Manager
Bank of America zaradi višjih obresti z velikim skokom četrtletnega dobička
17.01.2019 08:57
Druga največja banka v ZDA Bank of America je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarila 39 odstotkov več dobička kot v zadnjem četrtletju 2017, kar je v največji meri posledica naraščanja
Več ▼

Druga največja banka v ZDA Bank of America je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarila 39 odstotkov več dobička kot v zadnjem četrtletju 2017, kar je v največji meri posledica naraščanja obrestnih mer.

Prilagojeni dobiček banke brez enkratnih stroškov ali prihodkov je narasel na 7,28 milijarde dolarjev oziroma 70 centov na delnico, kar je deset centov več od pričakovanj analitikov Wall Streeta. Prihodki so narasli za 11 odstotkov na 22,74 milijarde dolarjev, analitiki pa so računali na 22,35 milijarde dolarjev. (STA)

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kako dobro Alenka Bratušek skrbi za potnike v javnem potniškem prometu?
44 min
Dobro: od začetka junija lahko kupite neimensko enotno mesečno in letno vozovnico, uvedenih je bilo 18 hitrih avtobusnih linij. Slabo: razpisa za nove koncesionarje letos še ne bo, upravljavca še vedno ni, enotne vozne rede pa si lahko za zdaj samo narišete
Na članek...

Alenka Bratušek je danes na terenski tiskovni konferenci kupila enotno mesečno vozovnico za javni promet od Ljubljane do Kranja in zanjo odštela 99 evrov, uporabljala pa jo bo lahko na vseh vlakih in avtobusih na tej razdalji.

Kaj vse je novega pri sicer ultra počasni uvedbi integriranega javnega potniškega prometa? Od 1. junija je mogoče kupiti letne in mesečne (prenosne, brezimenske) vozovnice za integrirani javni potniški promet, s katerimi se boste lahko peljali z vlakom ali z avtobusom. Na ministrstvu za infrastrukturo so tudi podpisali anekse k pogodbam sedanjim izvajalcem, da so na 18 razdaljah uvedli hitre avtobusne proge, ki bodo regijska središča povezovali z Ljubljano, vseh novih povezav je 82. »To pomeni, da ima približno štiri tisoč potnikov na dan možnost hitrega avtobusnega prevoza brez vmesnih postankov z udobnimi turističnimi avtobusi,« pravi Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo.

Pocenitev javnega potniškega prometa? Ne še

Prenosna mesečna in letna vozovnica za integrirani javni potniški promet ne bosta občutno cenejši kot zdaj. Prej je bila cena mesečne vozovnice nastavljena pri 35-kratniku enkratne vozovnice, zdaj je pri 32-kratniku. Večja pocenitev je na sporedu s 1. januarjem 2020, ko bo mogoče kupiti imensko vozovnico, za katero bo določena cena pri količniku 26. Za letno vozovnico bo treba plačati količnik osem mesečnih vozovnic.

Alenka Bratušek je tudi predlagala, da bi vsem javnim uslužbencem, ki so se pripravljeni voziti v službo z javnim potniškim prometom, krili stroške nakupa vozovnic, čeprav so ti v nekaterih primerih višji od zdaj določenih

potnih stroškov.

Slabše novice

Med slabšimi novicami je, da bo ministrstvo spet podaljšalo pogodbe sedanjim koncesionarjem v avtobusnem prometu, ki potečejo decembra letos (in so že bile podaljšane), ter da novega razpisa ne bo vsaj do poletja prihodnje leto. To pomeni, da bomo dobili nove izvajalce šele čez dve leti in da do takrat ne bo pomembnejših novosti v voznih redih in v ponudbi. Predstavnikom ministrstva je namreč ta teden uspelo v Bruslju izposlovati dogovor o vnovičnem dvoletnem podalšanju zdaj veljavnih pogodb s koncesionarji.

Neuradno smo tudi izvedeli, da je ministrica zelo nezadovoljna z napredkom pri razvoju storitev v javnem potniškem prometu. Študentske in dijaške enotne vozovnice smo dobili jeseni 2016, od takrat bi že zdavnaj morali razviti nove produkte za vse potnike.

Za zjokati: še vedno nimamo portala z voznimi redi

Čeprav smo z možnostjo nakupa prenosnih mesečnih vozovnic dobili vsaj zasilno izvedbo enotne vozovnice za vse (ne samo za študente in dijake), še vedno nimamo osnovnega orodja, ki bi potnikom omogočal pregled nad voznimi redi, to je portal z združenimi voznimi redi med vlaki in različnimi avtobusnimi podjetji. Zdaj moramo za vsakega prevoznika posebej brskati po spletnih straneh. Enotno vozovnico uvajamo že 12 let, portala z enotnimi voznimi redi še nimamo.

Kje je upravljavec?

Država še vedno ni ustanovila upravljavca integriranega javnega potniškega prometa. Zakaj je to pomembno? Ko kupimo enotno vozovnico, to ni več prihodek izvajalca (železnic ali avtobusnega podjetja), temveč je to prihodek upravljavca, ki bo nato izvajal kliring – prihodke bo delil v skladu z validiranimi vozovnicami na določenih linijah. Še ta teden naj bi bil pripravljen zakon, s katerim naj bi dobili upravljavca. Odločitev ministrice je, da bo to samostojna agencija za upravljanje javnega potniškega prometa (in ne direkcija za infrastrukturo, kar je bila ena izmed rešitev). Upravljavec bo imel pregled nad vsemi prilivi in odlivi denarja iz sistema. Tega denarja je precej, samo davkoplačevalskega denarja je približno 120 milijonov evrov. Na ministrstvu zdaj iščejo še približno dodaten milijon evrov, ki bi ga uporabljali za sofinanciranje subvencioniranega prevoza občinam – integrirana vozovnica za javni potniški promet naj bi bila v prihodnje uporabna tudi za mestni promet.

Kdaj bodo storitve boljše?

Najbolj prometno obremenjena v Sloveniji je ljubljanska obvoznica, promet je v zadnjih letih skokovito naraščal, lani se je v Ljubljano vsako jutro pripeljalo na delo 127 tisoč vozačev iz drugih občin. V Ljubljani je tudi največ delovnih mest in v času gospodarskega razcveta se vse več ljudi vozi z avti, in to po eden v avtu. Promet se povečuje skoraj iz dneva v dan. Ker nimamo prostorskih podlag, do leta 2025 ne moremo pričakovati sprememb v infrastrukturi: ne bo niti širitve obvoznice, ne bo naložb v regionalne proge in ne bo naložbe v ljubljansko železniško vozlišče. Edina rešitev za prihodnjih nekaj let je učinkovitejši javni potniški promet na zdajšnji infrastrukturi. Edina smiselna rešitev pa je naložba v izboljšanje železniškega regionalnega omrežja in uvedba taktnega prometa (na 20 minut ali pol ure) proti Kamniku, Novemu mestu, Kranju, Litiji ali Postojni. V regionalne proge bi morali v ta namen investirati približno 500 milijonov evrov.

Kako konkurenčne so zdaj povezave, primer Medvod

Med Ljubljano in Medvodami je 18 povezav z vlakom na dan, prvi vlak odpelje iz Ljubljane ob 4.35, zadnji pa ob 20.43. Povezave bi lahko sicer bile precej bolj pogoste, vsaj v konicah, pri voznih časih pa je vlak že zdaj hitrejši od avtomobila. V najboljšem primeru lahko pridete v Medvode v 14 minutah, v najslabšem pa v 19 minutah. Za vozovnico boste odšteli 1,85 evra, kar je nekoliko dražje od avtobusne vozovnice za Arrivo Alpetour, ki stane 1,30 evra. Vožnja z avtobusom traja 19 minut (če ni zastojev). Arriva Dolenjska in Primorska za vozovnico računa 2,30 evra. Glede na to, da bo enotna mesečna vozovnica določena po tarifi cenejšega prevoznika, bo cena za mesečno vozovnico do Medvod 32-krat 1,30 evra, torej 41,6 evra. Slovenske železnice bodo tako na tej razdalji ob validaciji vozovnice dobile obračunan manjši znesek kot doslej.

Kako dobro Alenka Bratušek skrbi za potnike v javnem potniškem prometu?
Foto: Aleš Beno
Uradno: nadzorni svet SDH potrdil prodajo Abanke; neuradno za okoli pol milijarde evrov 3
1 ura

Nadzorni svet SDH je potrdil prodajo stoodstotnega deleža Abanke skladu Apollo, ki je v Sloveniji že lastnik skupine NKBM (v to sta vključeni še nekdanji Poštna banka in KBS, slovenski del nekdanjega slovenskega dela avstrijske Raiffeisen banke), sta na izjavi potrdila predsednica nadzornega sveta Karmen Dietner in predsednik uprave Igor Kržan.

Podpis je predviden za jutri, uradni kupec je NKBM. "Več zaradi pogodbenih določil danes ne moremo komentirati," pravi Kržan.

Tako uradno še ni znano, koliko bo Apollo (oziroma NKBM) odštel za banko. Sta pa Kržan in Dietnerjeva potrdila, da Apollo ni zahteval nobenih posebnih zavez države oziroma pogojev ali jamstev, ki bi lahko znižali kupnino.

Knjigovodska vrednost celotne banke je konec marca letos znašala 602,792 milijona evrov. Neuradno naj bi kupnina dosegala nekaj manj kot 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic oziroma dobrih 500 milijonov evrov.

Tako Dietnerjeva kot Kržan pravita, da so sprejeli odločitev o prodaji kot od politike neodvisna inštitucija – tvita in izjav premierja Marjana Šarca o "premisleku o prodaji Abanke" nista želela komentirati. "Če bi vlada želela kaj drugega, bi nam to sporočila," je dodala Dietnerjeva. Tako nadzorni svet SDH ne bo šel še k vladi po soglasje za prodajo kot skupščini upravljavca premoženja.

Je država tudi pri Abanki zamudila boljši čas za prodajo?

Je ponudba izbranega kupca dobra? Zagotovo je boljša od izkupička pri NLB, vseeno pa povejmo, da je tudi Abanko prodajala tik pred rokom, v stiski (fire sale), ko so bančne delnice cenejše kot pred zapletom z brexitom in pričakovanji o ohlajanju gospodarstva ter trgovinskimi vojnami. Pri javni ponudbi delnic NLB novembra lani je cena dosegla zgolj 68 odstotkov knjigovodske vrednosti. To potrjuje tudi, da politika – konkretno Cerarjeva vlada – ni izbrala pametne možnosti prodaje največje banke pri nas.

Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je sicer konec marca znašala 39,92 evra. Knjigovodska vrednost celotne banke torej znaša 602,792 milijona evrov. Najvišje je bila knjigovodska vrednost Abanke konec prvega četrtletja 2017, ko je bil tudi ugodnejši čas za prodajo bank. Več o tem smo pisali v članku Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov.

Če bo prodaja Abanke obveljala, se bo vpliv države na slovenskem bančnem trgu, merjeno po bilančni vsoti, zmanjšal na desetino. Država ima v lasti četrtino in eno delnico NLB in sto odstotkov SID banke.

Do prodaje Abanka izgublja biznis

Tudi Abanka, ki je nastala z združitvijo dveh pred državno sanacijo ločenih bank, Abanke Vipa in Banke Celje, je po letu 2013 dobila omejevalne ukrepe pri poslovanju, saj je zaradi rešitve z davkoplačevalskim denarjem imela prednost pred drugimi bankami na trgu, ki se financirajo z zasebnim kapitalom.

Tako je morala med drugim prodati (v zadnjem obdobju bolj donosno) lizinško dejavnost. Imela je tudi omejitev novih poslov, zato je banka zamudila veliko tržnih priložnosti v času gospodarske rasti in se je morala več ali manj ukvarjati s financiranjem vozil in opreme, so potožili v letnih poročilih. Več o tekočem poslovanju Abanke tukaj.

Uradno: nadzorni svet SDH potrdil prodajo Abanke; neuradno za okoli pol milijarde evrov
Kako vročo juho bodo pojedli na Inženirski zbornici Slovenije?
1 ura
Gradbeni inženirji bodo najprej poskušali doseči dogovor z drugimi matičnimi sekcijami v Inženirski zbornici Slovenije, če ne bodo uspešni, bodo iskali možnosti za odcepitev
Na članek...

Kot smo že poročali, je okoli 350 članov Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) na zboru z veliko večino izglasovalo, da lahko potrjena pogajalska skupina začne postopke za ustanovitev lastne zbornice oziroma postopke za odcepitev od IZS, ki meni, da za razdružitev oziroma odcepitev matične sekcije ni nobene pravne podlage. Vendar se ta juha zelo verjetno ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala.

Tako bodo predstavniki pogajalske skupine, v kateri so Gregor Udovč, Lea Aracki, Barbara Križanc, Christian Močnik, Aljoša Klobučar, dr. Samo Peter Medved in Angelo Žigon poskušali s člani drugih matičnih zbornic pri IZS in vodstvom zbornice skleniti dogovor in ustvariti razmere za uveljavljanje svojih interesov. Gradbeniki namreč želijo omejiti število mandatov predsedovanja IZS in spremeniti sistem odločanja, po katerem bi upoštevali množičnost članstva v zbornici.

Najprej dogovor z drugimi sekcijami

Na zboru gradbene sekcije je bilo veliko pozivov k premisleku, preden se člani odločijo za tako radikalen korak, kot je odcepitev od inženirske zbornice. Odcepitev naj bi bila le skrajna možnost. Prek zbornične infrastrukture se lahko uveljavljajo interesi vseh inženirskih sekcij, razdrobljenost inženirjev pred državnimi institucijami pa bi povsem oslabila pogajalska izhodišča vseh strok, ne le gradbene. Na IZS, kjer priznavajo, da bi z odcepitvijo gradbenikov izgubili skoraj polovico članov, pričakujejo, da bo pogajalska skupina gradbenikov želela spremeniti zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. S spremembami bodo po njihovem mnenju pozneje ustvarili pogoje za novo zbornico, na katero bodo prenesli vodenje javnih pooblastil za pooblaščene inženirje s področja gradbeništva.

Vendar pa nam je član pogajalske skupina Angelo Žigon sporočil, da ta predvidevanja ne držijo in da je ustanovitev samostojne zbornice gradbenih inženirjev rezervni načrt. Najprej bodo poskušali doseči dogovor z drugimi matičnimi sekcijami o proporcionalnem odločanju v IZS in o neposrednih volitvah članov za predsednika zbornice.

Sodu dno je izbila nova gradbena zakonodaja

Za skrajni korak, kot sta razprava in začetek postopkov za odcepitev od IZS, so se gradbeniki odločili zaradi novega gradbenega zakona. Gradbeniki vodstvu IZS očitajo, da pri pripravi zakona ni dovolj zastopalo interesov gradbenih inženirjev in sa si ne prizadeva dovolj za spremembe. Zaradi novega zakona in tolmačenja ministrstva za okolje in prostor so gradbeni inženirji izgubili nekatere pristojnosti, ki so jih imeli pred spremembo gradbene zakonodaje. Kot smo že pisali, ministrstvo za okolje in prostor razlaga novo zakonodajo tako, da lahko kot vodja projektov za stavbe nastopa le pooblaščeni arhitekt, ne pa tudi pooblaščeni gradbeni inženir. Veliko pristojnosti so izgubili tudi na področju nadzora gradnje in vodenja gradbišč.

Kako vročo juho bodo pojedli na Inženirski zbornici Slovenije?
Finančna stabilnost: Banka Slovenije za zaostrovanje posojilnih standardov za stanovanjska posojila 1
2 uri
Še vedno naraščajo tveganja, ki izhajajo s trga nepremičnin, Banka Slovenije opozarja tudi na povečana makroekonomska tveganja
Na članek...

Finančni sistem je lani in v prvem četrtletju letos ostal stabilen, vendar se tveganja za njegovo stabilnost povečujejo, so povedali na tiskovni konferenci Banke Slovenije (BS) ob predstavitvi Poročila o finančni stabilnosti. To so štirje glavni poudarki:

  • makroekonomska tveganja za finančni sistem rastejo zaradi zmanjševanja pričakovane gospodarske rasti in povečevanja negotovosti v mednarodnem okolju;
  • tveganja za bančni sistem, ki izhajajo s trga nepremičnin, so povečana, vendar je bančni sistem tem tveganjem manj izpostavljen kot v času velike finančne krize;
  • dohodkovno tveganje ostaja kljub velikemu dobičku bank v letu 2018 srednjeročno eno od glavnih sistemskih tveganj;
  • k povečanju odpornosti bank proti sistemskim tveganjem je pripomogla tudi centralna banka z makrobonitetno politiko.

BS za postopno zaostrovanje posojilnih standardov

Banka Slovenije je leta 2016 uvedla makrobonitetno priporočilo za banke, da bi preprečila rahljanje posojilnih standardov in nastajanje sistemskih tveganj, obenem pa tudi glede razmerja med letnimi stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom posojilojemalca ob sklenitvi posojilne pogodbe. Analiza učinkov uvedbe priporočila kaže, da je delež odstopanj od priporočenih vrednosti na ravni bančnega sistema sicer velik, vendar stabilen v zadnjih treh letih. Ob tem priporočajo, da banke bolj sledijo priporočilu na področju kreditiranja prebivalstva. Ocena BS je, da bi bilo glede na ugodne makroekonomske razmere upravičeno celo postopno zaostrovanje kreditnih standardov za novoodobrena stanovanjska posojila.

1. Tveganje financiranja: delež vlog na vpogled je že 73 odstotkov, kar je največ v 15 letih

Tveganje financiranja slovenskih bank se povečuje: ročnost posojil se podaljšuje, ročnost vlog se skrajšuje. Banke se financirajo predvsem z vlogami nebančnega sektorja, financiranje na finančnih trgih se je močno zmanjšalo. Med vlogami se najbolj povečujejo vloge na vpogled nebančnega sektorja, ki so marca 2019 pomenile že 73 odstotkov, kar je največ v zadnjih 15 letih. Občutljivost bank za morebitno uresničitev tveganja financiranja, ki izhaja iz vrzeli med ročnostjo posojil in vlog, Banka Slovenije kljub vsemu ocenjuje kot majhno, in sicer zaradi velikega obsega likvidnih sredstev. BS še dodaja: »Kljub temu, da povečevanje vlog na vpogled predstavlja določena tveganja, pa na podlagi analize ocenjujemo, da je verjetnost, da bi prišlo do večjih premikov vlog med bankami ali celo umika vlog iz bančnega sistema v prihodnjem kratkoročnem obdobju, majhna.«

2. Podjetja hodijo po denar v tujino

Ostaja pa šibko kreditiranje podjetij, in to kljub ugodnim pogojem zadolževanja, razmeroma nizki zadolženosti podjetij in s tem boljši kreditni sposobnosti kot pred leti. Na BS manjšo rast posojil podjetjem pripisujejo temu, da imajo podjetja dovolj notranjih virov, da se je povečal delež virov, pridobljenih v tujini, v zadnjih letih pa se je spremenila tudi sestava podjetij in gospodarstva. To, da je delež financiranja podjetij v tujini velik, pomeni, da so bolj občutljiva za morebitne šoke v mednarodnem okolju, kot so bila ob zadnji veliki finančni krizi, ko so bile šoku financiranja iz tujine izpostavljene predvsem domače banke.

3. Dobičke bank ogrožajo nizke obrestne mere, banke sproščajo oslabitve in rezervacije, dobičke pa delajo pri prebivalstvu

Dohodkovno tveganje je srednjeročno eno glavnih sistemskih tveganj bank. Ustvarjanje stabilnega prihodka ob nizkih obrestnih merah in neenakomerni rasti posojil med segmenti za bančni sistem je izziv za v prihodnje. V letu 2018 in v prvem četrtletju 2019 je bančni sistem posloval z velikim dobičkom, vendar sta bili neto obrestna marža in rast neto obrestnih prihodkov majhni. Na ravni bančnega sistema so banke v letu 2018 drugo leto zapored neto sproščale oslabitve in rezervacije ter s tem ustvarile skoraj 10 odstotkov dobička pred obdavčitvijo. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je v letu 2018 znašalo 47 milijonov evrov. Pozor, v letu 2018 realizirani dobiček pred obdavčitvijo bi znašal le tretjino doseženega, če bi bil delež stroškov oslabitev in rezervacij v bruto dohodku na ravni dolgoročnega povprečja.

V razmerah nizke ravni obrestnih mer je dobičkonosnost bank še bolj kot sicer odvisna od obsega posojilne aktivnosti. V slovenskih bankah od posojil gospodinjstvom. Ob ugodnih gospodarskih razmerah se je v letu 2018 močno povečal razpoložljiv dohodek gospodinjstev, s tem pa tudi kreditna sposobnost, pri čemer je zadolženost gospodinjstev med nižjimi na evrskem območju.

Povečanje posojilne aktivnosti je tako ob nizkih stroških financiranja začelo ugodno vplivati na povečevanje neto obrestnih prihodkov bank. Vendar pa BS opozarja, da bi se ob morebitni upočasnitvi gospodarske rasti lahko rast neto obrestnih prihodkov hitro zmanjšala, s tem pa tudi dobičkonosnost bank.

4. Pri prebivalstvu se bo logično povečal delež slabih posojil

Kreditno tveganje na segmentu prebivalstva je razmeroma nizko. Delež slabih posojil (NPE) je marca 2019 pri potrošniških posojilih znašal 2,7 odstotka, pri stanovanjskih pa 2,2 odstotka. Banke predvidevajo, da se bodo slaba posojila povečala v portfelju prebivalstva zaradi okrepljenega dolgoročnega kreditiranja gospodinjstev. Zavedanje bank o povečevanju tveganj zaradi hitrorastočih potrošniških posojil se izraža tudi v večjem oblikovanju oslabitev na tem delu portfelja.

Če pozabimo na tveganja pri prebivalstvu, so se slaba posojila oziroma nedonosne izpostavljenosti v bankah v zadnjih dveh letih sicer zmanjšale za več kot polovico. Marca 2019 so znašale 3,6 odstotka vseh izpostavljenosti. Večina slabih posojil je pri podjetjih, delež nedonosnih izpostavljenosti je 8,4-odstoten, vendar se kakovost portfelja izboljšuje.

Ocenjene verjetnosti neplačila so se znižale na raven predkriznih let in bodo predvidoma ostale nizke tudi letos. Vendar opozorilo: če se gospodarstvo poslabša, bo konec z izboljševanjem kreditnega portfelja.

5. Tveganja zaradi negotovosti na mednarodni ravni

Gospodarske razmere v Sloveniji sicer ostajajo ugodne, gospodarska rast je nad povprečjem evrskega območja, vendar so se napovedi za prihodnjo gospodarsko rast v Sloveniji poslabšale. Rast se bo v prihodnjih dveh letih gibala okrog treh odstotkov. V mednarodnem okolju ostaja velika negotovost zaradi stopnjevanja geopolitičnih trenj in dodatnih protekcionističnih ukrepov. Rast svetovnega gospodarstva in obsega trgovine se je v letu 2018 zmanjšala, umirjanje pa je pričakovati tudi za naprej. Če se bodo razmere v svetovnem gospodarstvu poslabšale in se bo zmanjšala gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah, je pričakovati negativen vpliv na domače gospodarstvo, so opozorili na BS. Brexit brez dogovora bi imel majhne neposredne učinke za slovenski finančni sistem zaradi razmeroma majhne izpostavljenosti do Združenega kraljestva.

6. Povečana tveganja zaradi visokih cen stanovanj

Zaradi velike rasti cen stanovanjskih nepremičnin so tveganja za bančni sistem, ki izhajajo s trga nepremičnin, povečana. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v letu 2018 okrepila, še zlasti v Ljubljani in Kopru, in bila največja med državami evrskega območja. Za zdaj sicer še ni mogoče govoriti o precenjenosti, vendar je dinamika rasti neugodna, je na tiskovni konferenci dejal Tomaž Košak iz Banke Slovenije. V zadnjem četrtletju 2018 so cene prvič nominalno presegle cenovni vrh izpred desetih let, so pa realno še vedno pod njim. Bo pa nadaljnje naraščanje cen stanovanjskih nepremičnin vodilo v precenjenost. K rasti cen je pomembno pripomoglo neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ugotavljajo na BS. V prihodnje se bo to neravnotežje predvidoma zmanjšalo zaradi večje ponudbe novozgrajenih stanovanj.

Finančna stabilnost: Banka Slovenije za zaostrovanje posojilnih standardov za stanovanjska posojila
Foto: Shutterstock
Podpisali 17,5-milijonsko pogodbo za projektiranje in nadzor gradnje drugega tira
3 ure
2TDK je s podjetji Elea iC, SŽ – Projektivno podjetje. in IRGO Consulting podpisal Pogodbo o izdelavi PZI-projektov v BIM-okolju (Building Information Modeling, informacijsko modeliranje objektov)
Več ▼

2TDK je s podjetji Elea iC, Projektivno podjetje. in IRGO Consulting podpisal Pogodbo o izdelavi PZI-projektov v BIM-okolju (Building Information Modeling, informacijsko modeliranje objektov) za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper. Predmet skoraj 17,5 milijona vredne pogodbe brez davka na dodano vrednost sta izdelava projektne dokumentacije (PZI) in projektantski nadzor med gradnjo. Skupni rok za izdelavo PZI-dokumentacije z recenzijo je devet mesecev. (VK)

ZZZS bo pozval vlado, naj poviša dovoljeno porabo za 53 milijonov evrov
3 ure
Zadnja finančna projekcija javne zdravstvene blagajne izkazuje za 53 milijonov evrov več prihodkov od prvotno načrtovanih za 2019. Vzrok so pozitivne razmere na trgu dela (34 milijonov evrov
Več ▼

Zadnja finančna projekcija javne zdravstvene blagajne izkazuje za 53 milijonov evrov več prihodkov od prvotno načrtovanih za 2019. Vzrok so pozitivne razmere na trgu dela (34 milijonov evrov večji prihodki od prispevkov), dodaten denar iz proračuna za skrajševanje čakalnih dob (10) in večji prihodki po mednarodnih sporazumih in iz dogovorov s farmacevtskimi družbami (9 milijonov).

Jutri bo zato skupščina ZZZS po napovedih pozvala vlado, naj poviša dovoljeno porabo ZZZS za teh dodatnih 53 milijonov evrov, ki jih želi ZZZS nameniti za nadaljevanje skrajševanja čakalnih dob in oskrbo zavarovancev na primarni in sekundarni ravni (31 milijonov), za plačilo večjih nadomestil za bolniške (18 milijonov) ter za zdravljenje v tujini in izdatke iz naslova mednarodnega zavarovanja (4 milijone evrov).

A na ZZZS so še spomnili, da jih je vlada obvestila, da do odločitve ustavnega sodišča o proračunskih dokumentih, ki so v ustavni presoji, še ne bo začela postopkov za spremembo odloka o najvišji dovoljeni porabi ZZZS. Če odlok ne bo spremenjen, še sporočajo iz ZZZS, to pomeni, da bi imel ZZZS letos presežek prihodkov v višini okoli 43 milijonov evrov, hkrati pa ne bi mogel poravnati večjih odhodkov oziroma zapadlih obveznosti do konca leta v višini 28 milijonov evrov in bi prišlo do prenosa plačila dela zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020.

Odstopil nadzornik Telekoma 1
3 ure
Zaradi osebnih razlogov je včeraj - 18. junija 2019 - kot član nadzornega sveta Telekoma odstopil Ljubomir Rajšić.Ljubomir Rajšić je bil v nadzorni svet Telekoma imenovan leta 2017. Je nekdanji
Več ▼

Zaradi osebnih razlogov je včeraj - 18. junija 2019 - kot član nadzornega sveta Telekoma odstopil Ljubomir Rajšić.

Ljubomir Rajšić je bil v nadzorni svet Telekoma imenovan leta 2017. Je nekdanji šef srbskega državnega mobilnega operaterja MTel, nato je bil predsednik nadzornega sveta Telekoma Srbije, v katero se je MTel spojil, ob imenovanju za nadzornika je bil zunanji svetovalec Telekoma Srbija.

Dodajmo, da bo seja skupščine Telekoma Slovenije 30. avgusta. Obetajo se volitve več nadzornikov.

Alenka Bratušek: Upam, da se bo Adria izvlekla, a glede na razmere pripravljamo rezervni scenarij 9
3 ure
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes na tiskovni konferenci na vlaku, med katero je testirala delovanje enotne vozovnice v integriranem javnem potniškemprometu, odgovarjala tudi na
Več ▼

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes na tiskovni konferenci na vlaku, med katero je testirala delovanje enotne vozovnice v integriranem javnem potniškem

prometu, odgovarjala tudi na vprašanje o Adrii Airways. Na ministrstvu se pripravljajo, da bi ob morebitnem kolapsu Adrie zagotovili nemoteno delovanje nekaj glavnih letalskih linij. Katere to bodo, še ni jasno, med njimi bo gotovo povezava do Bruslja. Dodala je tudi, da izbira kupca za Adrio Airways ni bila najboljša.

Odločitev o prodaji Abanke bo znana okoli 17. ure 1
3 ure
To sporočajo iz SDH. Seja nadzornikov krovnega upravljavca državnega premoženja že poteka. Več o dogajanju v Abanki v članku Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem
Več ▼

To sporočajo iz SDH. Seja nadzornikov krovnega upravljavca državnega premoženja že poteka. Več o dogajanju v Abanki v članku Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem četrtletju. Bo banka danes prodana?

Prihaja Adria Prime, skupni indeks ljubljanske in zagrebške borze
3 ure
Ljubljanska in zagrebška začenjata izračunavati nov delniški indeks Adria Prime, so sporočili z Ljubljanske borze. Adria Prime je indeks celotne donosnosti, ki poleg gibanja tečajev delnic
Več ▼

Ljubljanska in zagrebška začenjata izračunavati nov delniški indeks Adria Prime, so sporočili z Ljubljanske borze. Adria Prime je indeks celotne donosnosti, ki poleg gibanja tečajev delnic upošteva tudi dividendno donosnost. Indeks bodo sestavljale delnice Prvih kotacij Ljubljanske in Zagrebške borze, izbor družb pa bo določala posamezna borza. Utež vsake družbe v indeksu bo določena glede na delež tržne kapitalizacije v prostem obtoku z zgornjo omejitvijo na 15 odstotkov. Indeks se bo izračunaval v evrih, njegova bazna vrednost bo 1.000 točk, bazni datum pa 30. april. V ljubljanski borzi si obetajo, da bo to povečalo vidljivost regije med vlagatelji, posebej mednarodnimi.

Kdo bo iskal direktorja UKCL - francoski »headhunter« ali vladajoča politika, tako kot vedno? 2
4 ure
Težko je verjeti, da bi se politika odpovedala izboru šefa bolnišnice, ki obrača 560 milijonov evrov letno; Francozi bi iskali za 13.200 evrov brez DDV
Na članek...

Generalnega direktorja UKC Ljubljana je še vselej doslej izbrala politika in samo naivneži bi verjeli napovedim, da bi bilo zdaj lahko drugače. Ali se bo svet UKCL danes dokončno odpovedal iskanju kandidatov prek mednarodne kadrovske agencije? Precej verjetno. Sicer pa, kako resne in sposobne kandidate iz tujine za vodenje največje bolnišnice bi sploh lahko dobili za 4.500 evrov bruto plače na mesec, pri čemer jim najbrž niti ne bi bilo jasno, za kako kaotično okolje brez pravih menedžerskih orodij gre?

Že tretjič o načinu iskanja

Danes popoldne bo svet UKC Ljubljana že na tretji seji zapored odločal, kako bodo iskali novega generalnega direktorja bolnišnice, potem ko je Aleš Šabeder marca že po dobrem letu dni in kljub ne prav uspešni sanaciji na željo premierja Marjana Šarca preskočil na ministrstvo za zdravje. Najverjetneje vladajoča politika - LMŠ - ne bo kar tako spustila iz rok izbora direktorja bolnišnice s 560 milijoni evrov letnih prihodkov, od česar gre okoli 180 milijonov evrov letno za nabave materiala, dostikrat preplačanega.

Sedanji svet UKCL, na čelu s predsednikom, ljubljanskim odvetnikom Jožetom Golobičem, je imenovala še prejšnja, Cerarjeva vlada.

Le ena ponudba »headhunterjev«

Spomnimo, svet UKCL je sredi aprila sklenil, da bi novega generalnega direktorja iskali tudi v tujini prek mednarodne kadrovske agencije. Ali je bila to resna namera ali pa bolj predstava za javnost, češ, pri kadrovanju poskušamo delati drugače, ni znano.

A na poziv trem ali štirim mednarodnim agencijam se je s ponudbo odzvala samo ena. Na majski seji je nato svet naložil kadrovski komisiji UKCL za ta primer (Alenka Kolar, Drago Kreš in Blanka Pust), naj v novem krogu pogajanj skuša zmanjšati stroške prispele ponudbe. Ali se je to zgodilo, še ni znano.

Francoska agencija bi iskala za 13.200 evrov brez DDV

Po naših informacijah iz krogov blizu UKCL se je na povpraševanje UKCL odzvala le francoska kadrovska agencija Alexander Hughes, ki ima podružnico v Zagrebu s štirimi zaposlenimi; podružnico vodi Ludovic Coquillet. Po naših informacijah bi ta agencija kandidate za šefa UKCL po prvotni ponudbi iskala za 13.200 evrov plus DDV, posebej pa bi na kandidata zaračunala še 300 evrov za izvedbo psiholoških testov in IQ testa.

Brez izkušenj s šefi bolnišnic

Francoska agencija naj bi po naših informacijah imela izkušnje z iskanjem šefov družb (CEO) na različnih področjih, a ne na področju bolnišnic.

Za predložitev seznama kandidatov naj bi agencija potrebovala šest do osem tednov. Seznam desetih kandidatov naj bi v UKCL želeli do 1. avgusta, pri čemer naj ne bi bilo nujno, da bi kandidati znali slovensko, torej bi jih lahko našli tudi v tujini. Seznama se ne bi razkrivalo, v UKCL bi ga dobila samo ena oseba, ki bi podpisala sporazum o nerazkrivanju.

Plača? Bruto 4.450 evrov

Plača, ki bi jo lahko ponudili kandidatom za direktorja UKCL, je v okviru enotnega plačnega sistema javnega sektorja, oziroma okoli 4.450 evrov evrov bruto plus dodatki. Ob tem dodajmo, da pri dodatkih ne gre za več kot kakih 300 evrov na mesec, sodeč po plači prejšnjega direktorja Šabederja (februarja je skupaj dobil 4.793 evrov bruto plače) .

Dejstva, da je za tako plačo težko ali pa celo nemogoče v tujini dobiti resnega in sposobnega direktorja za vodenje velike bolnišnice v Sloveniji, se verjetno zavedajo tudi člani sveta UKCL. Po naših informacijah so v kadrovski komisiji UKCL menili, da je treba delovno mesto 'prodati' potencialnim kandidatom, spraševali so se, kako lahko svet zavoda pri tem pomaga, ugibali, koliko bi stala objava oglasa v Avstriji, navajali, da je treba kadrovski agenciji poslati opis dela direktorja, in se spraševali, ali obstaja 'črna lista' profilov, ki naj jih agencija ne kontaktira.

Bo le običajen razpis?

Zgoraj opisanih dilem ne bo več, če se bo svet UKCL, kot napovedujejo nekateri viri, odpovedal mednarodni kadrovski agenciji in se odločil, da gre v objavo običajnega razpisa za direktorja, tako kot vedno doslej. Razpis pa je bolj ali manj formalnost; za direktorja UKCL je bil pač doslej vselej izbran kandidat po meri trenutne vladajoče politike, tokrat torej po meri LMŠ premiera Marjana Šarca.

UKCL zdaj začasno, za največ leto dni oziroma do imenovanja novega direktorja, vodi vršilec dolžnosti Teodor Žepič, ki je prišel iz bančnih vod; nazadnje je bil štiri leta svetovalec uprave Deželne banke Slovenije, ki je lastnica Semenarne Ljubljana, od koder je v UKCL prišel Aleš Šabeder. Žepič je že pred časom nakazal, da bi se prijavil na morebitni razpis. Vendar pri politiki naj ne bi bil favorit.

Kdo bo iskal direktorja UKCL - francoski »headhunter« ali vladajoča politika, tako kot vedno?
Foto: Jure Makovec
BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi 1
5 ur
BMW srednji razred enduro motociklov F 750 GS in F 850 GS ponujata odlično združitev tehnike, vsakodnevne uporabnosti in sodobnih rešitev. Razlika med njima pa je večja, kot se morda zdi, tudi cenovno. Primerjava skoraj popolnih bavarcev.
Na članek...

Morda, vsaj zame, najtežje pričakovana motocikla leta. Srednji razred lahkih do srednje težkih endurov F 750 in F 850 GS je porajal zanimiva razmišljanja. Mali bo super kot vstopni model, za cestne izlete in lažje makadamske avanture. Pa za dekleta, saj ima nižji sedež visok 815 milimetrov. Veliki GS 850 pa bo pravi za vse potrebe. Obenem pa manj zajeten, manj okoren in precej cenejši kot R 1250 GS.

Motocikel za življenje izkušenega, a umirjenega motorista, ki išče vsakodnevnega sopotnika. Kompaktni SUV na dveh kolesih in še kaj ...?

Ja, pa ni bilo čisto tako. No, vsaj malo drugače. Začnimo z manjšim F 750 GS. S ceno 10.074 evrov za osnovni stroj pa približno dvema tisočakoma doplačila za dinamični paket ESA – nastavitev vzmetenja, odzivanje plina … – prednjimi LED-lučmi, stranskimi kovčki in še kakšno malenkostjo je mali GS postavljen na cesto in se zdi ena najboljših kombinacij ta hip.

Dodajam še odgovornost bavarske znamke, ki je obema vgradila eCall – inteligentni klic v sili, ki ga sprožiš s pritiskom na gumb ali pa se sproži sam, ko gre res vse narobe. Gume brez zračnice, brezkontaktni ključ, ki ga pospraviš v jakno in ga tam pozabiš. Motor zaženeš le s pritiskom na gumb pod armaturo in na krmilu.

Tako pravi teorija, praksa tudi. Za sicer krepkih 12 tisočakov pri japoncih dobiš več prostornine in moči. A znova trdim, da je pri motociklu pomembna usklajenost, harmonija vseh mehanskih delov, mer, ergonomije, tudi izdelave in tehnike. In mali GS ta del opravi z odliko, zato se rade volje odpove kakšni dodatni konjski moči in kubičnemu centimetru prostornine.

Po lanski prenovi je bolj lično oblikovan, mladosten in manj strog – herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi. Ker je 750 mali, ima spredaj 19-palčno kolo, 151-milimetrski hod prednje vilice in 177-milimetrskega zadaj. Sedež višine 815 milimetrov je prijazen tudi za nižjerasle, za dekleta. Prednji vetrobran je nižji kot pri večjem, krmilo nekoliko ožje, drugih razlik pa vsaj v teoriji ne opazim.

Gremo za krmilo! Mali GS je pravi BMW. Kakovosten, robusten in tisti pravi, torej ne kaže na varčevanje z materiali. Pušča zelo soliden občutek in tudi na tehtnici pokaže kar konkretnih 224 kilogramov (s tekočinami in gorivom). Dvovaljni vrstni stroj je pravzaprav enako velik kot pri 850 – ima 853 kubikov, a manj moči – 56 kilovatov oziroma 77 konjskih moči.

Prijazen in prijeten stroj je umirjen, ravno prav tih in ima krivuljo navora podobno električnemu stroju. Ko prebrodi krizo okoli dveh tisočakov, se gladko zavrti do dobrih sedmih tisočakov, nikoli ne straši voznika s sunki, ampak vseeno zadovolji z iskrimi pospeški. Stroj za začetnike in izkušene, nekakšna prava mera, če ne razumete. Stroj je tiste vrste, da odpiraš in zapiraš plin in o njem ne razmišljaš več, ampak se prepustiš vožnji.

Medtem se poigram še s stikali – tipkami in vrtljivim obročem, zavitim okoli ročice. BMW je tu naredil dodaten korak naprej – na 6,5-palčnem (doplačljivem) TFT-zaslonu z ličnimi ikonami in odlično ločljivostjo si nastaviš skoraj vse. Delovanje vzmetenja in plina, pregledaš tlak v gumah, se sprehodiš med podatki potovalnega računalnika. Prednji vetrobran je nizek, komaj prekriva merilnike, zato ne mara avtocest. A nekje do 130 na uro potuješ dolgo in neutrujajoče. A avtocesta kljub stabilnosti ni poligon za mali GS.

Najbolje se počuti skoraj povsod. Na utrjenih ali razritih makadamskih poteh, na mestnih ulicah, v zavojih, kratkih ali dolgih, kjer ponuja igrivo lahkotno prestavljanje. Zavore so pojem natančnega odmerjanja in učinkovitosti. Vzmetenje, nastavljivo, ima primerne hode od 15 do slabih 18 centimetrov (zadaj), krepko ali mehko blaži in zaradi klasične zasnove (večji GS ima sredinski blažilnik in je zato mirnejši) ne zmore povsem izničiti posedanja ob ostrih zaviranjih.

Poraba stroja je med štirimi in 5,5 litra. Razumno in pričakovano. Posoda za gorivo pa je dokaj skromna, 15-litrska. To zagato reši paket adventure, a prinese tudi nekaj drugih lastnosti, ki vsaj manjšim ne bodo všeč.

Sedež je ravno prav oblazinjen in obenem širok, drža na motociklu udobna in neutrujajoča, vožnja pa tako enostavna, da po nekaj dneh začneš iskati izzive, brezpotja ali hudo vijugaste ceste proti Jezerskemu, Črnivcu in še kje, da si popestriš vsakdan.

Motocikel za življenje? Vsekakor. Razen za tiste, ki bi radi nekaj več, a se ne vidijo na največjem R 1250 GS. Tudi zato, ker jih je na cestah skoraj toliko kot cliov in golfov.

In že smo pri F 850 GS – teoretičnem odgovoru na zgornje želje. Ne znam in nočem drugače kot začeti s ceno. Veliki oziroma večji stane 12.890 evrov, z ESA-paketom, 6,5-palčnim zaslonom in še nekaj dodatki, ki so sicer zapakirani v nekaj ugodnejše pakete, kot če bi jih dodajal posamezno, pridem na ceno prek 17 tisočakov – v oblačku pa se mi že prikaže ultimativni S 1000 XR s 165 konji. A je preveč ekstremen za vsakodnevnega sopotnika, zato se vrnem k F 850 GS.

Oblikovno podoben, kar enak manjšemu, sicer kaže vidna odstopanja pri velikosti prednjega kolesa (21 palcev) in širšega prednjega krmila. Velikostno mi je, priznam, bolj po godu. Dodatnih pet kilogramov v primerjavi s 750 pa ni ne vidnih ne občutnih. Tudi 860-milimetrska višina sedeža je tista prava, nižje nasajeni sodelavec Gorazd je na njem cepetal in živčno iskal tla pod nogami.

Stroj zapoje v enakem tonu, se enako odziva, šele pri polnem plinu – tam nekje nad petimi tisočaki pa pokaže dodatno energijo 70 kilovatov (95 konjskih moči), ki pri pospeševanjih in, denimo, prehitevanjih na avtocesti naredijo krepko razliko. Pri porabi pa skoraj nobene, deciliter ali dva navzgor.

V eno se zlijeva še na brezpotjih, kjer od pet do šest centimetrov daljši hodi vzmetenja poskrbijo za prijetnejšo izkušnjo – še bolj učinkovito blaženje lukenj, neravnin in drugih cestnih napak, ki se v sedlu velikega F GS zdijo kot darilo motoristu.

Čeprav si vseskozi prigovarjam, da je mali GS pač dovolj, predvsem pa je precej cenejši. Sklenem, da je vsaj zame pravi F 850 GS. Pa ne gre le za tistih 18 konjičev, ampak cel paket, pol številke večjo velikost s prednjim kolesom, vzmetenje, krmilom in samo podobo vred.

Ne smem pozabiti stranskih kovčkov. Lično vgrajenih in raztegljivih v slogu luksuznih avtodomov, kjer kuhinjo potegneš za meter ali dva izven linije zunanjih sten. Levi z lahkoto pogoltne Samsonitov nahrbtnik s prenosnim računalnikom, kopico revij, kablov in še polprofesionalni fotoaparat. Desni, malo manjši zaradi izpuha, pa pogoltne še garderobo za vikend.

Foto: Miloš Milač in Klemen Jeram

BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi
Foto: Milos Milac
Kako gre lanskemu zmagovalcu slovenskega izvoza
5 ur

Lani smo nagrado zmagovalec slovenskega izvoza podelili družbi Kolektor Etra, ki je komisijo prepričala, ker je v zadnjih letih rasla trikrat hitreje kot trg, in to ne zaradi nizkih cen svojih izdelkov, in ker pri načrtovanju izdelkov uporablja umetno inteligenco. Novega zmagovalca bomo razglasili 20. septembra na 5. izvozni konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju. Kako pa gre Kolektorju Etri?

Kolektor Etra je podjetje iz Ljubljane, v katerem razvijajo, proizvajajo in pod lastno znamko prodajajo energetske transformatorje, kjer so po kakovosti in sodobnosti tehničnih rešitev postali eden najboljših svetovnih proizvajalcev. Transformator je kompleksen izdelek, narejen iz več tisoč sestavnih delov, tisti največji, 400-kilovoltni, tehtajo 400 ton. Njihov namen je pretvorba napetosti. Gre za investicijsko opremo, zato je vsak transformator projekt zase. Posle navadno dobijo prek javnih naročil. Kolektor Etra je lani komisijo prepričala zaradi svoje konstantne rasti, pri kateri tekmece v zadnjih letih prehiteva za trikrat, in to ne zaradi nizkih cen. Dobičkonosnost povečujejo, tako da je bila pred tremi leti dodana vrednost na zaposlenega 59 tisoč evrov, lani že 79 tisoč evrov, EBIT marža pa 11-odstotna. Glavna prednost je uporaba umetne inteligence pri tehnični zasnovi in proizvodnji izdelkov. »Zaradi nje smo v nekaterih segmentih transformatorjev najboljši na svetu. To je pokazal tudi naš do zdaj največji posamični posel, ko smo bili izbrani, da za največje vetrno polje v Evropi na celini, ki ga gradijo Norvežani, dobavimo prav vse transformatorje. Posel bo končan leta 2020,« nam je lani pojasnil glavni direktor Kolektorja Etre Tomaž Kmecl.

Letos: energetika ni več tako donosna

Lani so raven prihodkov obdržali, čisti dobiček pa se jim je zmanjšal z 9,4 na 4,5 milijona evrov. »Energetski sektor ni več tako donosen. Investicijski cikel pri kupcih se zmanjšuje. Panoga se reorganizira. V Evropi so zmogljivosti proizvodnje transformatorjev predimenzionirane. Nekaj tovarn se zapira, veliki igralci, kot je Siemens, se reorganizirajo, ABB je energetski del prodal Mitsubishiju. Mi sicer čutimo ohlajanje trga, a raven naročil imamo še vedno visoko. Za letos so naše zmogljivosti prodane, tako da računamo na desetodstotno rast prihodkov, leta 2020 pa bo naša predvidena rast minimalna,« sta povedala Tomaž Kmecl in Peter Novak, glavni in komercialni direktor Kolektorja Etre.

Oddali ponudbo za nakup tovarne na Poljskem

Kolektor Etra je pred nedavnim oddala zavezujočo ponudbo za nakup tovarne transformatorskih kotlov na Poljskem. Ta ima 200 zaposlenih in posluje z dobičkom, več podatkov pa naša sogovornika nista želela razkriti. Ponudbo so oddali, ker bi s tem pridobili kakovostnega in zanesljivega dobavitelja enega izmed glavnih delov transformatorjev. Glavni bazen za ta izdelek je sicer Hrvaška, kjer pa se srečujejo z velikim odlivom kadra v Nemčijo in jim zato ne uspe zagotavljati pravočasnih dobav.

Dokupili zemljišče v Srbiji

V podjetju nadaljujejo naložbe. V Črnučah, na sedežu podjetja, tako postavljajo dve novi peči, ena bo za sušenje tuljav, druga za sušenje sestavnih delov.

Junija lani so v Srbiji kupili manjšo tovarno energetskih transformatorjev Minel Dinamo, da bi bili še bolj konkurenčni v niši energetskih transformatorjev manjših moči, ki so pod velikim cenovnim pritiskom, ter da bi pridobili status lokalnega proizvajalca. »V Srbiji poslujemo po načrtih. V letu dni smo promet povečali za sto odstotkov. Smo pa ob naši tamkajšnji tovarni kupili 16 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki nam omogoča, da bomo širili tamkajšnjo poslovanje in postavili moderno proizvodnjo. O časovnem načrtu tamkajšnjih naložb pa še ne moremo govoriti,« je povedal Peter Novak.

Še bodo zaposlovali

Kolektor Etra ima v svoji tovarni v ljubljanskih Črnučah 409 redno zaposlenih in 58 agencijskih delavcev. »Zaposlenost raste in nove kadre bomo še naprej zaposlovali. Potrebujemo predvsem dobro izobraženo delovno silo za delovna mesta na položaju nižjega in srednjega menedžmenta, kot so vodje oddelkov in delovodje. Potrebujemo kadre s šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe,« je povedal Tomaž Kmecl in dodal, da je nagrada zmagovalec slovenskega izvoza podjetju izboljšala ugled, povečalo se je spoštovanje do Kolektorja Etre. To se je jasno pokazalo tako, da za delovna mesta, ki zahtevajo bolj izobražene kadre, po prejemu nagrade dobijo veliko več prošenj, kot so jih prej.

Nadaljujejo digitalizacijo proizvodnih procesov

V Kolektorju Etri tudi nadaljujejo digitalizacijo proizvodnih procesov in izboljšujejo notranje procese obvladovanja in nadzora stroškov ter vlaganj v razvoj novih trgov.

Kako gre lanskemu zmagovalcu slovenskega izvoza
Foto: Aleš Beno
Gradbena dela v EU: kdo je najbolj zrasel in kje je Slovenija 1
6 ur
Ogromne rasti gradbenih del v nekaterih državah vzhodne Evrope
Na članek...

Obseg gradbenih del v vsej Evropski uniji je marca na letni ravni zrasel za 4,8 odstotka, na evrskem območju pa za 3,9 odstotka. V primerjavi z letošnjim marcem se je aprilski obseg del na območju evra zmanjšal za 0,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,6 odstotka.

Medtem ko je aprilska letna rast za Slovenijo šestodstotna, so se gradbena dela na Madžarskem okrepila za kar 40,1 odstotka. Sledita Romunija z 31,2-odstotno rastjo in Poljska, kjer so dela zrasla za 14,9 odstotka. Upad so imeli na Slovaškem (–3,9 odstotka) in v Franciji (–0,8 odstotka).

Na letni ravni se je glede na april lani na območju z evrom obseg del na stavbah povečal za štiri odstotke, na gradbenih inženirskih objektih pa za 3,4 odstotka. V EU je bila rast del na stavbah 4,1-odstotna, na gradbenih inženirskih objektih pa 5,8-odstotna.

Slovenija z največjim upadom na mesečni ravni

Aprila je na mesečni ravni na območju z evrom obseg del na stavbah upadel za 0,5 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 2,5 odstotka. V celotni EU se je obseg del na stavbah zmanjšal za 0,4 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 2,3 odstotka.

Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, je največji upad gradbenih del na mesečni ravni imela Slovenija (–7,4 odstotka). Sledili sta Madžarska (–3,8 odstotka) in Francija (–2,3 odstotka). Največjo rast so imele Romunija (+6,2 odstotka), Belgija (1,8 odstotka) in Španija (+1,6 odstotka).

Gradbena dela v EU: kdo je najbolj zrasel in kje je Slovenija
Foto: Jure Makovec
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
6 ur
1. Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?2. Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB3. (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil
Več ▼

1. Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?

2. Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB

3. (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri

4. (intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja?

5. Lekcije propada nacionalnih letalskih družb Malev in Estonian Air

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem četrtletju 5
6 ur

Abanka je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila 18,6 milijona evrov čistega dobička, kar je za 27 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, so iz banke sporočili na Seonetu. Čiste obresti so znašale 15,1 milijona evrov in so bile tako za 1,5 odstotka večje kot v prvem trimesečju lani.

Bilančna vsota banke je konec letošnjega marca znašala 3,8 milijarde evrov. Tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, je znašal 9,6 odstotka. Abanki sicer že nekaj časa upadajo tudi čiste obresti, je pa banka izkupiček glede na isto lansko obdobje povečala za 200 tisočakov ali 1,5 odstotka. Čiste opravnine so bile v prvem četrtletju glede na lansko prvo četrtletje večje za milijon evrov in so znašale 10,3 milijona evrov. Neto neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) so znašali pet milijonov evrov, v istem lanskem obdobju 16,8 milijona evrov. Razlika je posledica enkratnih dobičkov iz prodaje slabih posojil, razlagajo v banki. Neto ukinjene oslabitve in rezervacije so znašale 5,6 milijona evrov – v istem lanskem obdobju so znašale 2,9 milijona evrov.

Je država tudi pri Abanki zamudila ugodnejši čas za prodajo?

Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec marca znašala 39,92 evra. Knjigovodska vrednost celotne banke torej znaša 602,792 milijona evrov.

Najvišje je bila knjigovodska vrednost Abanke konec prvega četrtletja 2017, ko je bil tudi ugodnejši čas za prodajo bank. Več o tem smo pisali v članku Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov. Evropska komisija je sicer zaradi državne pomoči Abanki in Banki Celje (banki sta se združili) za skrajni rok za prodajo banke določila 30. junij 2019. Torej čez 11 dni.

Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem četrtletju
Opec o proizvodnih kvotah v začetku julija
6 ur
Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nekatere druge večje proizvajalke, vključno z Rusijo, se bodo o proizvodnih kvotah dogovorile na zasedanju 1. in 2. julija. Srečanje je Opec
Več ▼

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nekatere druge večje proizvajalke, vključno z Rusijo, se bodo o proizvodnih kvotah dogovorile na zasedanju 1. in 2. julija. Srečanje je Opec zamaknil za en teden zaradi prekrivanja z vrhom G20, ki bo konec meseca na Japonskem.

Članice Opeca in deset nečlanic kartela so prejšnje leto sklenile, da bodo v prvih šestih mesecih letos proizvodnjo skupno oklestile za 1,2 milijona 159-litrskih naftnih sodov dnevno. S tem so svetovno zalogo oklestile za več kot odstotek.

Na julijskem srečanju bodo države proizvajalke razpravljale o tem, ali dogovor podaljšajo do decembra. V prvih treh mesecih letošnjega leta so sicer cene nafte stabilno raste, nato pa so v luči trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko začele padati, saj se trgovci bojijo, da bo trgovinska vojna upočasnila svetovno gospodarsko rast in povpraševanje po črnem zlatu.

Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa 1
7 ur
Gre seveda za delež tovornjakov, ki so jih preverili Fursovi uslužbenci in odkrili številne primere goljufij in manipulacij tahografov
Na članek...

Finančna uprava (Furs) je pri nadzorih na cestah v letošnjih prvih petih mesecih odkrila številne primere goljufij in manipulacij tahografov. Nadzori na cestah so namreč pokazali, da je samo 34 odstotkov pregledanih prevoznikov brez kršitev.

In da bo mera polna – Furs je javno napovedoval poostrene nadzore! Pri tovornjakih in avtobusih so napovedali:

  • ker je poleti več prometa, so uslužbenci Fursa pozorni tudi na plačevanje DDV pri opravljanju prevoza potnikov;
  • pozorni so še na delovni čas oziroma preverjajo, ali se upošteva zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi pri cestnih prevozih (tako imenovani tahografi). Odkrili so že kršitve manipuliranja tahografa (uporaba magneta, elektronske naprave ...), prikrivanje dejavnosti in aktivnosti vožnje, počitkov, odmorov, zlorabo tahografa oziroma ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice.

Kaj so preverjali Fursovi uslužbenci?

V okviru izvajanja nadzorov nad prevozi po cesti Furs preverja tudi spoštovanje pravil glede časov vožnje, odmorov in obveznih počitkov voznikov ter pravilno uporabo tahografov. Pri nadzorih odkriva številne primere hujših kršitev, goljufij in manipulacij tahografov.

Pri voznikih se preverjajo njihove aktivnosti za tekoči dan in za preteklih 28 dni ter pravilnost delovanja snemalne naprave – tahografa, kar pomeni enega pomembnejših ukrepov zagotavljanja večje varnosti tovornega in avtobusnega prometa ter preprečuje nelojalno konkurenco cestnih prevoznikov na enotnem prevozniškem trgu EU, pravijo na Fursu.

Kaj so odkrili?

Furs je v prvih petih mesecih 2019 pri 1.575 pregledanih voznikih tovornjakov in avtobusov ugotovil kršitve v 1.042 primerih, kar pomeni, da je bilo le 34 odstotkov kontroliranih brez ugotovljenih kršitev.

V 147 primerih je šlo za najhujše kršitve in goljufije, ki so jih prevozniki izvedli s pomočjo naprav in pripomočkov za manipuliranje tahografa (uporaba elektronske naprave ali magneta), s prikrivanjem dejavnosti in aktivnosti vožnje, počitkov, odmorov, z zlorabo tahografa oziroma s ponarejanjem, zatajitvijo ali uničenjem podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice.

V 40 primerih so vozniki z magnetom onemogočili dajalec impulzov in tako zmanipulirali tahograf, odkritih pa je bilo tudi 25 sofisticiranih naprav za manipuliranje tahografa, ki so bile odvzete iz vozil ter zasežene.

Manipulacijske naprave so običajno skrite pod armaturno ploščo med ožičenjem vozila, pod oblogami v stebričkih kabine ali na drugih mestih, lahko so integrirane v dajalniku impulzov ali v samem tahografu (snemalni enoti), ki ga voznik krmili prek daljinskega upravljalnika, kombinacije tipk ali USB-ključka.

Za tovrstne kršitve je Furs samo v prvih petih mesecih 2019 prevoznikom izrekel za več kot dva milijona evrov glob.



Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa
Foto: Shutterstock
Trump bi odstranil predsednika Feda 2
7 ur
Ameriški predsednik Donald Trump je pravnikom Bele hiše v začetku leta naročil, naj raziščejo možnosti za zakonito odstranitev Jeroma Powella s položaja predsednika ameriške centralne banke
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je pravnikom Bele hiše v začetku leta naročil, naj raziščejo možnosti za zakonito odstranitev Jeroma Powella s položaja predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), poroča STA.

Fed je od ustanovitve naprej politično neodvisna ustanova, sicer ne bi mogla voditi kredibilne denarne politike. Po Trumpovem mnenju je Fed dolžan podpirati njegovo gospodarsko politiko, kar je doslej že večkrat izrazil, med drugim je dejal, da so guvernerji centralne banke "povsem zmešani", ker višajo obresti.

Trump se je v centralno banko vpletal že v času predvolilne kampanje leta 2016, ko je napadal takratno predsednico Janet Yellen, ker ni višala obrestnih mer. Ko je nastopil položaj, jo je zaradi tega hvalil, a je ni imenoval za nov mandat. Izbral si je Powella, ki ga je prav tako razočaral z zdravo pametjo.

Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB 39
9 ur
Dodatna desetina največje banke je že prodana: popust nekaj manj kot šest odstotkov glede na ceno na borzi; vpliv države na bančnem trgu kopni
Na članek...

Slovenski državni holding (SDH) je že končal prodajo desetine NLB, s čimer je država izpolnila zaveze do evropske komisije zaradi državne pomoči banki leta 2013. Država ima zdaj "le" še 25 odstotkov plus eno delnico banke, to ji še vedno preprečuje "neželene" statutarne spremembe. Po neuradnih podatkih je med kupci tudi EBRD in sklad Brandes, ki sta že med večjimi lastniki NLB.

Od prodanih vrednostnih papirjev predstavljajo delnice 11 odstotkov, ostalo so vpisniki GDR, pravijo v SDH. Vseeno pa kupcev še niso razkrili: "Največji delež delnic oziroma GDR so kupili institucionalni vlagatelji iz Velike Britanije, sledijo ji investitorji iz ZDA, Švedske, Češke, nekaj odstotkov pa je investitorjev iz ostalih držav. Vlagatelji, ki bi presegli petodstotni prag lastniškega deleža v NLB, morajo o tem obvestiti izdajatelja vrednostnih papirjev, ki skladno z veljavno zakonodajo objavi ustrezno spremembo pomembnih deležev na Seonetu," dodajajo.

Delnice so bile prodane po 54,75 evra za delnico in 10,95 evra za globalno potrdilo o lastništvu (en GDR je pet delnic). Skupna kupnina od prodaje znaša 109,5 milijona evrov, sporočajo iz SDH. Poleg kupnine je država od delnic, ki jih je prodala, prej pobrala še dividendo v višini 7,13 evra na delnico, skupaj 14,26 milijona evrov.

To pomeni, da bo Republika Slovenije iz teh delnic v letu 2019 skupaj prejela 123,8 milijona evrov. Prenos in plačilo delnic je predviden 21. junija.

Zaključni tečaj delnic NLB na ljubljanski borzi včeraj je znašal 58,2 evra za lot. Da bo desetina kapitala NLB prodana z diskontom, smo napovedali. Popust je znašal 5,93 odstotka.

Vpliv države na bančnem trgu upada

Če bo obdržala odločitev SDH o prodaji Abanke skladu Apollo oziroma njegovi NLB, se bo vpliv države na slovenskem bančnem trgu, merjeno po bilančni vsoti, zmanjšal na desetino. Država ima, poleg zdaj le še četrtine in ene delnice NLB, še sto odstotkov SID banke.

Kaj pomeni izpolnitev zavez?

S prodajo desetine NLB bo padla tudi večina omejevalnih ukrepov, ki jih je zaradi državne pomoči, nato pa še zaradi nepravočasne prodaje oziroma njenega odloga dobila NLB. Česa vse banka ni smela početi – in je tako zaslužila manj?

Že zaradi prejete državne pomoči ni smela biti najcenejša na trgu pri poslovanju z državo, ni smela kreditirati nekaterih poslov, denimo večjih gradbenih, ni smela prevzemati drugih bank, v likvidacijo je morala poslati lizinško dejavnost, morala je zapreti nekaj poslovalnic.

Nato je, poleg prodaje polovice NLB Vite (o tem se z evropsko komisijo še vedno pogajajo), dodatno morala zapreti še 15 poslovalnic po Sloveniji, zamudila je tudi številne državne infrastrukturne projekte, ki nosijo manjše tveganje morebitnega nepoplačila financiranja.

Zakaj NLB tega ni smela početi? Ker je imela zaradi financiranja z davkoplačevalskim denarjem na trgu prednost pred bankami, ki jih financira zasebni kapital.

Do konca leta za NLB še velja prepoved prevzemanja, kot rečeno, pa se z evropsko komisijo še pogajajo o tem, ali morajo zdaj res prodati zavarovalniško dejavnost. Tudi odločitev, ali bodo lizinško dejavnost začeli znova ali le prekinili likvidacijo NLB Leasinga, še ni sprejeta.

"NLB bo lahko naposled znova z vsemi svojimi zmogljivostmi poslovala doma in na trgih Jugovzhodne Evrope ter začela enakopravnejše tekmovati s tekmeci. Naša banka bo lahko znova začela z dejavnostjo leasinga in faktoringa ter brez omejitev še intenzivneje vlagala v digitalizacijo, razvoj novih kanalov in najvišjo raven uporabniške izkušnje. Z novim letom, ko preneha tudi prepoved pripojitev in nakupov deležev, pa bo lahko NLB kot regijski specialist še aktivneje iskala priložnosti za okrepitev svojega položaja sistemskega igralca na vseh trgih, kjer poslujemo," je ob današnji prodaji še desetih odstotkov delnic NLB povedal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB
Foto: Jure Makovec