Manager
Svetovno banko bi lahko vodila ... Ivanka Trump? 5
12.01.2019 08:02
Eno od imen, ki se omenja, da bi lahko nadomestilo odhajajočega predsednika Svetovne banke Jim Yong Kima, je Ivanka Trump, poroča Business Insider. Hči ameriškega predsednika Donalda Trumpa je
Več ▼

Eno od imen, ki se omenja, da bi lahko nadomestilo odhajajočega predsednika Svetovne banke Jim Yong Kima, je Ivanka Trump, poroča Business Insider.

Hči ameriškega predsednika Donalda Trumpa je danes njegova svetovalka v Beli hiši. Pred tem je delal kot podpredsednica za področje prevzemov v Trumpovi organizaciji. Upravljala je tudi svojo modno blagovno znamko, ki je bila lani zaradi negativnega odziva potrošnikov ukinjena.

Ob odstopu veleposlanice ZDA pri Združenih narodih Nikki Haley so se pojavila ugibanja, da bi jo lahko nadomestila Ivanka Trump. Ameriški predsednik je nato dejal, da bila sicer izvrstna kandidatka za ta položaj, a bi ga obtožili nepotizma.

Svetovna banka je mednarodna finančna organizacija, ustanovoljena po 2. svetovni vojni za pomoč pri obnovi evropskih držav. Danes pa deluje kot vir financiranja in tehnične pomoči razvijajočim se državam.

Svetovno banko bi lahko vodila ... Ivanka Trump?
Razkrivamo neuradne izgube in poslovanje ljubljanskih klinik UKC 1
12 min
Prvi človek UKC Ljubljana Aleš Šabeder gre v zamenjavo nekaterih poslovnih direktorjev
Na članek...

Ali bo izguba UKCL za leto 2018 vsaj za polovico večja od načrtovane? Kakšni so razlogi in kdo je za to najbolj odgovoren, ali glavno vodstvo z Alešem Šabederjem na čelu ali srednji menedžment, torej poslovni direktorji klinik? V UKCL na naša vprašanja o poslovanju še ne odgovarjajo.

Sanacija UKCL je po prvem letu, kot kaže, nezadovoljiva: sanacijski odbor ministrstva za zdravje je namreč ugotovil »nedoseganje planiranih finančnih učinkov, zato je od vodstva UKCL zahteval pripravo dodatnih ukrepov«, več na: Kilavi učinki sanacije bolnišnic po enem letu – izgube večje, prihranki manjši.

UKCL je za leto 2018 načrtoval 15,1 milijona evrov izgube, a je sanacijskemu odboru ob devetmesečnih rezultatih sporočil, da celoletno izgubo ocenjuje na 25,5 milijona evrov. To bi bilo 69 odstotkov več od izgube v finančnem načrtu. Kot je znano, je državni proračun predlanskim UKCL pokril 80 milijonov evrov starih izgub.

Kirurška in interna klinika najbolj zaostajata za načrti

Generalni direktor UKCL Aleš Šabeder medtem menja poslovne direktorje klinik, več o tem v nadaljevanju. V nekaterih klinikah je izguba precej večja od načrtovane, v drugih pa še zdaleč ne dosegajo načrtovanega presežka. To kažejo podatki o poslovanju UKCL za 11 mesecev 2018 za 12 klinik, pet kliničnih inštitutov in druge službe; dobili smo jih od neuradnih virov v UKCL.

  • Kirurška klinika: 15,99 milijona evrov izgube, kar je za 55 odstotkov več od načrtovane za 11-mesečno obdobje (10,3 milijona).
  • Interna klinika: imela je sicer 1,61 milijona evrov presežka, a je močno zgrešila cilj (sedem milijonov presežka), torej je bil presežek kar za 77 odstotkov manjši od načrtovanega.
  • Pediatrična klinika: 8,89 milijona evrov izgube ali za 15 odstotkov več od načrtovane za 11 mesecev.
  • Nevrološka klinika: 3,64 milijona evrov izgube; ta klinika je ena redkih, ki so poslovale bolje od načrtov (izguba manjša za slabo četrtino).
  • Klinika za ORL: 3,15 milijona evrov izgube oziroma za 15 odstotkov več od načrta.
  • Ortopedska klinika: 1,35 milijona evrov izgube, za 31 odstotkov več od načrta.
  • Lekarna: 1,46 milijona evrov izgube, kar je več kot podvojitev načrtovane (636 tisoč).
  • Slabše od načrtov so poslovale tudi očesna klinika (namesto načrtovanega polmilijonskega presežka je imela 387 tisoč evrov izgube), dermatovenerološka (982 tisoč evrov izgube), negovalna bolnišnica (240 tisoč evrov izgube) in stomatološka klinika.
  • Največji presežek je v 11 mesecih leta imel klinični inštitut za radiologijo – 1,97 milijona evrov – in posloval v skladu z načrtom. Po načrtu je poslovala tudi klinika za nuklearno medicino, imela je 542 tisoč evrov presežka.
  • Ginekološka klinika je imela 1,81 milijona evrov presežka, a je zaostala za načrtom za 39 odstotkov.
  • Tudi infekcijska klinika je dosegla le 47 tisoč evrov presežka, medtem ko je bilo načrtovanega dobrih 900 tisoč.
  • Večje presežke od načrtovanih pa so imeli inštituti za klinično kemijo in biokemijo, za medicinsko genetiko, za medicinsko rehabilitacijo.

Menjave Tavčarja, Lazareviča, Urana

Poslovni direktorji klinik UKCL imajo pogodbe za nedoločen čas, tako da lahko ostanejo zaposleni na drugih delovnih mestih, tudi če jih odstavijo na primer zaradi slabega poslovanja. Poglejmo kadrovske menjave v zadnjem času:

  • Matjaž Tavčar, donedavni poslovni direktor kirurške klinike, je po novem, kot je razvidno s spletne strani UKCL, vodja službe za korporativno varnost. Mimogrede, v UKCL o tej novi službi, o tem, koliko kadrov bo imela in kaj bo počela, ne želijo povedati skoraj nič: »Delo službe bo potekalo na področju zakona o kritični infrastrukturi. Konkretna kritična infrastruktura v RS je varovana s stopnjo tajnosti interno in bi razkritje pomenilo kršitev zakona o tajnih podatkih.« Začasni poslovni direktor kirurške klinike po pooblastilu Šabederja je trenutno Teodor Žepič, ki sicer poslovno vodi že pediatrično kliniko.
  • Zlatko Lazarevič ni več poslovni direktor interne klinike UKCL, to začasno po pooblastilu vodi Boštjan Plešec, ki je tudi poslovni direktor več inštitutov. Lazarevič naj bi zaradi razrešitve najel odvetnika, z zunanjo odvetniško pisarno naj bi se za ta primer »oborožil« tudi UKCL. Ali bo Lazarevič sprejel kako drugo delovno mesto v UKCL oziroma ali se bo zadeva preselila na sodišče, še ni znano.
  • Bojan Uran bo še do konca januarja poslovni direktor petih klinik (ORL, infekcijske, ortopedske, dermatovenerološke, očesne). V UKCL naj bi ostal, a kaj bo počel in kdo ga bo zamenjal na čelu teh klinik, še ni znano. Spomnimo, Uran je nekoč vodil nabave v UKCL, a ga je po sumih korupcije, ki jih je naznanila parlamentarna preiskovalna komisija za stente, nekdanji direktor Andraž Kopač zamenjal in pooblastil za vodenje več klinik. Lani je želel novi direktor Aleš Šabeder Urana imenovati še na čelo pediatrične klinike, a si je po razkritju v Financah premislil.

UKCL ne komentira

V UKCL podatkov o poslovanju (vmesnih in po klinikah) še ne želijo dati niti komentirati neuradnih, ki smo jih dobili. Spomnimo, zaradi skrivanja podatkov smo se pritožili informacijski pooblaščenki. V UKCL so v zavrnilni odločbi trdili, da bi jim razkritje povzročilo škodo in motnje pri delovanju. Kakšne, niso povedali.

V UKCL tudi zdaj na več naših vprašanj o rezultatih in vzrokih za slabo poslovanje pravijo samo: »Dokončni (edini točni in preverljivi) podatki o poslovanju bodo znani februarja po obračunu, ki ga javni zavodi prejmejo od ZZZS. Tedaj bomo lahko verodostojno ocenili poslovanje in ga kot vedno v celoti predstavili javnosti.«

Razkrivamo neuradne izgube in poslovanje ljubljanskih klinik UKC
Novo generacijo Toyote supra bo proizvajala Magna v Gradcu
22 min
Japonski avtomobilski velikan Toyota je na avtomobilskem salonu v Detroitu napovedal vrnitev legendarnega športnega modela supra, ki ga bo proizvajala Magna Steyr v Gradcu. Začetek proizvodnje je
Več ▼

Japonski avtomobilski velikan Toyota je na avtomobilskem salonu v Detroitu napovedal vrnitev legendarnega športnega modela supra, ki ga bo proizvajala Magna Steyr v Gradcu. Začetek proizvodnje je predviden za prvo polovico letošnjega leta. Toyota je novo generacijo enega svojih najbolj kultnih avtomobilov razvila v sodelovanju z BMW.

Kot so sporočili iz Magne, bo supra zanje četrti avtomobil, ki ga bodo proizvedli v celoti. "Ta pogodba s Toyoto predstavlja potrditev strokovnosti naše proizvodnje in sposobnosti zagotoviti standarde najvišje kakovosti, ki jih naše stranke pričakujejo pri izdelavi njihovih modelov," je poudaril predsednik uprave Magne Steyr Günther Apfalter.

Magna Steyr je doslej proizvedla več kot 3,5 milijona vozil za različne naročnike. Svoj obrat odpirajo tudi v Hočah, kjer je vse pripravljeno za zagon proizvodnje. Šlo bo za lakirnico, a v Magni še naprej načrtujejo tudi napovedano drugo fazo, s katero bi v Hočah proizvajali celotne avtomobile. To je sicer pogojeno s pridobivanjem novih naročil. (STA)

Adria Tehnika z Airbusom podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju
46 min
Adria Tehnika je z evropskim proizvajalcem letal Airbus podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na področju podpore in vzdrževanja Airbusovih letal, ki sodijo v družino A320. Za slovenskega
Več ▼

Adria Tehnika je z evropskim proizvajalcem letal Airbus podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na področju podpore in vzdrževanja Airbusovih letal, ki sodijo v družino A320. Za slovenskega vzdrževalca in serviserja letal je to priznanje za delo, vidi pa tudi priložnost za širitev sodelovanja na ostale tipe Airbusove flote.

"Pogodba z družbo Airbus je dodatna potrditev kakovosti in vrhunske usposobljenosti naše ekipe. Prepričana sem, da bomo skupaj z njimi izvajali uspešne projekte in v prihodnje naše sodelovanje še okrepili in razširili na ostale tipe v Airbus družini tehnološko najnaprednejših letal na svetu ter upravičili njihovo zaupanje," je ob sklenitvi sodelovanja poudarila namestnica glavnega izvršnega direktorja Adrie Tehnike Barbara Perko Brvar.

Kot so sporočili iz Adrie Tehnike, ki letala tipa A320 vzdržuje od leta 1989, bodo v okviru pogodbe z Airbusom lahko svoje znanje in izkušnje na področjih vzdrževanja letal še dodatno nadgradili. "V Adria Tehniki smo se osredotočili na letalske operaterje z močnimi flotami, finančno stabilnim poslovanjem in seveda stabilnimi prihodki za Adria Tehniko," je še dodala Perko Brvarjeva. (STA)

Britanska veleposlanica gospodarstvenikom zagotavlja podporo ne glede na način izstopa iz EU 1
1 ura
Gospodarski odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo imajo dobro osnovo in potencial za razvoj, je dan po zavrnitvi dogovora o brexitu v britanskem parlamentu ocenila veleposlanica Velike Britanije v
Več ▼

Gospodarski odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo imajo dobro osnovo in potencial za razvoj, je dan po zavrnitvi dogovora o brexitu v britanskem parlamentu ocenila veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji Sophie Honey. Gospodarstvenikom je na današnjem srečanju zagotovila, da bodo deležni podpore in informacij, ne glede na način izstopa.

Veleposlanica je pred začetkom pogovora o prihodnosti poslovnega sodelovanja po britanskem izstopu iz EU izpostavila, da današnji dogodek kaže na prihodnji potencial za ekonomske odnose med Veliko Britanijo in Slovenijo. "Pa tudi našo zavezo, da bomo gospodarstvu zagotovili kar največ informacij in jasnosti, da bi se lahko pripravili na prihodnje odnose," je zagotovila dan po odločitvi britanskega parlamenta, ki ni podprl ločitvenega dogovora z EU.

Britanska vlada je po njenih besedah pripravila vrsto nasvetov za britansko gospodarstvo - tako v primeru brexita z kot brez dogovora. "Vem, da tudi slovenske oblasti delajo vse, da podjetja pripravijo na vse morebitne spremembe," je dodala. Ob tem je izpostavila, da so podjetja v britanski lasti med najbolj produktivnimi v Sloveniji, Velika Britanija pa bo ostala idealna destinacija za slovenski izvoz in zagonska podjetja. (STA)

Primorske novice: Občina Izola z blokiranim računom
2 uri
Izolski občini imajo, zaradi izvršbe podjetja iz Bistrico ob Sotli R Mercuri, blokiran račun, danes poročajo Primorske novice. Gre za izvršbo v višini 1,9 milijona evrov.R Mercuri je tožilo
Več ▼

Izolski občini imajo, zaradi izvršbe podjetja iz Bistrico ob Sotli R Mercuri, blokiran račun, danes poročajo Primorske novice. Gre za izvršbo v višini 1,9 milijona evrov.

R Mercuri je tožilo občino zaradi izgubljene poslovne priložnosti. Leta 2005 je v bližini ladjedelnice kupilo 2300 kvadratnih metrov veliko zaščiteno zemljišče s halo. R Mercuri je za nakup plačal 250.000 evrov. Leta 2007 pa je z hrvaškim partnerjem sklenilo predprodajo pogodbo v višini 3,3 milijona evrov. Ob pogoju, da v enem letu prenehajo veljati prostorske omejitve na tem območju. Občina svojih omejitev na tem zemljišču ni umaknila, zato do transakcije ni prišlo.

Škoda draži z majhnim športnim terencem
2 uri
Kodiaqu in karoqu spomladi sledi še najmanjša športno terenska škoda. To je njena prva uradna fotografija.
Na članek...

Tudi češka Škoda postaja znamka SUV, čeprav prodaja octavie in fabie ta hip še presega prodajo terenskih modelov kodiaq in karoq. Uspešna SUV pa bosta kmalu dobila manjšega brata, za sedaj še neimenovan model na dnu ponudbe – ta se bo podal v boj za kupce ki jih sedaj nagovarjata koncernska volkswagen T-roc in T-cross ter seat arona.

Nova mala športno/terenska škoda bo razkrita v začetku marca na avtomobilskem salonu v Ženevi. Prva fotografija pa razkriva prednji del avtomobila z glavnimi LED žarometi ločenimi od dnevnih žarometov z vgrajenimi smerniki.

Škoda draži z majhnim športnim terencem
Grški parlament predvidoma danes o zaupnici Ciprasovi vladi 1
2 uri
Grški parlament bo danes predvidoma končal razpravo in glasoval o zaupnici vladi premierja Aleksisa Ciprasa. Ta je glasovanje zahteval, potem ko je zaradi nasprotovanja dogovoru o imenu Makedonije
Več ▼

Grški parlament bo danes predvidoma končal razpravo in glasoval o zaupnici vladi premierja Aleksisa Ciprasa. Ta je glasovanje zahteval, potem ko je zaradi nasprotovanja dogovoru o imenu Makedonije iz vlade izstopila stranka Neodvisni Grki (Anel). Ob začetku razprave je Cipras v torek poslance pozval k podpori, da bi okrepili stabilnost v regiji.

Grška koalicijska desna nacionalistična stranka Neodvisni Grki (Anel) je iz vlade izstopila, potem ko je makedonski parlament uresničil dogovor med Atenami in Skopjem o spremembi imena države.

V skladu s prespanskim dogovorom, ki bo po desetletjih grške blokade zaradi imena Makedoniji odprl pot v EU in Nato, je namreč makedonski parlament v petek sprejel spremembe ustave o preimenovanju države v Severno Makedonijo. Za dokončno uveljavitev pa mora prespanski dogovor zdaj ratificirati tudi grški parlament. (STA)

Sodnik zavrnil tožbo ameriških javnih uslužbencev, ki zahtevajo plače 5
2 uri
Zvezni sodnik Richard Leon je v Washingtonu zavrnil tožbo sindikata uslužbencev finančnega ministrstva ZDA in posameznikov, ki so v času zaprtja vlade prisiljeni delati brez plače. Konservativni
Več ▼

Zvezni sodnik Richard Leon je v Washingtonu zavrnil tožbo sindikata uslužbencev finančnega ministrstva ZDA in posameznikov, ki so v času zaprtja vlade prisiljeni delati brez plače. Konservativni sodnik je ugotovil, da bi ugoditev zahtevam tožnikov "povzročila kaos in zmedo".

Del ameriških ministrstev in drugih vladnih agencij je že od 22. decembra lani brez denarja, ker jim predsednik ZDA Donald Trump ne bo dal denarja, dokler mu demokrati ne bodo dali sredstev za zid na meji z Mehiko. V petek je 800.000 javnih uslužbencev ostalo brez mesečne plače, od tega jih polovica mora delati, ostali pa so na prisilnem dopustu.

Tožniki so zahtevali, da Trumpova vlada tistim, ki so prisiljeni delati, zagotovi plače. Sodnik meni, da tako ne gre in da morajo dobiti plače vsi ali pa nihče. Gre sicer le za eno v vrsti tožb proti administraciji zaradi prekinitve financiranja agencij. (STA)

Ford in Volkswagen: Partnerstvo, ki bo prihranilo milijardo dolarjev
4 ure
Znanih je nekaj podrobnosti o strateškem partnerstvu med ameriškim in nemškim avtomobilskim gigantom. S sodelovanjem bosta družbi prihranili milijardo dolarjev.
Na članek...

Konec preteklega leta je po avtomobilskem svetu zaokrožila novica o poglobljenem poslovnem sodelovanju med Fordom in Volkswagnom. Družbi bosta sodelovali na področju lahkih gospodarskih vozil in poltovornjakov, trenutno pa proučujejo še možnosti sodelovanja pri razvoju avtonomnih in električnih vozil, so sporočili v skupni izjavi. S sodelovanjem bi podjetji prihranili stotine milijonov evrov. V podjetjih ocenjujejo, da bo pozitivne poslovne rezultate sodelovanja mogoče zaznati od leta 2023 in dalje. Zavezništvo ne vključuje navzkrižnega lastništva med obema družbama.

Prvi rezultat sodelovanja bo viden že leta 2022 s poltovornjakom za svetovni trg, kasneje pa bodo sledila še gospodarska vozila. Ford bo zadolžen za razvoj poltovornjaka srednje velikosti ter večji dostavnik. Prvi bo zgrajen na osnovi Fordovega rangerja in bo proizveden za južnoameriški, afriški in evropski trg. Veliki kombi bo temeljil na Fordovem dostavniku transit custom in bo namenjen evropskim strankam. Volkswagen naj bi za obe podjetji izdelal mestni kombi, najverjetneje različico caddyja, špekulirajo na Automotive News Europe.

Sodelovanje, ki bo prihranilo milijardo dolarjev

V Fordu si s partnerstvom obetajo koristi v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Na podobne prihranke računajo tudi na nemški strani. Prvi mož Forda Jim Hackett ni želel razkriti katere tovarne bodo uporabili, izvršni direktor Volkswagna Herbert Diess pa je priznal, da bi gospodarska vozila lahko proizvajali v Fordovi tovarni v Turčiji. V obeh družbah so pripravljeni na sodelovanje tudi pri drugih vozilih. Obe strani sta podpisali še memorandum o proučevanju možnosti nadaljnjega sodelovanja na področju avtonomnih vozil, storitvah mobilnosti in električnih vozilih.

Družbi razmišljata o sodelovanju razvojnih oddelkov avtonomnih vozil, Fordove družbe Argo AI ter razvojnih oddelkov v Wolfsburgu in Münchnu, je dejal Diess. Pri elektromobilnosti pa bi Ford izkoristil Volkswagnovo modularno platformo MEB, na kateri Nemci na ravni koncerna načrtujejo izdelati deset milijonov električnih avtomobilov. »Tako električna kot avtonomna vozila predstavljajo velik del naložb. Obe področji sta resnično pomembni za prihodnost obeh podjetij,« je dodal Hackett.

Volkswagen odlično, Ford v odpuščanja

Med tem, ko se lahko Volkswagen pohvali z odličnimi poslovnimi rezultati, pa se Ford spopada z upadom prodaje na evropskem, južnoameriškem in kitajskem trgu. Ford je trenutno v procesu slabih 10 milijard evrov vrednega prestrukturiranja evropskega del podjetja. Ford je pred dnevi napovedal, izvedel preobrazbeni načrt, v njegovem okviru pa bo po pričakovanju odpustil več tisoč ljudi. Družba bo oklestila nabor modelov kot so mondeo, galaxy in S-max, v prizadevanju, da bi v regiji znova dosegali dobiček.

Tako Volkswagen kot Ford imata močan oddelek lahkih gospodarskih vozil in poltovornjakov kot so fordov transit in ranger ter volkswagnov transpoter, caddy in amarok. Podjetji sta v letu 2018 skupaj proizvedli 1,2 milijona lakih gospodarskih vozil.

Ford in Volkswagen: Partnerstvo, ki bo prihranilo milijardo dolarjev
Energetsko pogodbeništvo: razpisni pogoji so pomembni za razvoj panoge
7 ur

Sodobna energetika je postala zelo kompleksno opravilo. »Treba je poznati delovanje trga elektrike, vedeti je treba, kdaj je pravi trenutek za nakup elektrike in kdaj za njeno prodajo, treba je poznati sodobno tehnologijo in imeti znanje za upravljanje energije,« našteva direktor ljubljanskega Interenerga Blaž Šterk.

Učinkovita raba energije in projekti, opravljeni po načelu energetskega pogodbeništva, so del energetike jutrišnjega dne. Z nadaljnjim razvojem tehnologije postajajo sodobne tehnološke rešitve cenejše, zato je vse več projektov energetske učinkovitosti možnih in ekonomsko upravičenih. S tem pa pride do mnogih pozitivnih učinkov, predvsem v smislu trajnostne rabe in pozitivnih vplivov na okolje, nadaljuje Šterk.

Izvajalec naložbe se poplača iz prihrankov

Vse več kompleksnih energetskih poslov opravijo po modelu energetskega pogodbeništva. To je model, pri katerem naročniku ni treba skrbeti za naložbo. Sredstva za zagon, izvedbo in upravljanje projekta priskrbi izvajalec projekta, ki se poplača iz prihrankov energije, naročniku pa jamči prihranek pri stroških za energijo in upravljanje.

Direktor Interenerga Blaž Šterk opiše energetsko pogodbeništvo kot kombinacijo nekakšnega lizinga in strokovnega upravljanja energije: »Brez denarja te storitve ne moreš ponujati. Če bi vključil finančno ustanovo, naša ponudba ne bi mogla biti ugodna.« Interenergo ima finančne vire zagotovljene. Je namreč hči avstrijske energetske družbe Kelag, ki letno ustvari za 200 milijonov evrov prostega denarnega toka, namenjenega naložbam. Del naložb so tudi posli energetskega pogodbeništva.

V Interenergu opravijo okoli 80 odstotkov svojih poslov v industriji. Ponavadi začnejo z manjšim projektom, pri katerem se partnerji spoznajo in preizkusijo sodelovanje. Projektni vodja Mohor Vrhovnik pravi: »V projekt vložimo svoja sredstva, zato moramo stranki zaupati in v njeno poslovanje tudi verjeti.« Projekt se potem lahko širi in dopolnjuje, končni cilj in izkupiček za oba partnerja pa je, da podjetje preda celotno energetiko v upravljanje pogodbenemu partnerju, na primer za 10 let ali 15 let.

Kaj vključuje poslovni model

Pri takšnih projektih postavijo nadzorni in krmilni sistem ter poskrbijo za njuno delovanje. Rešitve lahko vključujejo tudi uporabo odpadne toplote, postavitev sončnih panelov ali kogeneracije. Omogočijo dobavo potrebne energije po optimalni ceni. Svetujejo, kdaj je primeren trenutek za nakup energije in kdaj za njeno prodajo. Spremljajo tudi razpise podpor, na primer pri Eko skladu, ministrstvu za infrastrukturo ali na Agenciji za energijo.

»Portfelj naših energetskih rešitev je širok. Projektov ne delamo zato, da bi povečali prodajo biomase, elektrike, plina ali drugega energenta. Izvajamo jih zato, da končnim porabnikom zagotovimo dolgoročno tehnično-ekonomsko najoptimalnejše energetske rešitve za njihove potrebe in sisteme.« Pogoj pa je, da rešitev deluje. »Vsi prihranki postanejo nepomembni, če sistem ne deluje. Zato je treba uporabiti najboljše materiale in zagotoviti rezervno delovanje v primeru okvar,« pojasnjuje Vrhovnik.

»Vsak dan spremljamo tudi nove tehnološke rešitve in iščemo optimalne možnosti za zelo različne konkretne primere na terenu. Vseh naštetih nalog ne more opravljati en sam človek v podjetju, zato je najboljša rešitev za industrijske porabnike, da si zagotovijo strokovnega partnerja,« nadaljuje Interenergov projektni menedžer.

Pomembni sta združevanje in povezovanje

Kompleksni energetski projekti so smiselni predvsem za velike odjemalce. Vendar ne samo za velika podjetja, med naročniki so tudi sistemi daljinskega ogrevanja, na primer na lesno biomaso. »Takšnih sistemov pri nas še ni veliko, še zlasti če se primerjamo z Avstrijo, kjer ima večina vasi daljinsko ogrevanje,« ugotavlja Vrhovnik. Manjši odjemalci, tudi gospodinjstva, lahko uporabijo kompleksne energetske modele, kadar se jih združi več, sicer pa so zanje primernejše paketne rešitve, kakršne ponujajo tudi distributerji.

Nekatere rešitve vključujejo tudi uporabo odvečne industrijske toplote. »Z razvojem tehnologije bo takih rešitev vse več,« napoveduje Šterk. Precejšen del odvečne toplote ima 30 ali 40 stopinj, s čimer si še pred nekaj leti niso mogli veliko pomagati. V zadnjih dveh ali treh letih pa je prišlo na trg nekaj zanesljivih toplotnih črpalk, ki lahko učinkovito dvignejo temperaturo vode s 40 na do 90 stopinj, kar je zelo povečalo nabor rešitev.

Odpadne toplote je veliko, na primer, v industrijskih conah, kjer se pogosto najdeta podjetje, ki ima takšno toploto, in podjetje, ki toploto oziroma paro potrebuje. Sliši se preprosto: imetnik odvečne toplote proda toploto tistemu, ki jo potrebuje. Vendar pa je postavitev sistema, ki bi bil učinkovit, torej cenejši za vse vpletene, zahtevna naloga, »a če so dobri sosedje, je vedno mogoče kaj narediti«, ugotavlja Šterk.

Preudarno pri oblikovanju razpisnih pogojev

Vrhovnik našteva nekatere projekte, ki jih v Interenergu izvajajo po modelu energetskega pogodbeništva. V Pivki so v obliki javno-zasebnega partnerstva zamenjali javno razsvetljavo, naložbo si poplačujejo iz prihrankov energije. V stanovanjskem kompleksu Deteljica v Tržiču so obnovili skupno kotlovnico, ki jo uporablja 12 blokov. Kurilno olje so zamenjali z zemeljskim plinom in opravili sanacijo ogrevalnega sistema. Stanovalcem zagotavljajo 40 tisoč evrov prihranka na leto pri ogrevanju. Razsvetljavo so zamenjali tudi v približno desetih industrijskih objektih, zgradili oziroma v upravljanje so prevzeli več kurilnic, jih posodobili in zdaj zagotavljajo toplotno energijo in prihranke. Upravljajo tudi tri daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso: v Lenartu, Semiču in Moravčah.

V Interenergu si želijo, da bi bil delež izvedenih projektov po principu javno-zasebnega partnerstva večji, kot je zdaj. Povečanje bo možno samo, če razpisni pogoji ne bodo omejevali razvoja konkurence in prihoda novih, tudi tujih ponudnikov. »V interesu vseh je, da je na razpisih čim večja konkurenca kredibilnih ponudnikov. Odjemalci si tako zagotovijo čim boljšo in čim cenejšo storitev,« pravi Šterk. A ne samo to. Če so razpisni pogoji oblikovani preudarno, lahko zelo pozitivno pripomorejo k razvoju storitev energetskega pogodbeništva.

Energetsko pogodbeništvo: razpisni pogoji so pomembni za razvoj panoge
Ali si želite zaslužiti denar? To je lahko vaša priložnost (OGLAS)
8 ur

Vsak dan poslušamo novice iz sveta, da se je nafta podražila, zlato pocenilo, da je evro izgubil vrednost, dolar pa se je okrepil, delnice Appla podražile ... Vse te informacije veliko ljudi po svetu izkorišča za poskus zaslužiti s trgovanjem na svetovni borzi – spletni trg, na katerem vlagatelji, na podlagi svojih napovedi, poskušajo predvideti nadaljnje gibanje cen izdelkov in storitev, s katerimi trgujejo.

Na svetovni borzi je mogoče trgovati s ceno več kot 300 proizvodov, vključno z valutami, delnicami največjih svetovnih podjetij, nafto, zlatom, pšenico, kavo in mnogimi drugimi. Če vlagatelj predvidi, da bo cena nekega proizvoda rasla, "vstopi v pozicijo nakupa", in ko se cena zviša, zasluži z razliko v ceni. Prav tako, če predvidi, da se bo cena nekega proizvoda znižala, "vstopi v pozicijo prodaje", in ko cena pade, zasluži na podlagi razlike. Če so njegove napovedi napačne, pa mu grozi izguba denarja, ki ga je vložil.

Za uspešno trgovanje na svetovni borzi so potrebni znanje in izkušnje, za natančnejše napovedovanje je treba vedeti, kako novice vplivajo na gibanje cen določenih izdelkov in storitev. Če se želite naučiti, kako uspešno trgovati na svetovni borzi, za začetek naložite ta brezplačni vodnik, ki vam bo približal osnove trgovanja in vas bolj podrobno informiral o tem, kako lahko izkoristite vsakodnevne priložnosti za trgovanje.

Ali ste vedeli, da je eden najuspešnejših vlagateljev v zgodovini, George Soros, na svetovni borzi leta 1992 zaslužil milijardo dolarjev, potem ko je "vstopil v pozicijo prodaje" britanskih funtov, ki so od septembra do konca tistega leta upadli več kot 20 odstotkov.

Fortrade Ltd. je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti, visoko tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. 86,59% maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite visoko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Ali si želite zaslužiti denar? To je lahko vaša priložnost
Konec velike Velike Britanije 5
12 ur

Nacionalno opolnomočenje. Repatriacija pristojnosti. Povrnitev suverenosti. Globalna Britanija. To so bili slogani, pod katerimi je pubovska generacija z majhno, pa vendarle dovolj veliko večino poleti 2016 odločila v prid odhoda Velike Britanije iz Evropske unije. Marca naslednje leto je britanska vlada vendarle, pa že tedaj s postopkovnimi političnimi in pravnimi zapleti, formalno sprožila postopek izstopa iz Unije. Tedaj je tudi začel teči dvoletni rok, v katerem je moral biti sklenjen sporazum o izstopu. Pogajanja so bila trda, a konstruktivna in britanska premierka je izposlovala kompromisni sporazum, ki je bil najboljši za obe strani. Zato, ker je bil edini. Bolj ko se je približevala ura evropske resnice za Veliko Britanijo, bolj je Mayeva ostajala sama pri udejanjanju volje ljudstva. Politične hijene so se poskrile v mišje luknje, domala takoj po referendumu. Jastrebi so zapustili politični čoln brexita, ki ga je krmarila Mayeva, ki izvorno, vsaj javno ne, brexita ni podpirala. Na črni politični torek, 15. januarja 2019, je Mayeva dokončno ostala sama in bo šla, kot je ugotovil poročevalec BBC, v zgodovino kot premierka, ki je bila v britanskem parlamentu tako zelo močno poražena kot nihče pred njo v moderni dobi britanske države. Ko to pišem, nihče natanko ne ve, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov. Špekulacije me ne zanimajo, zato se osredotočimo na dejstva. Ta so jasna: današnja megalomanska zavrnitev dogovora z EU v britanskem parlamentu ni le hud poraz konservativcev. Gre za prvovrsten politični polom nekdanje svetovne velesile. Tega obdobja je zdaj res nepreklicno konec.

Neznosna lahkost plehke politike

Spomnimo. Do britanskega geostrateškega zatona, ki ga lahko pravkar spremljamo pred svojimi očmi, ni prišlo po naključju. Šlo je za več desetletij napačno vodene politike, ki je v Bruslju nenehno iskala grešnega kozla za vse domače zdrse. Ta občutek je med navadnimi ljudmi podpihoval še izjemno vpliven rumeni tisk. Čeprav povprečni britanski državljan o Evropski uniji ni vedel prav dosti, pa mu je v desetletjih prepariranja na več stoletij imperialistične podlage anti-EU sentiment zlezel pod kožo. Z njim so tradicionalno imeli problem, ali pa so od njega profitirali, konservativci. Thatcherjeva je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja nasproti svojim partnerjem v EU vselej vodila besedno sveto vojno. Njen naslednik John Major se s svojim vsaj navidez šibkim političnim značajem ni nikdar zmogel otresti dolge brade svoje predhodnice. Laburisti pod vodstvom Tonyja Blaira in kasneje Gordona Browna so v kontekstu britanskega skepticizma še najbolj vodili proevropsko politiko. Resda je bil že Blair tisti, ki je predlagal, da bi o usodi ustave za Evropo odločali Britanci na referendumu, vendar ga je tega križevega pota odrešil stari samopašni Chirac. Tedaj so namesto Britancev od ustavne pogodbe odstopili Francozi.

Toda duh referendomanije o britanskem nečlanstvu v EU je bil s tem spuščen iz stekleničke. Glede na ustavno ureditev Velike Britanije je referendomanija sicer več kot paradoksalna. Drugače kot pri nas, kjer je suvereno ljudstvo, ki svoje odločitve sprejema posredno prek izvoljenih predstavnikov ali neposredno na referendumu, je v Veliki Britaniji suverena kraljica v parlamentu. Suveren je parlament. Ta je skoraj tak kot vsemogočni Bog, ki lahko stori vse. Le tako težkega kamna, da ga še sam ne more vzdigniti, ne more ustvariti. Ker potem ne bi bil več vsemogočen. Enako velja za britanski parlament. Ta lahko suvereno povozi katerokoli odločitev volivcev, še posebej, če je sprejeta na posvetovalnem referendumu. Pravnoformalno lahko stori vse, le svojega naslednika ne sme zavezati s tem, da nečesa ne sme storiti. Ker v takem primeru naslednji parlament ne bi bil več suveren.

Politični samomor in uboj ugleda države

Cameron in Mayeva očitno nista poznala javnopravne modrosti Nemcev, ki se glasi: boj se ljudstva. Namesto tega je nesrečni Cameron, zato da bi svojo desno konservativno krilo rešil prek UKIP-om, sklical referendum. Reševanje politične stranke je danes doživelo epilog v vsaj simbolnem propadu ugleda britanske države. Mayeva je to »folijo« nadaljevala in se pred spodnjim domom parlamenta sklicevala na spoštovanje demokratične volje ljudstva, s katero, in samo z njo, bodo izvoljeni poslanci ter preostali oblastniki ohranili svoj obraz. Njena taktika za sprejetje sporazuma je bila prav takšna, kot je njen izplen. Samomorilski. Ko je bilo že decembra povsem jasno, da za potrditev sporazuma ni podpore niti v lastnih vrstah, se je odločila glasovanje prestaviti na januar. Torej samo dva meseca stran od skrajnega za zdaj dogovorjenega roka. Potem se je, figurativno seveda, kot politični manijak usedla v vozilo, spredaj naložila svoje ministre, zadaj pa celoten spodnji dom parlamenta, in z vso silo pognala proti zidu. Najbrž bodočemu irskemu. Upala je, da bodo v strahu pred gotovim zabitkom njeni sopotniki vendarle pritisnili na pravo tipko. To se ni zgodilo. Mayeva je utrpela politično smrt. Preostali so se čudežno rešili in bodo svojo srečo preizkušali na skorajšnjih volitvah, kamor jih vodi Corbyn. Vozilo, ki simbolizira Veliko Britanijo, pa se je razletelo na koščke.

To zadnje je tisto, kar bi moralo skrbeti tudi največje privoščljivce. Velika Britanija ne nazadnje ni katerakoli država. Je stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Ustanovna članica Severnoatlantskega zavezništva NATO. Ena najpomembnejših držav EU. V gospodarskem, obrambnem in varnostnem smislu. Velika Britanija predstavlja tudi hrbtenico liberalne osi v sicer precej socialistični Evropski uniji. Prav tako je to kulturni, znanstveni in univerzitetni svetilnik. Svetilnik ne česarkoli, temveč zahodne civilizacije. Dejstvo, da neka država, v kateri naj bi demokracijo pili že z materinim mlekom, ki ima zelo dobro razvito politično in ekonomsko elito, v dveh letih ni zmožna najti nacionalnega političnega soglasja o tako usodnem vprašanju, kot je njeno članstvo oziroma nečlanstvo v Evropski uniji, priča o koncu velike Velike Britanije. Z njo pa tudi o domala neizbežnem zatonu Zahoda in Evrope.

Idealni črni scenarij

V naslednjih kaj dneh, pravzaprav urah bomo lahko spremljali dirko na izrazito kratek rok. Corbyn, čigar odnos do EU je bližje evroskeptičnemu konservativcu kot povprečnemu laburistu, se bo želel polastiti oblasti. Iskale se bodo poti do predčasnih volitev. Njihov izplen je negotov. 29. marec se bo bližal. EU bo čakala. Storila je vse, kar je lahko, da bi Britancem omogočila urejen izstop. Sodišče EU je prekosilo celo samo sebe in na začudenje številnih uglednih imen evropskega prava razglasilo, da Velika Britanija lahko kadarkoli do 29. marca enostransko umakne svojo izjavo o izstopu. Pa bo, kot da se ni nič zgodilo. EU bo torej še kar čakala. Rok bo podaljšan. Toda EU, tudi zaradi britanskih peripetij, po majskih volitvah tvega, da ne bo več ista. Idealni črni scenarij bi bil pat položaj po novih britanskih volitvah ter prevlada italijansko-poljske-madžarske osi evroskepticizma celo v evropski komisiji. To je garancija za neuspeh in še za nadaljnje slabitve pozicij Zahoda. Če dodamo, da se vse to utegne dogajati v kontekstu nove ekonomske krize, ki jo lahko sproži ali vsaj podpihne tudi britansko-evropski fiasko, smo kaj hitro lahko tam, kjer naj ne bi bili: pri novi veliki krizi Evropske unije.

Preproste politične rešitve te vse bolj zamotane zagonetke ni. Prav gotovo pa je mogoče in je celo treba gledati in videti dlje od vsakokratnih političnih obronkov držav članic. S takimi dogodki, kot je današnji zgodovinski fiasko v britanskem parlamentu, ki meče slabo luč tako na Britance kot EU, si Zahod reže vejo, na kateri sedi. To spoznanje je nujno, še posebej v času, ko se svet ne vrti več okoli Zahoda, temveč Zahod caplja za svetom. Prav tako bi veljalo prisluhniti notranjim glasovom v strokovnjakih, pa tudi politikih, da leta 2019, po 46 letih britanskega članstva v EU, upoštevaje tudi, kako šibka je, zlasti v smislu federalizacije, postajala Velika Britanija, preprosto na urejen način dejansko ni mogoče izstopiti iz Evropske unije. Če pa že je mogoče, in to bo pokazal čas, se prav gotovo ne izplača. Dobiček menda bolj suverene prihodnosti ne bo nikdar zmogel poplačati tega, kar bo izgubljeno. Izgubljenega pa je bilo že veliko. Samo v zadnjih dveh letih sta tako Britanija kot EU svojo energijo vlagali v problem, ki ga naj sploh ne bi bilo. Kakšna škoda.

Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije.

Konec velike Velike Britanije
Univerza v Ljubljani uvaja SAP za tri milijone evrov 3
13 ur
Z naložbo v nov informacijski sistem bodo v 26 članicah poenotili ključne poslovne procese
Na članek...

Univerza v Ljubljani začenja s slabe tri milijone evrov vrednim projektom uvedbe poslovnega informacijskega sistema SAP, s katerim bodo podprli poslovanje rektorata ter 26 fakultet.

Kot so nam sporočili z univerze, so se za prenovo informacijskega sistema odločili zaradi vse večjih omejitev trenutnega informacijskega sistema. Glavni poslovni cilj prenove je dvig kakovosti informacijske podpore, ki je ključna za delovanje tako velikega in heterogenega organizacijskega sistema z več kot pet tisoč zaposlenimi. Hkrati želijo poenotiti ključne poslovne procese članic, saj se je njihova raznolikost v preteklosti pogosto izkazala kot ovira za učinkovito poslovanje.

Z novim informacijskim sistemom bodo podprli finančno in računovodsko poslovanje ter upravljanje s kadri. Uporabljali ga bodo vsi računovodski in kadrovski delavci rektorata ter članic univerze. Kar nekaj funkcionalnosti, na primer načrtovanje in spremljanje projektov ter vpogled v osebno kartoteko, bo na voljo vsem zaposlenim.

Pri projektu bodo poleg izbranega izvajalca, podjetja Sapphir, sodelovali predvsem notranji kadri posameznih članic in rektorata, ki bodo zadolženi za pomoč pri pripravi vsebinskih izhodišč za poenotenje procesov, migracijo podatkov, testiranje in uvajanje.

Univerza v Ljubljani uvaja SAP za tri milijone evrov
Spomnimo, kaj morate vedeti o trdem brexitu
13 ur
Trdi brexit, ki ga nekateri imenjejo tudi brexit brez dogovora, neurejeni ali kaotični brexit, označuje scenarij, po katerem bi Velika Britanija iz EU izstopila na predvideni datum 29. marca 2019,
Več ▼

Trdi brexit, ki ga nekateri imenjejo tudi brexit brez dogovora, neurejeni ali kaotični brexit, označuje scenarij, po katerem bi Velika Britanija iz EU izstopila na predvideni datum 29. marca 2019, ne da bi poprej sklenila izstopni dogovor z EU.

Izstopni dogovor vsebuje ločitveni sporazum (pogoji, po katerih VB izstopa iz EU), dogovor o prehodnem obdobju ter deklaracijo o predvidenih bodočih odnosih med EU in VB. A brez izstopnega dogovora vsega tega (niti prehodnega obdboja) ne bi bilo, saj bi VB že takoj 30. marca 2019 s stališča EU postala tretja država.

Med očitnejšimi posledicami trdega brexita za podjetja bi bile - carine. O tem in drugih svarilih ter opozorilih smo pisali v članku (brexit) Vse več pozivov, naj se podjetja pripravijo na vse scenarije.

Preberite tudi:

(trdi brexit) Britanci bi šli z EU na nož – kaj to pomeni za nas?

Proti vladnemu dogovoru za brexit je glasovalo 118 konservativcev: EU meni, da se je povečala možnost za trdi brexit 25
14 ur
Analitiki so napovedovali, da bo britanska premierka v glasovanju o njenem dogovoru za brexit, ki ga je izpogajala z EU, v britanskem parlamentu doživela silovit poraz, ugibanja pa so se vrstila,
Več ▼

Analitiki so napovedovali, da bo britanska premierka v glasovanju o njenem dogovoru za brexit, ki ga je izpogajala z EU, v britanskem parlamentu doživela silovit poraz, ugibanja pa so se vrstila, kako velik bo. Zdaj so znane številke - znano pa je tudi, koliko je bilo med tistimi, ki so ji rekli "ne", članov njene lastne stranke, ki ima v parlamentu 315 članov. Proti dogovoru je glasovalo 118 torijcev.

Kaj zdaj z brexitom
14 ur
Pogledali smo, kaj lahko sledi odločni zavrnitvi dogovora za brexit, ki ga je premierka Theresa May izpogajala z EU. Prvi korak je že znan – v sredo njeno vlado čaka glasovanje o nezaupnici
Na članek...

Odločeno je: v britanskem parlamentu so odločno zavrnili dogovor o pogojih za britanski izstop iz EU, ki ga je britanska premierka Theresa May dosegla z EU, saj je v 650-članskem parlamentu zoper potrditev glasovalo 432 poslancev, dogovor pa sta podprla 202 poslanca.

Takšen razplet je bilo mogoče pričakovati – in analitiki so ga tudi napovedovali. Že pred glasovanjem je bilo jasno, da premierki Mayevi od 11. decembra lani, ko je v zadnjem hipu preklicala glasovanje o dogovoru, ni uspelo zbrati dodatne, zadostne podpore. Tak razplet je delno nakazala ne nazadnje odločitev v lordski zbornici (zgornjem domu britanskega parlamenta), ki sicer ni pravno zavezujoča, so pa tam dogovor odločno, dvotretjinsko, zavrnili.Glavna težava premierke Therese May je v tem, da ni imela zagotovljene podpore niti v lastni konservativni stranki, ki jo vodi, saj so politični analitiki nazadnje našteli okoli 100 odpadnikov, ki so dogovoru nasprotovali. Eden izmed najbolj trdovratnih odpadniških konservativcev Jacob Rees-Mogg je na primer na Twitterju pred glasovanjem še enkrat, tokrat zelo sočno pozval poslance, naj dogovor zavrnejo. "Ta gnili dogovor je treba poraziti," je zapisal, v drugem tvitu pa še, "da ljudje na referendumu niso glasovali za dogovor z EU, temveč za izstop iz EU".

Bruselj pripravljen na hiter sestanek ... in druge variante

Zdaj je torej jasno – prvi naslednji korak bo nezaupnica vladi premierke Mayeve, ki jo je zahtevala opozicijska laburistična stranka.

V tem okviru – ker je pričakovati dodatne zaplete in še več vročičnih razprav – pa je, to je mogoče reči, pozitivna ena od možnosti, in sicer možnost za podaljšanje pogajalskega obdobja, saj v času, ki še ostane do 29. marca 2019 (ki je še vedno veljaven datum za brexit), nikakor bo mogoče izpeljati formalnih postopkov za potrditev izstopnega dogovora in vsa druga potrebna opravila. Kot so poročali tuji mediji, je Evropska unija pripravljena, da se Mayeva vrne v Bruselj na pogovore še ta teden, kjer naj bi pojasnila, kaj bi po njenem bilo treba storiti, da bi britanski parlament dogovor vendar potrdil.

Kot je Bloomberg na podlagi obveščenih virov poročal še pred objavo glasovalnega rezultata, so v kabinetu sicer razmišljali, da bi Mayeva šla v Bruselj v četrtek, zaradi (takrat še morebitnega) glasovanja o nezaupnici vladi. Tudi to je bila ena od vnaprej znanih opcij, ki jo je napovedala laburistična stranka – in tudi uresničila. Če bi bila nezaupnica izglasovana, bi bil nadaljnji postopek odvisen od tega, ali obstaja jasna alternativa zdajšnji vladi, navaja BBC. Če obstaja in dobi podporo v parlamentu, bi Velika Britanija dobila novo vlado. Če jasne alternative ni, je po pisanju BBC možno še eno glasovanje o zaupnici, če ta ni izglasovana, pa sledijo predčasne splošne volitve.

Dodatne opcije: odlog ali preklic, nov referendum, celo trdi brexit

V razpravi pred glasovanjem o (zavrnjenem) dogovoru je pravosodni minister Geoffrey Cox poslancem dejal, da izbira med potrditvijo in zavrnitvijo dogovora pomeni izbiro med redom in kaosom. Poudaril je še, da morajo poslanci vedeti, kaj je razlika med preklicem brexita ter podaljšanjem pogajalskega obdobja, ki prvotno traja dve leti po sprožitvi člena 50 lizbonske pogodbe. Namreč, v razpravi je bilo slišati tudi, da lahko Velika Britanija enostransko prekliče brexit, ker je tako pred nedavnim odločilo Sodišče EU.

Da, je dejal Cox, res je sodišče odločilo tako, vendar pa preklic pomeni preklic – ni mogoče, da bi Velika Britanija preklicala brexit začasno, samo da bi si pridobila več časa za pogajanja. To je Sodišče celo izrecno izključilo s pojasnilom, da mora biti odločitev za preklic popolna in brezpogojna.

Če bi Velika Britanija želela pridobiti več časa za pogajanja, je dejal britanski pravosodni minister, bi morala zaprositi za podaljšanje pogajalskega obdobja – s tem pa bi se moralo strinjati preostalih 27 članic EU. Taka odločitev torej ni več le v britanskih rokah. Dodajmo, da so se sicer prejšnji teden razširile vesti, da VB in EU dejansko razpravljata o (nekajmesečnem) odlogu brexita.

Še vedno je opcija tudi drugi referendum – po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ga podpira že okoli 60 odstotkov ljudi na Otoku. Še vedno pa obstaja tudi možnost za vnovično glasovanje. Če bo izstopni dogovor premierke Mayeve zavrnjen, bo sicer premierka imela tri dni časa, da se v parlament vrne z alternativnim načrtom (to bi bilo predvidoma v ponedeljek, 21. januarja).

Še vedno v ozadju kljuva tudi možnost, ki jo sicer aktivno podpira kar precej ljudi na Otoku, da bi namreč VB tvegala ter iz EU izstopila na napovedani datum 29. marca 2019, brez dogovora z EU. Če bi prišlo do brexita brez dogovora, potem bi takoj naslednji dan (30. marca 2019) Velika Britanija s stališča EU postala tretja država, v VB pa bi med drugim takoj nehal veljati evropski pravni red, brezpredmetni bi bili tudi vsi dogovori, ki so bili vsebovani v ločitvenem sporazumu, odpadlo pa bi tudi prehodno obdobje.



Kaj zdaj z brexitom
Poslanci britanskega parlamenta ravnokar glasujejo, naprej o dopolnilu, potem o dogovoru za brexit 2
14 ur
Rezultati glasovanja (to bo na sporedu prej, ker so od štirih dopolnil poslanci tri umaknili) bodo predvidoma objavljeni ob 20.40, analitiki pričakujejo, da bodo poslanci z veliko večino dogovor
Več ▼

Rezultati glasovanja (to bo na sporedu prej, ker so od štirih dopolnil poslanci tri umaknili) bodo predvidoma objavljeni ob 20.40, analitiki pričakujejo, da bodo poslanci z veliko večino dogovor za brexit, ki ga je z EU izpogajala premierka Theresa May - zavrnili.

V času glasovanja je nemalo pozornosti zbudila visoko noseča poslanka, ki je na glasovanje prišla v invalidskem vozičku, potem ko je prestavila porod s carskim rezom.

Najbolj brani članki danes
15 ur
1. 8 zgodb uspešnih Slovencev v tujini2. Stanovanja in hiše v Ljubljani z okolico, ki jih lahko kupite na dražbah3. Stop oddajanju nepremičnin?! Notarji nočejo odobriti oddaje brez uporabnega
Več ▼

1. 8 zgodb uspešnih Slovencev v tujini

2. Stanovanja in hiše v Ljubljani z okolico, ki jih lahko kupite na dražbah

3. Stop oddajanju nepremičnin?! Notarji nočejo odobriti oddaje brez uporabnega dovoljenja!

4. Razlogi, ki peugeotu 508 dvigajo samozavest

5. Ravs za Hidrio, 2. del: Kaj pravita Urška in Gašper Svetlik?

6. Gorenjci – zgled učinkovitega primarnega zdravstva

7. Če nočete, da nemški zdravniki odhajajo v Švico, jim vzemite potne liste

8. Kaj se je zgodilo z družinsko srebrnino?

9. Kostić po trgu spet pobira delnice Gorenjske banke in je blizu prevzemnega praga. Je prevzem končno tu?

10. Božičnico ob koncu leta dobila četrtina zaposlenih, v povprečju 667 evrov bruto

Naslovne zgodbe Financ
16 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Ministri potrdili rešitev za dodatne zaposlitve pravosodnih policistov 2
16 ur
Danes je na Ministrstvu za pravosodje potekal sestanek ministrice za pravosodje, ministra za finance in ministra za javno upravo glede povečanja števila dovoljenih zaposlitev tako v Upravi za
Več ▼

Danes je na Ministrstvu za pravosodje potekal sestanek ministrice za pravosodje, ministra za finance in ministra za javno upravo glede povečanja števila dovoljenih zaposlitev tako v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij kot tudi Upravi za probacijo. Na sestanku so ministri potrdili rešitev za povišanje dovoljenega števila zaposlitev v zaporskem sistemu v okviru sprememb zakona o izvrševanju proračunov, ki bo omogočila zvišanje kadrovskega načrta obeh uprav. Poleg tega je trenutno že v teku dvajset postopkov za zaposlitev tako pravosodnih policistov, kot tudi strokovnih sodelavcev v zaporskem sistemu.

Z današnjo potrjeno rešitvijo pa naj bi se v relativno kratkem času razrešila tudi najbolj pereča kadrovska problematika po posameznih zavodih za prestajanje zaporne kazni. Sredstva za nove zaposlitve so v proračunu Ministrstva za pravosodje za leto 2019 že zagotovljena. Ministri so za rešitev kadrovske problematike govorili tudi o možnosti prehajanja vojakov po 45. letu med pravosodne policiste, s čimer bi zagotovili tudi njihovo nadaljnjo zaposlitev, so sporočili iz kabineta ministrstva za pravosodje.