja Markitz. Ob tem dodaja, da je 12-urni delovnik prostovoljen in ni kazniv.

Pri tem seveda velja, da mora delodajalec delavcem plačati dodatek za nadure. Dodatek za nadure je 50-odstoten, za praznično delo pa 100-odstoten.

Pravila so:

  • delavci lahko delajo 12 ur na dan in 60 ur na teden, a za omejen čas;
  • na teden lahko po novem naredijo 20 namesto dodatnih deset ur;
  • na leto imajo lahko največ 416 nadur, in ne več 320 nadur;
  • delavci lahko nadure zavrnejo, če presežejo 10 ur na dan oziroma 50 ur na mesec;
  • v teh 12 urah ni vključen čas za pot na delo in pot nazaj domov.

Kaj pa inšpekcije?

"Težišče kontrol finančne policije pri čezmejnem poslovanju se je osredotočilo na analizo prijav ZKO," pravi Anja Markitz. Gre torej za napotene delavce.

Inšpekcija je pri prijavah, ko gre za delo pri transportu, predvsem pozorna na to, ali podjetje dela za končne stranke in je v sklopu tega plačalo DDV v Avstriji. Da pridejo do informacij, pošiljajo vprašalnike, na katere se morajo podjetniki odzvati.

Poleg tega inšpektorji preverjajo, ali so gradbišča oziroma delovišča v Avstriji javljena že več kot 12 mesecev. Po tem času mora namreč podjetje registrirati enoto oziroma tako imenovano obratovalnico za davčne namene.

Preverjajo tudi, ali podjetja za delavce, ki jih "posodijo" avstrijskemu delodajalcu, tudi plačajo dohodnino.

Delavcem v Avstriji, ne glede na to, za katerega delodajalca delajo (torej lokalnega ali slovenskega), pripadata mesečno sorazmeren regres in božičnica, s čimer podjetja pogosto niso seznanjena in zato pri kontrolah dobijo kazni.

Imate posel v Avstriji? Delavci bodo lahko imeli več nadur, plače pa so se pravkar zvišale
Foto: Shutterstock
Kreativci, pozor, za razvoj ideje lahko dobite do 10 tisoč evrov spodbude
10 ur
Gre za podporo evropskemu razvoju vrhunskih unikatnih projektov oblikovanja, sodelovati pa morata vsaj dva partnerja
Na članek...

Evropska unija v okviru partnerskega projekta Worth ponuja finančno spodbudo oblikovalcem, kreativnim posameznikom, obrtnikom in malim podjetnikom ter tehnološkim podjetjem pri razvoju inovativnih produktov, pri čemer je v ospredju oblikovanje. Prek razpisa želi EU spodbujati sodelovanje na tem področju, tako za projektom Worth stoji program COSME, ki je namenjen spodbujanju konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Gre sicer za tretji poziv v okviru tega razpisa, odprt je vse do 31. oktobra 2019.

Kaj je namen razpisa

Namen razpisa je krepiti konkurenčnost, povezati kreativnost, oblikovanje in inovativne tehnologije v podjetjih ter spodbuditi sodelovanje pri razvoju novih, inovativnih produktov z visoko dodano vrednostjo.

Pri ocenjevanju projekta člani ocenjevalne komisije iščejo ideje, ki so prebojne pri reševanju posameznih izzivov, pomembni sta tudi zrelost ekipe, ki sodeluje pri projektu, ter njena sposobnost, da bo projekt uspešno pripeljala do konca.

Kdo se lahko prijavi

Projekt lahko na razpis prijavita najmanj dva partnerja iz dveh različnih držav. Partnerja morata biti oblikovalca, obrtnika, proizvodno ali tehnološko podjetje, in sicer morata biti iz različnih profilov. Prijavljeni mora imeti status malega ali srednjega podjetja (po definiciji EU), startupa ali samostojnega podjetnika. Posamezno prijavo lahko oddajo največ trije sodelujoči.

Prijavitelj mora delovati v enem od teh sektorjev: tekstil, obutev, krznarstvo, usnjarstvo, pohištvo, dekoracija za dom, nakit in modni dodatki.

Kaj lahko dobite

Izbranim projektom oziroma prijaviteljem bo na voljo tako finančna kot vsebinska podpora. Projekt bo tako lahko prejel do 10 tisoč evrov subvencije. Poleg tega bodo prijaviteljem na voljo individualno oblikovano mentorstvo, pomoč pri pozicioniranju na trgu in vzpostavljanju strokovnih povezav med člani ter možnost udeležbe na dogodkih mreženja.

Projekt ponavadi traja do devet mesecev, na posebno prošnjo ga je mogoče podaljšati za en mesec.

Vse podrobnosti glede prijave dobite na povezavi subvencije.finance.si/r/2231367.

Kreativci, pozor, za razvoj ideje lahko dobite do 10 tisoč evrov spodbude
Foto: Shutterstock
Mayeva napovedala vložitev smelega predloga za brexit
11 ur
Britanska premierka Theresa May je danes napovedala vložitev "smelega predloga zakona" o brexitu na junijsko parlamentarno glasovanje. Predlog bo najverjetneje vseboval nove ukrepe za varovanje
Več ▼

Britanska premierka Theresa May je danes napovedala vložitev "smelega predloga zakona" o brexitu na junijsko parlamentarno glasovanje. Predlog bo najverjetneje vseboval nove ukrepe za varovanje delavskih pravic, za prihodnje carinske odnose z unijo in uporabo tehnologije, s katero bi se izognili mejnemu nadzoru med Veliko Britanijo in Irsko.

Kot je Mayeva še zapisala v prispevku za Sunday Times, še vedno verjame, da lahko večina v parlamentu potrdi ločitveni sporazum. Dodala je, da poslancev ne bo prosila, naj razmislijo o sporazumu še enkrat, ampak jih bo prosila, naj preučijo "nov in izboljšan sporazum". Mayeva je po glasovanju v parlamentu pred dnevi napovedala tudi določitev datuma svojega odstopa. Če bodo poslanci zakon zavrnili, bo po navedbah virov v njeni konservativni stranki odstopila v začetku junija.

Vlada v Londonu je v torek sporočila, da bo parlamentu v začetku junija predstavila osnutek zakona o brexitu. Upa, da se ji bo uspelo izogniti temu, da bi britanski evroposlanci, ki bodo izvoljeni na evropskih volitvah 23. maja, sploh sedli v poslanske klopi nove sestave Evropskega parlamenta. Ta se bo na ustanovnem zasedanju sešel 2. julija. A to lahko Mayeva doseže le, če bo pred 30. junijem sprejet dogovor o izstopu iz unije in ga bo odobrila še britanska kraljica Elizabeta II. (STA)

Kaj bi pomenil dvig minimalne študentske urne postavke za podjetja
12 ur
Ob upoštevanju, da je na mesec v povprečju 174 delovnih ur, stane študent, ki dela prek študentskega servisa, danes približno 850 evrov bruto, strošek delodajalca pa je 1.137 evrov. Minimalna
Več ▼

Ob upoštevanju, da je na mesec v povprečju 174 delovnih ur, stane študent, ki dela prek študentskega servisa, danes približno 850 evrov bruto, strošek delodajalca pa je 1.137 evrov. Minimalna plača znaša letos 886,63 evra bruto oziroma znaša strošek delodajalca 1.029 evrov – pri tem niso upoštevani stroški prevoza, malice.

Koliko bi študent podjetje stal po novem, smo izračunali v članku: Bodo študenti letos dražji kot zaposleni z minimalno plačo?

Kako dobro članice EU črpajo evropska sredstva 5
12 ur
Na portalu evropske komisije o regionalni politiki je videti, da je Slovenija med tisto polovico držav EU, ki podpovprečno črpajo. Povprečje EU je namreč 26,7 odstotka počrpanega denarja,
Več ▼

Na portalu evropske komisije o regionalni politiki je videti, da je Slovenija med tisto polovico držav EU, ki podpovprečno črpajo. Povprečje EU je namreč 26,7 odstotka počrpanega denarja, Slovenija je na 20,8 odstotka. Najbolje gre Finski, ki je do 9. maja počrpala 39,4 odstotka. Finančna perspektiva 2014–2020 se sicer uradno izvaja do leta 2023, a le za določene projekte, večino bo treba končati že prej, sicer izgubimo evropski denar.

V ZDA aprila tretji mesec zapored rast vodilnih gospodarskih kazalnikov
13 ur
Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki ga izračunava newyorški Conference Board, se je aprila tretji mesec zapored zvišala, in s 110,1 na 112,1 točke. Rast za dve točki, ki so
Več ▼

Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki ga izračunava newyorški Conference Board, se je aprila tretji mesec zapored zvišala, in s 110,1 na 112,1 točke. Rast za dve točki, ki so jo analitiki sicer pričakovali, je prišla po enaki rasti v februarju in 0,3-odstotni rasti v marcu.

"K rasti je prispevala večina kazalnikov. Cene delnic, finančni pogoji in potrošniške ocene ekonomije najbolj, vendar pa predelovalna industrija še naprej kaže znamenja šibkosti. Conference Board pričakuje, da se bo gospodarska rast ZDA do konca leta umirila na okrog dva odstotka letne ravni," je ob tem pojasnil direktor ekonomskih raziskav pri Conference Boardu Ataman Ozyildirim. (STA)