Manager
Brazilski predsednik ne nasprotuje združitvi Boeinga in Embraerja
11.01.2019 15:43
Ameriški letalski velikan Boeing in brazilski izdelovalec letal Embraer lahko nadaljujeta s postopkom združitve oz. vzpostavitve strateškega partnerstva, potem ko je novi brazilski predsednik Jair
Več ▼

Ameriški letalski velikan Boeing in brazilski izdelovalec letal Embraer lahko nadaljujeta s postopkom združitve oz. vzpostavitve strateškega partnerstva, potem ko je novi brazilski predsednik Jair Bolsonaro potrdil, da načrtu ne nasprotuje. Delnice Embraerja so po objavi novice pridobile sedem odstotkov.

Kot je Boeing oznanil julija, namerava prevzeti 80 odstotkov Embraerjeve enote za proizvodnjo potniških letal, katere vrednost je ocenjena na 4,75 milijarde dolarjev. Iz posla je izvzeta le Embraerjeva vojaška divizija. Posel naj bi bil zaključen do konca leta 2019. (STA)

Kaj z ameriškimi delnicami v času trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko?
21 min
Kdo bo zmagovalec trgovinske vojne med Trumpom in Šijem
Na članek...

V ameriško-kitajski trgovinski vojni se po zvišanju carin na uvoz kitajskih izdelkov v ZDA ukrepi med posameznimi družbami stopnjujejo. Predvsem v tehnološki panogi ameriška podjetja odpovedujejo sodelovanje kitajskim partnerjem, Kitajci pa so zdaj planili na ameriškega proizvajalca letal Boeing. Čeprav so ZDA pri Huaweiu nekoliko stopile na zavoro, pa ni videti, da bi se dogajanje umirilo. Še več, ameriško prepoved prodaje svojih rešitev po novem upošteva tudi britansko tehnološko podjetje ARM, ki tudi sodeluje s kitajskim proizvajalcem pametnih telefonov. Kako naj v takih razmerah ravnajo vlagatelji?

Ponovimo, kaj se je zgodilo v zadnjih dneh med ameriškimi in kitajskimi družbami. V ospredju je Huawei, ki mu je Google v ponedeljek – ker je Huawei uvrščen na ameriški črni seznam – umaknil licenco za operacijski sistem Android. Po tem, ko so se številni uporabniki kitajskih pametnih telefonov na zahodu zbali, da so ti zdaj neuporabni, ko so se zatresli tudi delniški trgi, so ZDA so prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom preložile za 90 dni. Kot so pojasnili na ameriškem ministrstvu za trgovino, je potrebnega nekaj manevrskega prostora, da bi se izognili hudim motnjam na trgu. Kaj se bo izcimilo iz tega? Analitiki so prepričani, da bo Huawei prej ali slej razvil svoj operacijski sistem. »Tega bi tako ali tako, le da se mu zdaj ni mudilo,« pravi Barbara Gačnik, upravljavka skladov na Infondu.

Več kitajskih letalskih prevoznikov, med njimi tudi največji Air China in China Southern Airlines, je v luči trgovinske vojne med državama oziroma njunima voditeljema, ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, odgovorilo z zahtevo po odškodnini zaradi prizemljitve letal boeing 737 max. Letala so – po že drugi nesreči – prizemljena po vsem svetu.

Sankcije ameriške administracije, podobne, kot so že doletele Huawei, bi lahko doletele tudi druga kitajska podjetja, med temi podjetje za videonadzor Hikvision, je razkril časnik New York Times. Hikvision bi lahko omejili pri nakupu ameriške tehnologije, ameriški dobavitelji pa bi za prodajo komponent kitajski družbi potrebovali vladno dovoljenje.

Ameriški ukrepi se širijo še na Otok

Prepoved poslovanja s kitajskimi podjetji upoštevajo tudi nekatera britanska podjetja. Tako je razvijalec čipov ARM sporočil, da bo popolnoma sledil ameriški prepovedi sodelovanja s kitajskim Huaweiem. Huawei je sicer od ARM skupaj z Applom in družbo Qualcomm kupoval načrte čipov, da je na podlagi njih lahko izdeloval svoje.

Podobno je največji britanski mobilni operater EE, ki je del skupine BT, že napovedal, da ob vzpostavitvi omrežja 5G ne bo vključil telefonov kitajskega proizvajalca Huawei. EE bo storitve 5G predvidoma vključil prihodnji teden, uporabljali pa jih bodo lahko na napravah proizvajalcev Samsung in OnePlus. Načrtovali so, da bodo vključili tudi Huaweieve telefone, a so se zdaj odločili, da zaradi nejasnosti glede prihodnje uporabe Androida na teh napravah počakajo. Bo pa EE še vedno uporabljal Huaweievo opremo za vzpostavitev nekaterih delov infrastrukture.

Kako ravnati v času bitk? Kupi? Drži? Prodaj?

Za zdaj torej kaže, da se trgovinski spor, čeprav uradno ZDA in Kitajska še niso zapustile pogajalske mize, zaostruje. To pa vpliva tudi na kapitalske trge, ameriške delnice so tako v zadnjem tednu precej nihajne, kitajski juan pa izgublja vrednost v primerjavi z dolarjem. Kako naj v takih razmerah ravnajo vlagatelji?

»Načeloma dolgoročno tudi trgovinska vojna ne bi smela vplivati na naložbe v ameriške delnice. Še po vsaki krizi, ali v tridesetih letih prejšnjega stoletja ali pred desetimi leti, je vrednost delnic izgube nadoknadila, delnice so se pokazale za najboljšo naložbo. Ker pa lahko trgovinski spor med največjima gospodarskima velesilama vpliva na gospodarsko rast več držav, bi najprej svetovala razpršitev portfelja. Takoj moram sicer dodati, da je, če gledamo kratkoročno, nemogoče oceniti, ali obstaja varno zatočišče, tudi pri razpršenem portfelju se lahko vlagatelji izognejo morebitnim korekcijam, saj so gospodarstva tako prepletena,« pravi Gačnikova. Po njenem mnenju je najboljša strategija, da vlagatelji korekcije izkoriščajo za dokupe.

»Kratkoročno se kot zmagovalka spora kažejo ZDA, saj zvišanje carin na uvoz kitajskih izdelkov manj niža ameriški BDP, kažejo številke. Dolgoročno pa pričakujem, da bodo kitajske družbe razvile svoje tehnologije, zvišane cene izdelkov pa se bodo prelile prav na ameriške kupce,« predvideva David Zorman, ki upravlja sklade KD. Strinja se, da Trump ameriškim tehnološkim družbam ne dela usluge, saj bodo tako prej izgubile kitajske kupce, ki se bodo osamosvojili. »Ampak, saj jim tudi ni hotel pomagati. Dogajanje v teh družbah ne vpliva bistveno na Trumpovo volilno telo,« meni Zorman, ki ocenjuje še, da gre pri Trumpovih potezah za zadnji poskus, da bi Kitajski preprečili prevzem gospodarskega primata v svetu, kar pa se bo vseeno zgodilo.

Tudi Zorman svetuje dokupe pri korekcijah delnic in meni, da so vrednotenja ameriških delnic v povprečju še vedno zanimiva, dividendni donos pa dober. Vlagateljem v ameriške delnice tako svetuje, naj te vsaj do konca leta držijo in ob korekcijah dokupujejo. »Ne svetujem pa kake zelo agresivne strategije,« pravi. »Za kitajske delnice pri nas trenutno ni kakega zanimanja, pa še juan izgublja vrednost, kar pomeni, da denar odteka,« dodaja.

Kdo bo zmagovalec trgovinske vojne?

»V tehnološkem smislu gre za vprašanje, kdo bo zmagovalec v 5G-tehnologiji. O tem pa imamo za zdaj še premalo podatkov,« pravi Gačnikova. »Ne verjamem, da bo sploh možno govoriti o zmagovalcu v gospodarskem smislu. Morda v političnem kontekstu, a to je nekaj povsem drugega,« o otipljivosti dogajanja doda Gačnikova.

»Letos se bo vojna težko razrešila, morda do ameriških volitev prihodnje leto, a še to je vprašanje. Poglejte, kako se datumi prestavljajo pri brexitu. Če pa me sprašujete po tem, kako bo to vplivalo na posamezno (tehnološko) podjetje, pa je v bistvu že zanemarljiv vpliv prodaje telefonov, saj so marže tako nizke, razvoj pametnih telefonov pa zato ne bo tako hiter, kot smo ga gledali v zadnjih letih. Apple se je tako že usmeril na trg storitev, ker so marže dvomestne, Samsung je tu spet nekoliko zaspal,« pravi Zorman.

Kaj z ameriškimi delnicami v času trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko?
Foto: Shutterstock
Recimo še kakšno o pristojnostih evropskega parlamenta
25 min
Včeraj smo pisali o finančnih vidikih evroposlanskega dela, danes pa pišemo, koliko podpore mora zbrati stranka pri nas, da dobi en poslanski sedež, predvsem pa – kakšne so pristojnosti evropskega parlamenta in kako poteka delo evroposlancev
Na članek...

Ta teden bodo zaznamovale evropske volitve, na katerih evropski državljani vsakih pet let neposredno izberejo, kdo jih bo zastopal v evropskem parlamentu, posredno pa tudi vplivajo na to, kdo bo zasedel položaj predsednika evropske komisije. Medtem ko smo včeraj pogledali finančne vidike evroposlanske službe, se za hip ozrimo še po vsebinskih vidikih delovanja evropskega parlamenta.

Koliko podpore je potrebne za en sedež

Za uvod volilnomatematični moment – koliko podpore morajo zbrati politične stranke, da bi si lahko zagotovile poslanski sedež ali več sedežev. Povejmo, da Slovenija v nasprotju z nacionalnimi volitvami ne uveljavlja volilnega praga za volitve v evropski parlament. Nadalje so pri parlamentu pojasnili: »Ker ima Slovenija v evropskem parlamentu osem poslanskih mandatov, to pomeni, da mora posamezna politična stranka zbrati vsaj 12,50 odstotka glasov, če si želi zagotoviti en sedež v evropskem parlamentu.«

Tri glavne pristojnosti evropskega parlamenta

Evropski parlament je edina neposredno izvoljena evropska institucija, ki odigra pomembno vlogo pri sprejemanju evropske zakonodaje, pri čemer ne gre pozabiti, da je evropska zakonodaja tista, na kateri temelji približno 80 odstotkov vseh nacionalnih predpisov po državah članicah.

Naloga evropskega parlamenta je tudi, da izvaja demokratičen nadzor nad evropskimi ustanovami, na primer nad delom evropske komisije. V praksi se ta vloga kaže v tem, da predstavniki evropske komisije redno poročajo v parlamentu o delu in načrtih, obenem pa evropski parlament ne nazadnje glasuje o predsedniku evropske komisije, zatem pa se izreče tudi o primernosti komisarskih kandidatov, ki jih za člane nove komisije predlagajo države članice.

Evropski parlament je skupaj s svetom EU tudi pristojen za sprejemanje evropskega proračuna, pri čemer morata parlament in svet soglasno potrditi letni proračun EU.

Delo poslancev v zakonodajnem trikotniku

V zvezi s sprejemanjem evropske zakonodaje povejmo, da je evropski parlament del evropskega zakonodajnega trikotnika. V njem so evropska komisija, ki v zakonodajnem postopku oblikuje predloge zakonov (direktiv, uredb), ob njej pa evropski parlament in svet EU, v okviru katerega zasedajo ministri držav članic. V večini primerov parlament in svet EU, v katerem so ministri članic, nastopata kot enakovredna sozakonodajalca.

Zakonodajno delo evroposlancev poteka v odborih in na mesečnih plenarnih zasedanjih. Poslanci se v odborih sestajajo en teden vsak mesec; poslanci se razvrstijo v 20 specializiranih stalnih odborov, pri čemer ima vsak odbor najmanj 25 in največ 73 polnopravnih članov (vsak od njih ima enega nadomestnega člana).

Javnosti bolj znana so sicer morda plenarna zasedanja evroposlancev, ki potekajo navadno enkrat na mesec, štiri dni v francoskem mestu Strasbourg, kjer ima evropski parlament svoj drugi sedež (prvega ima v Bruslju, sicer pa njegov generalni sekretariat deluje v Luksemburgu).

Zakonodajno delo teče najprej na odborih in potem na plenarnem zasedanju. V jedru zakonodajnega dela so odbori: ko pride na mizo nov zakonski predlog, ga dobi v obravnavo pristojni od 20 odborov, v njem pa njegovi člani določijo tako imenovanega poročevalca, to je evroposlanca, ki bo pripravil poročilo, v katerem bo stališče parlamenta do konkretnega zakonskega predloga. O poročilih pristojnih odborov poslanci razpravljajo na sestankih politične skupine, ki ji pripadajo, s predlogi pa besedilo poročila dopolnjujejo.

Ko je stališče odbora nared, o njem odbor glasuje; po potrebi besedilo dopolni, spremeni, sicer pa gre naprej v glasovanje na plenarno zasedanje. Tam o stališču evropskega parlamenta o konkretnem zakonskem predlogu odločajo vsi evroposlanci. Ko je glasovanje opravljeno, se odločanje preseli v svet EU.

V zakonodajnem postopku lahko pride tudi do tako imenovanega trialoga, ko se parlament in svet EU o zakonskem predlogu pogajata ob koordinacijski vlogi evropske komisije.

Zgolj za informacijo povejmo, da se zakonodajni postopek nikoli ne konča z odločitvijo evropskega parlamenta, temveč imajo zadnjo besedo v zakonodajnem postopku vedno članice, torej svet EU.

Evroposlanci se skupinijo po politični pripadnosti

Čeprav so evroposlanci izvoljeni v posameznih članicah EU, v evropskem parlamentu niso razporejeni po nacionalnosti, temveč po politični pripadnosti. Po tem ključu se po volitvah razvrstijo v eno od političnih skupin – največji sta tradicionalno desnosredinska politična skupina EPP in levosredinska politična skupina S & D.

Kot rečeno, o vsebini poročil, ki pomenijo stališče parlamenta do zakonodajnega predloga komisije, evroposlanci razpravljajo na sestankih političnih skupin. V njihovem okviru oblikujejo splošno stališče politične skupine, kot bo izraženo na glasovanju na plenarnem zasedanju. Čeprav strogo formalno evroposlancev ni mogoče prisiliti, da bi glasovali na določen način, v praksi evroposlanci takrat, ko se odloča o kakem zakonskem predlogu, v večini primerov glasujejo v skladu s stališčem tiste politične skupine, ki jih pripadajo. Tudi poročila o glasovanju rada navajajo, da je kak poslanec glasoval skladno s stališčem skupine ali pa uporniško, v nasprotju s stališčem skupine.

Ponovimo informacijo, da po pravilih EP posamično politično skupino lahko oblikujejo evroposlanci, ki prihajajo vsaj iz četrtine različnih članic (v primeru EU-28 gre za sedem članic), pri čemer mora skupina šteti najmanj 25 članov.

Recimo še kakšno o pristojnostih evropskega parlamenta
Foto: Christian CREUTZ/EP
MMC: Airbnb žrtev kriminalcev, oškodovani tudi Slovenci
1 ura
Kriminalci so napadli tudi platformo za iskanje prenočitev Airbnb, poroča portal MMC RTV. Nepridipravi so vdrli v račun žrtve ter v njenem imenu rezervirali in plačali nastanitev, ki je
Več ▼

Kriminalci so napadli tudi platformo za iskanje prenočitev Airbnb, poroča portal MMC RTV. Nepridipravi so vdrli v račun žrtve ter v njenem imenu rezervirali in plačali nastanitev, ki je uporabnik ni želel. Tega denarja pa ni mogoče dobiti nazaj.

Na slovenskem nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost (SI-CERT) so prejeli prijavo, da je do podobnega vdora prišlo tudi pri nas. Prevaranti naj bi po vdoru v račun opravili dve rezervaciji za nastanitev v tujini, pri katerih povrnitev denarja ni bila mogoča.

Našim družinskim zdravnikom za zaposlitev v Veliki Britaniji ponujajo 80 do 100 tisoč evrov letne plače 4
1 ura
Poljska agencija Paragona, ki po Evropi išče zdravnike za britansko javno zdravstvo NHS, bo junija novačila tudi v Sloveniji
Na članek...

Ne le naše javno zdravstvo, tudi britansko (National Health Service, NHS) se sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Velikopotezno jih iščejo v drugih državah EU, za rekrutiranje so najeli specializirano poljsko agencijo Paragona. Ta je imela prejšnji teden zaposlitveni dogodek za zdravnike v Zagrebu, 8. junija pa s ponudbo, na prvi pogled precej mamljivo, prihaja tudi v Slovenijo. A delo družinskega zdravnika tudi v Veliki Britaniji ni lagodno.

NHS ponuja letno bruto plačo od 70 do 90 tisoč funtov oziroma od okoli 79.500 do 102.000 evrov za zaposlitev družinskega zdravnika v ordinaciji družinske medicine v osrednjem delu Anglije (Midlands). Poleg tega NHS, sodeč po spletni strani agencije Paragona, družinskim zdravnikom iz drugih držav EU omogoča tudi brezplačni jezikovni tečaj in štipendijo ter namestitev v času tečaja, pomoč pri preselitvi in iskanju stanovanja, vrtca, šole …

Zanimanje je, v Slovenijo prihajajo 8. junija

Zadnja stvar, ki bi jo Slovenija zdaj potrebovala, je kak večji odliv družinskih zdravnikov v tujino. Težave zaradi pomanjkanja zdravnikov imajo sicer tudi številne druge države, ki v njihovo izobraževanje vložijo zelo veliko javnega denarja, nato pa jih čez noč izgubijo, ker jih privabijo bogatejše države. Poljske agencije in drugih lovcev na zdravnike take težave seveda ne zanimajo, opravljajo pač svoj posel.

»Zaposlujemo zdravnike iz vse Evrope, vendar do danes le nekaj Slovencev. Glede na nedavno izraženo zanimanje pa bomo 8. junija organizirali zaposlitveni dogodek tudi v Sloveniji. Zelo se veselimo, da bomo lahko slovenske zdravnike pozdravili v kateremkoli od naših programov, zlasti tistih, ki so namenjeni NHS.«

Tako nam je odgovoril Martin Ratz iz poljske agencije Paragona. Na dodatne informacije še čakamo, namreč kdo iz Slovenije se je zanimal za njihove storitve in kaj pričakujejo.

Tarče tudi Grčija, Madžarska, Slovaška, Italija

V prihodnjih tednih bo ta agencija, kot napoveduje, zdravnike za NHS novačila tudi v Grčiji, na Poljskem, Madžarskem, v Italiji in na Slovaškem. V sosednji Hrvaški so zdravnike informirali prejšnji teden, je pisala Slobodna Dalmacija.

Iz Hrvaške je sicer v zadnjih petih letih na delo v tujino odšlo 660 zdravnikov vseh specialnosti, trenutno jim manjka 186 timov družinske medicine.

Doslej v tujino le štirje naši družinski zdravniki?

Kaj pa pri nas? Če bi hoteli zadostiti zdaj znižanim normativom, ki jih je družinskim zdravnikom (in pediatrom) nedavno priznala vlada Marjana Šarca – 1.514 opredeljenih pacientov oziroma 1.895 glavarinskih količnikov na zdravnika –, bi potrebovali dodatnih skoraj 300 družinskih zdravnikov, ki jih ni ne na trgu ne v sistemu izobraževanja. ZZZS ima prav zdaj odprt razpis in zagotovljen denar za dodatnih 53 ambulant, a z zelo pičlim uspehom (več v spodnjem okviru), ministrstvo za zdravje pa z odredbo za letos dovoljuje uvoz 55 zdravnikov specialistov družinske medicine iz tujine. Navala seveda ni.

Odliva naših zdravnikov v tujino pa doslej niti ni bilo veliko, kažejo podatki zdravniške zbornice. Predlanskim je zbornici svoj dejanski odhod v tujino sporočilo 28 zdravnikov vseh specialnosti, lani 17, letos do sredine marca pa dva. Kar zadeva zdravnike družinske medicine, so šli v tujino doslej le štirje, kažejo podatki zbornice od leta 2012 do 2019. Če pogledamo vse stroke, pa je bilo odhodov v osmih letih 174, podrobnosti so tukaj.

V VB več diagnostike opravijo sami, manj napotujejo

Delo družinskega zdravnika je v Veliki Britaniji precej drugačno kot pri nas, več diagnostike morajo opraviti sami, zdravijo tudi vse starostne skupine, obravnavajo tudi otroke in nosečnice, ukvarjajo se s preventivo in rehabilitacijo, ordinacije so opremljene tudi za manjše operativne posege. Napotovanje k drugim specialistom je precej omejeno na primere, ko je to zares potrebno zaradi pomanjkanja opreme ali slabega zdravstvenega stanja.

Britanski družinski zdravnik: »70 do 90 tisoč funtov je pri nas dostojna plača«

Kakšne sploh so plače, pa tudi vsebina dela in obremenitve družinskih zdravnikov v Veliki Britaniji? Imajo določen normativ? Z informacijami nam je pomagal znanec, Britanec Timothy Yu, ki dela kot družinski zdravnik (GP oziroma General Practitioner) v Londonu v okviru javnega zdravstva NHS. Iz njegovih odgovorov izhaja, da delo nikakor ni lagodno niti bajno plačano.

Yu ocenjuje, da je v Veliki Britaniji »70 do 90 tisoč funtov letno dostojna plača za družinskega zdravnika«. Plača je tam sicer odvisna od tega, koliko (in kje) zdravnik dela. Obseg dela merijo – izraz je težko prevesti – s tako imenovanimi »sessions« (sejami), ena »seja« pa šteje pol dneva dejanskega dela s pacienti. Na teden večina družinskih zdravnikov opravi 7 do 8 »sej«, to štejejo za poln delovni čas.

Za primerjavo in lažje razumevanje povejmo, da osem »sej« ne moremo kar enačiti z zgolj štirimi delovnimi dnevi na teden. Dejansko tudi v Sloveniji zdravniki niso v ordinaciji osem ur dnevno, ampak ZZZS za poln delovni čas zdravnika družinske medicine v javnem zdravstvu šteje dnevno 6,5 ure delovnega časa v ordinaciji, še eno uro pa imajo priznano kot pripravo na delo, pol ure je za malico, skupaj je to 40 ur na teden.

V Veliki Britaniji se torej zdravnik odloči oziroma ga delodajalec zaposli za določeno število »sej«, kolikor ga pač potrebuje. Če gre za osem »sej« na teden, znaša plača, kot pravi Timothy Yu, od 64 do 80 tisoč funtov letno, odvisno tudi od kraja zaposlitve; v Londonu je plača za tak obseg dela večinoma okoli 72 tisoč funtov. Veliko družinskih zdravnikov dela tudi več.

Priporočeni maksimum 1.800 pacientov na zdravnika

Kot še pravi Yu, normativa družinski zdravniki v Veliki Britaniji nimajo, priporočeni maksimum pacientov na zdravnika pa je okoli 1.800, medtem ko se dnevne obremenitve precej razlikujejo od ordinacije do ordinacije; sam na dan obravnava 32 do 36 pacientov (iz oči v oči) in ima še okoli 12 telefonskih obravnav. Za primerjavo, novi normativ v Sloveniji je trenutno okoli 1.500 opredeljenih pacientov na zdravnika, dejansko pa je zdaj povprečje pri nas 1.700 opredeljenih pacientov. To kaže, da morda naši zdravniki pretiravajo s svojim tarnanjem o preobremenjenosti.

Sicer pa se tudi v Veliki Britaniji zdravniki, kot pravi Yu, pritožujejo zaradi vse večjih obremenitev, saj tudi tam zdravniki odhajajo v tujino (v Avstralijo in Kanado) in se upokojujejo. Poleg obravnav v ordinaciji je veliko telefonskih klicev pacientov, prihajajo tudi videoposveti in on-line posveti, Yu omenja tudi administrativne obremenitve, predpisovanje receptov, pregledovanje dokumentacije o pacientih (odpustna pisma), ocenjevanje krvnih testov, hišne obiske …

Če torej kdo misli, da se v tujini cedita le med in mleko ter da je pri nas stanje grozno, se seveda moti.

Našim družinskim zdravnikom za zaposlitev v Veliki Britaniji ponujajo 80 do 100 tisoč evrov letne plače
Foto: Shutterstock
Zakaj slovenska čistilka v avstrijski državni službi plača dohodnino pri nas, uslužbenka, ki izdaja dokumente, pa ne
2 uri
Ali Furs zaračunava slovenskim delavcem v avstrijskih državnih službah preveč dohodnine in kakšne razlike dela med enim in drugim uslužbencem pri istem delodajalcu
Na članek...

Kdo od slovenskih davčnih rezidentov, ki delajo v Avstriji, mora doplačati dohodnino v Sloveniji? Zakaj bo slovenska čistilka na avstrijskem državnem uradu dohodnino plačala tudi pri nas, slovenska uradnica, ki pri istem delodajalcu izdaja potni list, pa ne? In zakaj je slovenska verzija konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja prav glede obdavčevanja slovenskih uslužbencev na državnih ustanovah v Avstriji drugačna od angleške verzije? O tem je že odločalo tudi upravno sodišče. Do razlik pa prihaja tudi pri zaposlenih v različnih evropskih institucijah.

Preverili smo, kakšna so pravila in kako jih tolmačijo vpleteni.

Za začetek omenimo splošno pravilo, ki velja za delo v tujini. Če ste slovenski davčni rezident, torej živite tu, morate tudi dohodnino doplačevati tukaj. To pomeni, da del dohodnine plačate Avstriji, razliko pa Sloveniji. Ne glede na to, da menimo, da je delo na splošno v Sloveniji preveč obdavčeno, je prav, da načeloma razlik pri obdavčitvi med slovenskim davčnim rezidentom, ki dela v Sloveniji, in tistim, ki dela v tujini, ni. Ne nazadnje tukaj vsi uporabljamo javno infrastrukturo.

Kako je, če delate v državni avstrijski službi

Vprašanje, ki se ga lotevamo v tem članku, se dotika izjem, torej slovenskih rezidentov, ki v Sloveniji niso obdavčeni. Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja določa, da so – poenostavljeno – slovenski davčni rezidenti v avstrijskih državnih, deželnih in občinskih službah neobdavčeni. A ne vsi. Kot so nam povedali viri blizu državne davkarije, to poenostavljeno pomeni: gasilci, policisti in uslužbenci v avstrijskih organih, ki denimo izdajajo dokumente, niso obdavčeni v Sloveniji. Če je v tej isti ustanovi zaposlen slovenski davčni rezident, ki ne opravlja funkcije, neposredno povezane s posli avstrijske države ali dežele, torej če gre za tajnico, snažilko, medicinsko sestro, davke doplača tudi v Sloveniji.

Zakaj Furs in ministrstvo za finance razlikujeta med različnimi vrstami uslužbencev istega delodajalca? Je to prav? Ne nujno. Namreč, slovenska različica omenjene konvencije je drugačna od angleške. Spomnimo, kot je pisal portal Sobotainfo, sindikat delavcev migrantov že dlje časa opozarja na napačen prevod 19. člena Konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Slovenska verzija namreč v 19. členu določa, da »Nadomestila, razen pokojnin, ki jih izplača država pogodbenica, politična enota ali njeni organi lokalne uprave posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo pogodbenico, politično enoto ali njen organ lokalne uprave pri opravljanju državnih funkcij, se obdavčijo samo v tej državi.« Angleška verzija dela "pri opravljanju državnih funkcij" nima.

Kot je opozoril Sindikat delavcev migrantov iz Slovenije – konkretno gre za slovenske delavce, ki hodijo v službo v Avstrijo –, je tudi slovensko upravno sodišče v enem od primerov odločilo, da sta Furs in finančno ministrstvo očitno zamočila in mora Furs o primeru obdavčitve slovenskega zdravnika v službi v eni od pravnih oseb Land Steiermark odločati znova. V primeru različnih prevodov je namreč treba upoštevati angleškega.

Bodo samo v Avstriji po novem obdavčene tudi medicinske sestre?

Kaj zdaj to pomeni? Je Furs zaračunaval preveč davka vsem, ki delajo v avstrijskih državnih, deželnih in občinskih službah, in bo morala Slovenija vračati preveč zaračunani davek vsaj tistim, ki so vlagali pritožbe? Možno.

Bodo v Sloveniji neobdavčene tudi slovenske medicinske sestre po avstrijskih bolnišnicah? Odvetnika sindikata delavcev migrantov Davor Ozmec in Slavko Vesenjak pravita, da se bosta zavzemala za to. Vsekakor pa bi to moralo pomeniti oprostitev plačila slovenske dohodnine vsaj za uslužbence ožje državne, deželne in občinske uprave, kot so policija, državni uradi, občine, dežele. Torej naj bi enak davek veljal za slovensko snažilko, tajnico ali izdajateljico potnega lista na avstrijskem uradu. Bolnišnice in šole sicer lahko sodijo tudi v javni sektor, a ne ožji, pravijo nekateri viri.

Na Fursu naj bi sicer za zdaj kljub temu vztrajali pri svoji razlagi, pravijo viri. Torej pri drugačnih davkih za snažilko kot uradnico. Ali, kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance (s Fursom so se dogovorili, da bodo odgovore pripravili le na ministrstvu): »Neupoštevanje dodatnega besedila (tj. »pri opravljanju državnih funkcij«) v določbi prvega odstavka 19. člena v slovenskem besedilu konvencije, ki ga v angleškem besedilu konvencije ni, ne pomeni, da so vsi delavci migranti – ki delajo v Avstriji za državo, njeno politično enoto oziroma organ lokalne samouprave – avtomatično in na splošno po konvenciji oproščeni davka v Sloveniji. Nasprotno, v konkretnih primerih je treba presojati, za koga posamezniki opravljajo storitve (primeroma ali res za državo, enoto oziroma organ, ali pa morebiti za osebo javnega prava, nosilca javnega pooblastila, ali pravno osebo zasebnega prava) in pri opravljanju katerih nalog oziroma funkcij države, enote oziroma organa (tistih, ki jih zaradi svoje narave lahko opravlja le država, njena politična enota ali njen organ lokalne uprave, ali drugih), ter tudi, kdo je izplačal nadomestilo.« Kot so še dodali, pa imajo »zavezanci, ki menijo, da davčni organ v konkretnem primeru zgoraj navedene presoje ni ustrezno opravil, na voljo veljavna pravna sredstva«.

Evroposlanci in njihovi pomočniki doplačujejo dohodnino v Sloveniji

Ker smo tik pred volitvami poslancev v evropski parlament, smo pogledali, kako je obveznost (do)plačevanja dohodnine v Sloveniji v zakonu o dohodnini (ZDoh-2) urejena za tiste, ki so v službi na tujem v evropskih ustanovah. Pri tem je zaznati nekatere razlike, ob siceršnjih določbah prvega odstavka 5. člena ZDoh-2, da je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, ter od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije.

V kontekstu evropskih ustanov je v zakonu o dohodnini pomemben 34. člen ZDoh-2, ki se nanaša na »dohodke rezidentov - uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki«. Ta navede, »da se ne glede na prvi (prej omenjeni) odstavek iz 5. člena dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, ECB, EIB ali EIF, če se od tega dohodka plačuje dohodnina v navedenih ustanovah. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.«

A zatem kot podlaga za to, da evroposlanci doplačujejo dohodnino v Sloveniji, 37. člen ZDoh-2 (ki se nanaša na dohodek iz delovnega razmerja) pravi, »da se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi – dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca evropskega parlamenta«. Ali kot povsem naravnost pravijo na Fursu: »Dohodki poslancev EP, ki so rezidenti RS, se v celoti vključijo v njihovo davčno osnovo za dohodnino.«

Pod črto torej poslanci evropskega parlamenta doplačujejo dohodnino v Sloveniji, po tistem, ko so že plačali evropski davek, kar pa ne pomeni, da so dvojno obdavčeni. Kot so pojasnili na Fursu: »Dohodki poslancev EP so obdavčeni že v tujini, zato se pri odmeri dohodnine v Sloveniji zagotovi odprava dvojne obdavčitve z uporabo ustrezne metode, po kateri se pri izračunu davčne obveznosti poslanca EP v Sloveniji kot odbitek davka upošteva davek, plačan v tujini. Če je davek, odmerjen od teh dohodkov v tujini (na ravni Skupnosti), nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji, morajo poslanci EP plačati razliko v dohodnini v Sloveniji.«

Je kaj drugače pri osebnih pomočnikih evroposlancev? Ne, pravijo pri Fursu: »Osebni pomočniki poslancev EP, ki so rezidenti Slovenije, od dohodkov, ki jih prejmejo iz zaposlitve pri poslancih EP, plačujejo dohodnino v Sloveniji, po splošnih pravilih, ki veljajo za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja po ZDoh-2.«

Omenimo, da na spletišču evropskega parlamenta izrecno navajajo, da večina držav članic EU zahteva, da njihovi evroposlanci plačajo nacionalni davek. Doplačilo dohodnine v Sloveniji v primeru konkretne osebe je odvisno od olajšav, načelno gre pri evroposlancih iz Slovenije za približno 1.300 evrov doplačila dohodnine na mesečni ravni. Če naredimo izračun čez palec in okvirno mesečno doplačilo dohodnine pomnožimo z osem (kolikor je poslancev), nato pa z 12 meseci, dobimo okoli 124.800 evrov doplačila dohodnine v Sloveniji za celo leto za vseh osem evroposlancev.

Ne doplačujejo pa dohodnine v Sloveniji, tako je razumeti iz pojasnila Fursa, na primer uslužbenci predstavništva evropske komisije v Sloveniji, ki delajo in živijo v Sloveniji, plačo pa dobivajo iz proračuna EU. Na Fursu pojasnijo: »Glede uslužbencev predstavništva evropske komisije po ZDoh-2 velja, da je skladno z določbami 33. člena predvidena oprostitev plačila dohodnine za dohodek iz zaposlitve, prejet pri tujem diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali konzulatu (ali drugem predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji, če tak dohodek iz zaposlitve prejme oseba, ki se (po 7. členu ZDoh-2) šteje za nerezidenta.« Kot je razumeti, dohodnine iz enakega razloga v Sloveniji ne doplačuje slovenski komisar v evropski komisiji.

Zakaj slovenska čistilka v avstrijski državni službi plača dohodnino pri nas, uslužbenka, ki izdaja dokumente, pa ne
Foto: Shutterstock
Asfaltiranje ali javni potniški promet? Do leta 2025 sploh nimamo izbire!
2 uri
Med takojšnimi ukrepi za omejevanje prometnih zastojev so uvedba enotne vozovnice, hitre avtobusne povezave, nova shema LPP, spodbujanje sopotništva, delo od doma in centri P + R
Na članek...

Ker ni prostorskih podlag, do leta 2025 ne bo pomembnejših ukrepov na železniški in cestni infrastrukturi niti ne bo ljubljanskega železniškega vozlišča.

Število ljudi, ki se vozijo v službo v Ljubljano, je v desetih letih zraslo za približno 20 odstotkov. Leta 2008 je bilo dnevnih vozačev na delo 107 tisoč, lani pa več kot 127 tisoč. To je samo del prometnih tokov v prestolnici, ki je prometno najbolj obremenjena v državi. Na ljubljanskem obroču se križajo tri vrste prometa: dnevni vozači, kjer so poleg zaposlenih tudi dijaki in študentje, drugi tok pa je notranji ljubljanski promet. Najbolj obremenjen del obroča je med Bežigradom, Šiško in BTC, kjer ni javnih potniških linij. Tretja vrsta tokov je tranzitni tovorni promet, poleti pa se pridružijo še turisti.

Do leta 2025 ne bo širitve vpadnih krakov

»Žal do leta 2025 ni mogoče pričakovati pomembnejših ukrepov na cestni in železniški infrastrukturi. Do takrat verjetno ne bo mogoče niti širiti vpadnih krakov, niti nadgrajevati regionalnih prog, niti zgraditi ljubljanskega železniškega vozlišča,« pravi Gregor Pretnar iz podjetja PNZ svetovanje projektiranje, kjer so za Dars pripravili študijo za urejanje ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest. Za te gradnje namreč še niso niti

pripravljeni niti sprejeti prostorski načrti. Za pripravo in sprejetje prostorskih načrtov v povprečju potrebujemo vsaj od pet do sedem let.

Kaj je mogoče narediti takoj?

Med ukrepi, ki jih je mogoče izvesti takoj, so ukrepi na področju trajnostne mobilnosti. To so uvedba integrirane vozovnice, nova shema ljubljanskega potniškega prometa (LPP), spodbujanje sopotništva, gradnja centrov P + R (štiri že imamo, v pripravi je 23 novih), uvedba hitrih avtobusov in spodbujanje dela od doma, kjer je mogoče, pa tudi kolesarjenje, pravi Gregor Pretnar. Med kratkoročnimi ukrepi je tudi uporaba odstavnega pasu v konicah na štajerskem in primorskem vpadnem kraku. Na Darsu te dni pregledujejo idejne zasnove za odpiranje odstavnih pasov, in če sodimo po njihovih odgovorih, sprememb ne bo čez noč.

Odpiranje odstavnih pasov za javni potniški promet

V večini primerov bodo namreč za odpiranje odstavnih pasov potrebna dodatna gradbena dela. Odstavni pasovi so zdaj široki 2,5 metra, najprej jih morajo razširiti na 3,5 metra, nato pa še konstrukcijsko ojačati. Zdaj so namreč grajeni za ustavljanje vozil v sili, ne pa za vožnjo. »Zadnjih nekaj let pri prenovah avtocest širimo in konstrukcijsko ojačujemo pasove. Na odseku med Uncem in Postojno smo to že naredili, zdaj potekajo tudi dela med Vranskim in Šentrupertom,« pravijo na Darsu. Dobra novica pa je, da za odpiranje odstavnih pasov za promet ni treba čakati na spreminjanje prostorskih načrtov.

Neizkoriščen potencial telematike

Avtoceste bodo morali tudi opremiti z dodatno signalizacijo, ker bodo odstavni pasovi predvidoma odprti za promet zgolj v konicah. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma pametnih transportnih sistemov za boljšo pretočnost prometa je za zdaj pri nas neizkoriščen potencial. Na Darsu naj bi sicer v kratkem dodali nove portale, s katerimi bodo v konicah upočasnjevali promet in s tem povečali prepustnost avtocest. Upajmo tudi, da bodo s tem lahko čistili fantomske zamaške.

Intenzivnejši ukrepi

V študiji PNZ je med ukrepi za omejevanje prometnih zastojev omenjena tudi podražitev uporabe osebnih vozil, denimo z uvedbo takse za vstop v mesto, ali spremenjen način izplačevanja potnih stroškov. »Gre za občutljiva ukrepa z vidika socialne pravičnosti, dokler se ne zagotovijo učinkovite alternative v javnem potniškem prometu,« pravi Pretnar. Dolgoročno bo nujno urediti ljubljansko prometno vozlišče z najučinkovitejšo kombinacijo ukrepov trajnostne mobilnosti, železniškega in cestnega omrežja ter javnega prometa.

Hitre avtobusne proge

Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo nove hitre linije, ki bodo s 1. junijem za začetek povezale 17 krajev, novih povezav naj bi bilo za začetek skupaj 80 (po 40 v obe smeri), do konca leta naj bi uvedli še 14 novih. To je sicer občutno premalo. Če gre na avtobus 50 potnikov, potem 40 povezav pomeni, da se bo v Ljubljano s hitrimi avtobusi pripeljalo največ dva tisoč potnikov – od skupaj 127 tisoč zaposlenih, kolikor se jih v prestolnico pripelje vsako jutro.

Aneksi k pogodbam z avtobusnimi prevozniki za nove linije po naših informacijah še niso podpisani, čeprav naj bi hitre proge uvedli že čez nekaj dni. »S hitrimi linijami se bo izboljšala predvsem ponudba za uporabnike, ki imajo cilj ali začetek poti v centru Ljubljane, in za poslovne uporabnike. Zaradi precej bolj konkurenčnega potovalnega časa bodo zanimive predvsem proge proti Mariboru, Kopru, Novemu mestu ali Novi Gorici in v nasprotno smer. Uporabniki, ki morajo do cilja uporabiti še mestni potniški promet v Ljubljani, bodo še vedno imeli težave, ker avtobusna in železniška postaja nista najbolje povezani v sistem LPP,« pravi Gregor Pretnar. Po njegovi oceni bi lahko hitre avtobusne povezave naredili še precej bolj privlačne, če bi delodajalce spodbudili, da bi se čas na avtobusu ali na vlaku na poti v službo vsaj delno štel v delovni čas. Odločilnega pomena bo tudi uskladitev voznih redov in s tem krajšanje potovalnega časa.

Naložbe v železnice

V skladu z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture za obdobje 2016–2022 in 2022–2030 lahko pričakujemo, da bo v Ljubljani zgrajen Tivolski lok, ki bo delno razbremenil ljubljansko železniško postajo. Na promet proti Ljubljani bo nekoliko vplivala tudi vzpostavitev železniškega potniškega prometa proti Kočevju. »Za dolgoročno rešitev problematike pa bo nujno prostorsko umeščanje železniških in cestnih projektov. Večina naložb na slovenskem železniškem omrežju do leta 2030 bo sicer usmerjena v doseganje evropskih standardov za tovorni promet na jedrnih koridorjih TEN-T in gradnjo drugega tira Koper–Divača, kar bo omogočilo ohranitev in povečanje deleža tovornega prometa na železnici,« pravi Pretnar.

Koliko dodatnih pasov na obroču in vpadnicah bomo potrebovali, bo na koncu odvisno predvsem od ukrepov, ki jih bomo izpeljali na regionalnih progah. Gre za gradnjo Tivolskega loka, delne dvotirnosti gorenjske proge, delne dvotirnosti proge Ljubljana – Domžale, dvotirne proge Ljubljana – Grosuplje, preureditve železniške postaje, vzpostavitve taktnega voznega reda in povezovalnih linij ter parkirišč ob postajah.

Preberite tudi:

(Intervju, Matej Ogrin) Širitev obvoznice? Že zdaj smo na prvem mestu po stroških gospodinjstev za mobilnost

Asfaltiranje ali javni potniški promet? Do leta 2025 sploh nimamo izbire!
Foto: Jure Makovec
Avstrija dobila nove prehodne ministre
3 ure
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je danes v skladu s proceduro imenoval nove člane avstrijske prehodne vlade, ki je nato po imenovanju tudi prisegla. Novi ministri so nadomestili
Več ▼

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je danes v skladu s proceduro imenoval nove člane avstrijske prehodne vlade, ki je nato po imenovanju tudi prisegla. Novi ministri so nadomestili dosedanje ministre iz vrst svobodnjakov (FPÖ). Dosedanja vladajoča koalicija med ljudsko stranko (ÖVP) in FPÖ je s tem uradno končana. Nova vlada je prehodna. Avstrijci bodo zaradi afere Ibiza kmalu namreč spet izbirali nove poslance.

Notranji minister je postal nekdanji predsednik avstrijskega vrhovnega sodišča, upokojeni 65-letni Eckart Ratz. Ministrstvo za socialo je v rokah nekdanjega visokega uradnika in pravnika, 67-letnega Walterja Pöltnerja, na čelu ministrstva za infrastrukturo je dosedanja šefica avstrijske družbe za nadzor letalskega prometa Austro Control, 36-letna Valerie Hackl, obrambni resor bo vodil dosedanji namestnik načelnika generalštaba avstrijske vojske, 59-letni Johann Luif. Novi podkancler je postal dosedanji finančni minister Hartwig Löger iz ljudske stranke (ÖVP).

Minuli teden je v javnost prišel videoposnetek, na katerem je videti, da je Strache pred volitvami leta 2017 v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore svoji stranki ponujal poslovne pogodbe z vlado ženski, ki je trdila, da je bogata ruska vlagateljica ter da želi v Avstriji vložiti več sto milijonov evrov. Ob tem je priznala, da je denar sumljivega izvora.

(STA)

Britanski razvijalec čipov ARM ne bo več dobavljal Huaweiu 9
5 ur
Razvijalec čipov iz Velike Britanije je sporočil, da bo povsem sledil ameriški prepovedi sodelovanja s kitajskim Huaweiem, poroča Reuters. Huawei je sicer od ARM skupaj z Applom in družbo
Več ▼

Razvijalec čipov iz Velike Britanije je sporočil, da bo povsem sledil ameriški prepovedi sodelovanja s kitajskim Huaweiem, poroča Reuters. Huawei je sicer od ARM skupaj z Applom in družbo Qualcomm kupoval načrte čipov, da je na njihovi podlagi lahko izdeloval svoje.

Po uvrstitvi kitajskega tehnološkega velikana Huawei na črno listo v ZDA, je Google med drugim umaknil licenco za operacijski sistem Android. To pomeni, da uporabniki teh telefonov ne bodo več dobili posodobitev, prav tako ne bodo več dostopali do trgovine z aplikacijami Google Play Store, storitev elektronske pošte gmail in aplikacij glasbenega portala YouTube.

ZDA so prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei v ponedeljek sicer preložile za 90 dni. Kot so pojasnili na ameriškem ministrstvu za trgovino, je potrebnega nekaj manevrskega prostora, da bi se izognili hudim motnjam na trgu.

Huawei in ameriški tehnološki velikan Google medtem iščeta rešitev za težave, ki jih imata zaradi prepovedi.

Nepremičnine: kaj se dogaja s cenami v Kamniku in okolici
5 ur

Cene rabljenih stanovanj so bile lani v Kamniku v povprečju za tretjino nižje kot v Ljubljani. Pri hišah je razlika še večja. Razlika v ceni marsikoga iz prestolnice napelje k razmisleku o selitvi. Pogledali smo, kaj se dogaja na kamniškem trgu nepremičnin.

Cene stanovanj rastejo

Za kvadratni meter rabljenega stanovanja je bilo v Kamniku v povprečju lani treba plačati 1.850 evrov, so izračunali na geodetski upravi. To je skoraj deset odstotkov več kot leto prej in 22 odstotkov več kot leta 2015, ko je nepremičninski trg tudi v Kamniku dosegel cenovno dno. Cene kamniških stanovanj so za tretjino nižje kot v Ljubljani in za slabih pet odstotkov višje od slovenskega povprečja.

Kaj se na trgu dogaja letos? Iz nepremičninskih baz je razvidno, da je bilo v prvem četrtletju v občini Kamnik prodanih 36 stanovanj, kar je za četrtino manj kot v istem obdobju lani. Vzorec je za izračunavanje povprečnih cen premajhen, čez palec pa lahko ocenimo, da se cene gibljejo nekje na lanski ravni. Za najdražje prodano stanovanje v občini Kamnik je kupec lani plačal 192 tisoč evrov. Je v Usnjarski ulici in ima 74 kvadratnih metrov uporabne površine.

Kaj pa hiše?

Po podatkih Gursa je bilo lani v Kamniku za hišo v povprečju treba odšteti 141 tisoč evrov, kar je deset odstotkov več kot leto prej. V primerjavi z letom 2015 pa so se cene hiš v Kamniku dvignile za 40 odstotkov. V primerjavi z Ljubljano so hiše v Kamniku v povprečju skoraj za polovico cenejše, kažejo podatki geodetske uprave.

V letošnjem prvem četrtletju je bilo v Kamniku po podatkih iz nepremičninskih baz prodanih 14 hiš, lani v istem obdobju šest. Za najdražje prodano hišo v občini Kamnik je kupec lani plačal 300 tisoč evrov (hiša ima dobrih 200 kvadratnih metrov uporabne površine in tisoč kvadratnih metrov zemljišča).

Nepremičnine: kaj se dogaja s cenami v Kamniku in okolici
Foto: Matej Vranic/STO
Zakaj newyorški sodni izvršitelji služijo milijone, slovenski pa zapuščajo posel 1
5 ur
Sodni izvršitelj Vadim Barbarovich je postal najbolje plačani javni uslužbenec v mestu New York, predlanskim je zaslužil 1,7 milijona dolarjev. Kako pa gre slovenskim izvršiteljem in zakaj jih je vsako leto manj?
Na članek...

Poklic sodnega izvršitelja očitno postaja eden najbolj dobičkonosnih v ZDA, predvsem v mestu New York. To dokazuje primer newyorškega sodnega izvršitelja Vadima Barbarovicha, o katerem je pred časom poročal Bloomberg. Barbarovichevi prihodki zadnja leta strmo rastejo: še leta 2016 je ustvaril dobrega pol milijona dolarjev prihodkov, leta 2017 pa že 1,7 milijona dolarjev (okoli 1,5 milijona evrov), s čimer je postal najbolje plačani javni uslužbenec v mestu New York. Za primerjavo: Barbarovich je predlanskim zaslužil sedemkrat več kot župan New Yorka Bill de Blasio, ki je dobil 232 tisoč dolarjev.

Takšen zaslužek so Barbarovichu omogočile nekatere posebnosti newyorškega pravosodnega sistema, predvsem pa finančne družbe, ki so se z inovativnimi prijemi lotile »posojanja« denarja malim podjetnikom. Gre za sistem, prek katerega lahko izvršitelji z računov dolžnikov v hipu poberejo denar, ne da bi dolžniki za to sploh vedeli. Več o delovanju sistema in razlogih, zakaj je Barbarovich postal milijonar, nekoliko pozneje.

Kako pa poslujejo slovenski izvršitelji? »Nismo bogataši,« pravijo

V Sloveniji služba izvršiteljev, kot kaže, ni več tako privlačna, kot je bila pred časom. V nasprotju s številom stečajnih upraviteljev, ki je vsako leto večje, se število sodnih izvršiteljev iz leta v leto zmanjšuje. Pred leti je v Sloveniji delalo okoli 50 sodnih izvršiteljev, letos jih je na seznamu le še 32.

Kako poslujejo slovenski izvršitelji, ni znano. Dejavnost opravljajo kot samostojni izvršitelji, tako kot denimo odvetniki, in jim bilanc ni treba javno objaviti na AJPES, prav tako teh evidenc ne vodijo na ministrstvu za pravosodje.

Kako gre izvršiteljem v Sloveniji, smo vprašali enega uspešnejših slovenskih izvršiteljev Gorana Ivkovića, ki ima svojo pisarno v Domžalah.

»Število izvršb se zmanjšuje, zato je tudi posla iz leta v leto manj. Tudi število izvršiteljev se iz leta v leto manjša, nekateri so šli v pokoj, drugi se odločijo za drug posel. Poklic bo po mojem mnenju stalen, iluzorno pa je razmišljati, da so slovenski izvršitelji bogati. Nekako je to pri nas poklic za plačo,« pravi Ivković.

Tarifa bo višja

Posle izvršiteljem dodelijo upniki. Izvršitelji so v Sloveniji plačani v skladu z zakonsko določenim stroškovnikom in tarifo. V medresorskem usklajevanju je pravkar sprememba pravilnika o delu izvršiteljev, ki predvideva tudi zvišanje tarife in povračila stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji. Če bo predlog ministrstva za pravosodje sprejet, se bo tarifa izvršiteljev zvišala prvič po letu 2003. Vrednost točke se zvišuje za tretjino, z 21 na 28 centov.

Ivković pravi, da je sprememba, ki prihaja po 15 letih, dobrodošla, da pa bi se zadeve za slovenske izvršitelje lahko še izboljšale, če bi se bolj zgledovali po francoskem modelu izvršbe, kjer je celotna izvršba v rokah izvršitelja, ki ima posledično tudi več pristojnosti.

»Radi bi dosegli, da bi lahko rubili denar dolžnikov z računov. Tako bi bila izvršba učinkovitejša in hitrejša, saj bi imeli izvršitelji nadzor nad računi dolžnikov in bi lahko ukrepali takoj, ko bi bil kakšen prilivov. Hkrati bi bila takšna izvršba prijaznejša tudi do samih dolžnikov, ki jih danes obiskujemo in rubimo premičnine,« dodaja sogovornik.

Kdo je lani izterjal največ

Prej omenjeni Barbarovich velja za zelo učinkovitega izvršitelja, ki je leta 2017 upnikom povrnil 18 milijonov dolarjev oziroma dobrih 16 milijonov evrov.

Prav toliko je po podatkih slovenskega ministrstva za pravosodje lani uspelo izterjati vsem 32 slovenskim izvršiteljem skupaj. Neposredna primerjava dela slovenskih in ameriških izvršiteljev seveda ni možna zaradi velikosti trga in razlik v pristojnostih, navedli smo jo le kot zanimivost.

Sicer že nekaj let za vodilnega izvršitelja v Sloveniji velja Kamničan Denis Paternost, ki je leta 2015 prevzel pisarno in izvršilne zadeve upokojenega Marijana Hojsa. Paternostova pisarna po podatkih na spletu zaposluje 18 ljudi. Lani je Paternostu od dolžnikov uspelo izterjati 5,3 milijona evrov, v delu pa ima kar 22.473 zadev.

Na drugem mestu je Goran Ivković, ki je lani izterjal 1,9 milijona evrov. Tretji je njegov sin Peter Ivkovič, ki je pred dvema letoma prevzel del zadev od očeta. Lani je izterjal 1,4 milijona evrov denarnih sredstev.

Četrti je Milan Klement iz Slovenskih goric, ki je v drugem letu, odkar je pridobil licenco izvršitelja, izterjal 1,1 milijona evrov.

Kako je do milijona prišel Barbarovich

Vrnimo se za hip v ZDA k sodnemu izvršitelju Barbarovichu, ki se je zaradi svojega delovanja znašel v nekakšnem sivem polju, mnenja o legalnosti njegovega početja so različna. Medtem ko večina izvršiteljev v ZDA služi z nagradami od rubežev in prodaje premičnin ter deložacij, Barbarovich služi drugače.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Zaslužke so mu omogočile »cash-advance« družbe, ki so se v ZDA razrasle med gospodarsko krizo in posojilnim krčem, ko so mali podjetniki najbolj potrebovali denar, banke pa posojil niso odobravale. Zato so v igro vstopile omenjene družbe, katerih poslovni model je naslednji: od podjetnikov so odkupovale njihove prihodnje prihodke, ki so jih izplačale takoj. S tem so podjetniki na hitro prišli do likvidnostnih sredstev, njihovi financerji pa do velikih zaslužkov, ki so jih kovali z visokimi, celo oderuškimi obrestmi; po pisanju Bloomberga so znašale tudi do 400 odstotkov na leto.

A ker ne gre za posojilodajalsko dejavnost – to so priznala tudi nekatera sodišča, čeprav je sodna praksa za zdaj skopa –, so se izognile zakonodaji, ki urejajo posojanje denarja in oderuštvo. Ta »posojilna« panoga je bila po podatkih Bloomberga leta 2017 velika že 15 milijard dolarjev.

»Priznavam sodbo«

Novi zagon je to financiranje dobilo, ko so financerji uporabili pravno sredstvo »confession of judgement« (dobesedno priznavanje sodbe, v Sloveniji bi to lahko prevedli kot odpoved pravici do ugovora). V praksi gre za izjavo dolžnika, s katero se ta odreka pravici do obrambe in ugovora, če se njegov financer odloči, da gre zaradi nespoštovanja pogodbe na sodišče. Financerji ob sklepanju pogodb od dolžnikov zahtevajo, da podajo takšno izjavo, kar dolžniki v dobri veri tudi naredijo.

To je sredstvo, ki ga sodišča v številnih ameriških zveznih državah ne priznavajo in je nično, nobenih zadržkov pa nimajo sodišča v New Yorku. Podpisovanje takšnih izjav so financerji sprva uporabili zaradi številnih zlorab dolžnikov, ki so si denar izposojali z namenom, da ga nikoli ne vrnejo. Zdaj pa se dogaja nasprotno in izjave zlorabljajo številni financerji.

Izterjava je s takšno izjavo postala zelo preprosta: financer na newyorško sodišče vloži obtožbo, da mu dolžnik ne plačuje, in zraven priloži dolžnikovo izjavo o priznavanju sodbe. Sodniški uradniki – sodniki se s tem ne ukvarjajo – brez kakršnegakoli dokaznega postopka izjave overijo, upniki pa zatem angažirajo izvršitelje, ki gredo z ožigosanimi dokumenti do bank, pri katerih imajo dolžniki odprte račune, zahtevajo, da jim nakažejo dolgovani denar skupaj z obrestmi.

Bloomberg piše o številnih primerih podjetnikov, ki so čez noč ostali brez denarja na svojih računih, pa sploh niso vedeli, zakaj. In to kljub temu, da so obveznosti redno poravnavali. Nekatere so financerji spravili v bankrot ali pa povsem na rob bankrota.

Vprašanje pristojnosti

Ena od težav, zaradi katere so Barbarovicha pod lupo vzeli tudi newyorški preiskovalni organi, je vprašanje pristojnosti. V ZDA lahko izvršitelji svojo dejavnost opravljajo samo znotraj mesta, Barbarovich pa obvladuje celotne ZDA. Denar je denimo dolžnikom zarubil na bankah v mnogih drugih zveznih državah, tudi na Floridi in v Kaliforniji. Pomembno vlogo so pri tem imele tudi banke, ki Barbarovichevim zahtevkom s sodniškim žigom večinoma ugodijo, čeprav bi jih po nekaterih mnenjih, ki jih objavlja Bloomberg, lahko tudi zavrnile.

Kako so Avstrijci na Bledu povezali jugovzhodno Evropo
6 ur
Mednarodna poslovna konferenca Austria Connect Southeast Europe 4.0 je prejšnji teden na Bledu povezala avstrijske podružnice, investitorje in partnerje avstrijskih podjetij iz jugovzhodne Evrope.
Na članek...

Konferenco je Advantage Austria Ljubljana (skupaj s soorganizatorjem IEDC – Poslovno šolo Bled) po Beogradu in Zagrebu tokrat pripravil na Bledu. Osrednja tema je bila digitalna preobrazba podjetij in s tem povezane kompetence. Udeleženci dogodka so se strinjali, da so za uspešno digitalno preobrazbo podjetij ključnega pomena inovativne rešitve, nove kompetence in novi poslovni modeli.

V sklopu interaktivnih delavnic so na dogodku ugotavljali pomen inovativnih rešitev, novih kompetenc ter novih poslovnih modelov, prav tako pa so imeli številne priložnosti za mreženje in navezovanje novih poslovnih stikov.

»Na konferenci smo poudarili najnovejše trende na področju digitalizacije in digitalne transformacije v gospodarstvu ter poskušali udeležence motivirati, kako se ustrezno spoprijeti s temi izzivi,« je povzel Peter Hasslacher, direktor Advantage Austria Ljubljana.

Aktualne trende so v okviru konference predstavili Branko Žibret (direktor mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney za vzhodno Evropo), Boris Nemšić (eden vodilnih v svetovalni družbi Delta Partners), Branislav Vujović (ustanovitelj in predsednik podjetja New Frontier Group ter predavatelj na IEDC), predsednik WB6 ter srbske gospodarske zbornice Marko Čadež in Dejan Turk (predsednik uprave A1 Slovenija in Vip mobile).

»Avstrija je s svojo organizacijo gospodarskih oddelkov, ki deluje znotraj njihove diplomacije, glede na moje globalne izkušnje edinstvena. Avstrijskim podjetjem omogočajo podporo ne samo na dogodkih, kot je današnji, kjer se gospodarski oddelki iz regije seznanjajo s trendi, ki so trenutno aktualni, in so z nami vedno, ko jih potrebujemo,« je pojasnil Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in Vip mobile.

Slovenija ima ključno vlogo – tako pri avstrijskih investicijah kot tudi pri blagovni izmenjavi

Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in jugovzhodno Evropo je močno prepleteno. Avstrijska podjetja so z več kot 2.400 hčerinskimi družbami vodilni investitor v regiji, skupaj so vložila več kot 12 milijard evrov. Slovenija pa v regiji igra eno ključnih vlog, saj je članica EU in izmed vseh najbolj vpeta v globalne trende je poudaril Hasslacher.

Državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogar je poudarila, da Avstrija v Slovenijo vloži trikrat več od ZDA, mi pa v Avstrijo izvozimo petkrat več kot na Kitajsko. Dodala pa je tudi, da je pametna specializacija velik izziv in tema za strateška partnerstva, ki se sklepajo na tovrstnih dogodkih.

Kako so Avstrijci na Bledu povezali jugovzhodno Evropo
Foto: Uroš Modlic
Britanska vlada zavrnila pomoč, British Steel se zapira 15
7 ur
Britanski drugi največji jeklar zapira svoja vrata, saj mu britanska vlada ni zagotovila finančne pomoči, poroča Bloomberg. Včeraj smo namreč pisali, da se je British Steel, proizvajalec jekla
Več ▼

Britanski drugi največji jeklar zapira svoja vrata, saj mu britanska vlada ni zagotovila finančne pomoči, poroča Bloomberg. Včeraj smo namreč pisali, da se je British Steel, proizvajalec jekla znašel v hudih finančnih težavah, njegov obstoj pa je odvisen od tega, ali mu bo britanska vlada priskočila na pomoč, je poročal Reuters. Britanska vlada je zavrnila prošnjo za posojilo v vrednosti 30 milijonov evrov, jeklar pa je že v likvidacijskem postopku. Brez službe bo tako ostalo pet tisoč zaposlenih.

Britanski jeklar je v lasti investicijskega podjetja Greybull Capital, letno je proizvedel za več kot dva milijona ton jekla. V težavah naj bi se znašal zaradi negotovosti zaradi brexita, pa tudi zaradi visokih stroškov energije in dela. Gigant se je sprva obrnil na britansko vlado s prošnjo za posojilo v višini 85,43 milijona evrov, vendar je od takrat zahtevo zmanjšal na 34,16 milijonov evrov, potem ko se je Greybull strinjal, da bo vložil več denarja.

Kamniški forum: Z napravo za malčke v Združene arabske emirate 2
7 ur
Predstavljamo vam Sleepy bottle, zanimivo poslovno idejo Roka Colariča, ki jo bomo predstavili na četrtkovem Kamniškem forumu
Na članek...

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Direktor in soustanovitelj startupa Innovat pro Rok Colarič je skupaj z močno ekipo razvil prenosno napravo sleepy bottle za pripravo toplega mleka v prahu oziroma adaptiranega mleka za malčke. Colarič je namreč pred leti, ko je počitnice preživljal s prijatelji, ki so imeli dojenčka, dobil zamisel, kako jim poenostaviti vstajanje in hranjenje ponoči. In prišla je naprava sleepy bottle.

Na vprašanje, ali je človek, ki si na vsakem koraku olajšuje življenje, odgovori: »Ne, ker sicer ne bi šel v startup.« Smeje se doda, da si ni nikoli predstavljal, da bo v tako kratkem času doživljal takšne vzpone in padce. Seveda pa se pri vsakem izdelku, ki ga dobi v roke, z vidika uporabnika sprašuje o izboljšavah.

Kaj je in kako deluje sleepy bottle

Naprava za adaptirano mleko sleepy bottle je prenosna in vedno pripravljena za takojšnjo uporabo. Sestavljena je iz petih delov: grelnika, plastične stekleničke, nastavka za mleko v prahu, silikonskega cuclja in pokrova.

Od drugih že znanih podobnih naprav se razlikuje po tem, da se voda segreva postopoma. Ogreje se na 37 stopinj Celzija, preostale podobne naprave pa jo ogrevajo na 70 stopinj Celzija, pove Colarič. Celotna priprava traja pol ure. Lahko se priključi tudi na USB-vtičnico, prenosno polnilno baterijo ali 12-voltni avtomobilski napajalnik. Sleepy bottle stane 129 evrov, ima dve leti garancije in večletno življenjsko dobo, mogoče pa ga je uporabljati tudi za pripravo čajev, pojasnjuje Colarič.

Na vidiku novi trgi, a zavrnili Wallmart

Napravo za pripravo mleka v prahu tako danes, po treh letih in pol razvijanja, že prodajajo v Londonu, Köbenhavnu, Oslu, Amsterdamu, po Nemčiji in Sloveniji. »Pripravljamo pošiljke tudi za Združene arabske emirate. Prodaja poteka tudi prek spletnih trgovin, tako slovenskih kot tujih. Na Slovenijo se za zdaj ne osredotočamo.«

V startupu so v fazi dogovarjanja s podjetjem Danone, enim izmed največjih proizvajalcev adaptiranega mleka, »če bomo uspešni, bodo aktivnosti potekale že septembra,« pove Colarič. K sodelovanju jih je povabil trgovski velikan Wallmart, vendar so ga zavrnili. Eden izmed vzrokov za zavrnitev je bila tudi premajhna proizvodnja.

»Izdelek smo predstavili tudi v Veliki Britaniji, dobili smo dobre odzive, kar nekaj pa je bilo tudi slabih, saj so bili kupci prepričani, da priporočamo uporabo samo adaptiranega mleka, kar ne drži,« pove Colarič. Razvijalci sleepy bottla namreč poudarjajo, da je dojenje najboljša oblika hranjenje dojenčkov. »Izdelka nismo razvili zato, da bi zmanjšali dojenje, ampak zato, da bi ponudili napravo staršem, ki pač ne morejo dojiti.«

Sedež bi selili v London, ampak …

Startup ima poslovne prostore v ABC pospeševalniku v Ljubljani, proizvodnja pa poteka v Cerknici in Kranju pri vlagateljih. V svojih krogih pa imajo kar nekaj vlagateljev, med njimi je Janplast, ki reciklira plastiko, proizvajalec izdelkov iz brizgane plastike IOTC in izdelovalec elektronskih vezij Lepton Quark. »Vedno smo dobili nekoga, ki je dal več kot samo denar,« pove Colarič. Eden izmed pomembnejših vlagateljev pa je tudi Andy Baynes.

»Sprva je bil načrt tak, da sedež podjetja selimo v London, a brexit nas je ustavil.« Odločili so se, da bodo podjetje selili v tisto državo, iz katere bo vlagatelj.

Sleepy bottle je patentiran in Colarič pričakuje, da bo čez čas največja dodana vrednost izdelka blagovna znamka. »Produkt zelo težko ščitiš, prizadevamo pa si biti korak pred konkurenco. Pokrivali bomo ključne trge, cel svet pa zelo težko.«

Kamniški forum: Z napravo za malčke v Združene arabske emirate
Foto: Aleš Beno
Na razpisu WiFi4EU uspešnih še 34 slovenskih občin; kakšna omrežja načrtujejo
7 ur
Dobile bodo 15 tisoč evrov vredne bone za vzpostavitev brezplačnega interneta na javnih prostorih
Na članek...

Evropska komisija je objavila rezultate drugega poziva v okviru pobude WiFi4EU. Med 3.400 evropskimi občinami, ki bodo dobile 15 tisoč evrov vredne bone za vzpostavitev brezžičnih točk za brezplačni internet na javnih mestih, je tudi 34 slovenskih, še dodatnih 15 pa jih je Bruselj uvrstil na rezervni seznam.

Kje so bili uspešni?

Bone bodo dobile občine Apače, Benedikt, Bloke, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Cerkno, Divača, Dobrova - Polhov Gradec, Domžale, Grosuplje, Kanal, Kočevje, Kozje, Metlika, Mežica, Murska Sobota, Postojna, Rače - Fram, Razkrižje, Rogašovci, Selnica ob Dravi, Šentrupert, Škofja Loka, Šmartno ob Paki, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Trzin, Turnišče, Velike Lašče, Videm, Železniki in Žirovnica. Na rezervnem seznamu pa so občine Brda, Dornava, Hoče - Slivnica, Hrastnik, Litija, Miren - Kostanjevica, Nazarje, Odranci, Ormož, Podlehnik, Radeče, Šalovci, Šempeter - Vrtojba, Starše in Vipava.

Izbrane občine morajo zagotoviti, da bo v letu in pol po podelitvi bona namestitev končana in da bodo dostopne točke začele delovati. Več o pravilih pobude najdete v članku Občine, spet bodo odprte prijave na pobudo WiFi4EU.

V prvi minuti razdelili 98 odstotkov bonov

V Bruslju so v tokratnem prijavnem roku, ki je bil 4. in 5. aprila, dobili več kot 10 tisoč prijav. Kar 98 odstotkov uspešnih prijav je bilo oddanih v prvih 60 sekundah po odprtju poziva, bone namreč delijo po vrstnem redu prejetih prijav. Razdelili bodo 3.400 bonov, skupno vrednih 51 milijonov evrov.

Prijave so prišle iz vseh 30 držav, ki lahko sodelujejo – to so članice EU ter Norveška in Islandija. Za vsako državo je bilo na voljo najmanj 15 (če je bilo dovolj prijavljenih) in največ 510 bonov. To številko so dosegle Španija, Italija in Nemčija.

V prvem roku, ki je bil novembra lani, so razdelili 2.800 bonov, skupno vrednih 42 milijonov evrov. Takrat je bilo uspešnih tudi 89 slovenskih občin, o njih smo pisali v članku Kakšne projekte načrtujejo občine, ki bodo dobile evropski denar za omrežja Wi-Fi. Na prvih dveh pozivih je torej denar dobila že več kot polovica slovenskih občin, enako pa velja tudi za Bolgarijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Litvo in Portugalsko, so zapisali v Bruslju.

Naslednji poziv že letos

V načrtu sta še dva poziva, prvi naj bi bil objavljen še letos, drugi predvidoma prihodnje leto. Skupno naj bi v okviru pobude razdelili skoraj devet tisoč bonov, saj je evropska komisija poleg prvotno načrtovanih 120 milijonov evrov zagotovila še dodatna sredstva, so dodali. Na naslednja poziva se lahko prijavijo tudi občine, ki na tokratnem niso bile uspešne.

Ti projekti se obetajo

Nekaj občin, ki so bile tokrat uspešne, smo vprašali, kakšne projekte načrtujejo. Ob tem so nas sicer marsikje opozorili, da uradne potrditve iz Bruslja do takrat še niso dobili.

Murska Sobota

V mestni občini Murska Sobota, kjer trenutno ni na voljo nobeno drugo javno brezžično omrežje, načrtujejo omrežje v ožjem mestnem središču. Kot pravijo, predvidenega števila uporabnikov ne morejo določiti, upajo pa, da bo dnevno registriranih vsaj 50 unikatnih uporabnikov omrežja WiFi4EU. Vzpostavljanje potrebne infrastrukture bodo začeli prihodnje leto.

Škofja Loka

Na škofjeloški občini načrtujejo vzpostavitev dodatnih brezžičnih omrežij na šestih lokacijah na širšem mestnem območju. Kot pravijo, bodo uporabniki teh omrežij predvsem obiskovalci dogodkov ali zanimivejših oziroma bolj frekventnih javnih lokacij (muzej, kopališče, park …). Ob večjih dogodkih in prireditvah bo lahko storitev uporabljalo tudi več sto ljudi, napovedujejo in dodajajo, da bo občina po prevzemu bona poiskala ustreznega ponudnika storitve in v prihodnjem mesecu pristopila h pripravi časovnega načrta vzpostavitve omrežja. Načrtujejo, da bo projekt končan in storitev v polni funkciji še pred iztekom predpisanega roka.

V občini že imajo eno javno brezžično omrežje, z njim pokrivajo večinski del osrednjega mestnega območja. Število uporabnikov je odvisno od dneva, vremena, turistične sezone in podobno – ob obiskih turističnih skupin in lepem vremenu je uporabnikov več deset na dan, sicer pa nekaj manj, pojasnjujejo.

Grosuplje

V Grosupljem načrtujejo vzpostavitev brezplačnega javnega omrežja Wi-Fi na najbolj obiskanih točkah v občini, to so šole, glavno avtobusno-železniško postajališče in druga najbolj frekventna avtobusna postajališča, pošta, nogometno igrišče, zdravstveni dom in druge obiskane javne površine. V preteklosti je javno brezžično omrežje v občini že obstajalo, vendar zaradi novosti na tem področju pogodbe z dosedanjim izvajalcem niso podaljšali, pravijo. Dodajajo, da bo projekt izveden v predpisanem roku, torej bodo dostopne točke začele delovati najpozneje v 18 mesecih po podelitvi bona.

Kočevje

Kočevje je ena od občin, ki do naših vprašanj še niso dobile uradne potrditve. Kot pojasnjujejo, so že razmeroma dobro pokriti z brezplačnim internetom, saj na javnih površinah to zagotavlja Telemach, javni zavodi in ustanove pa imajo na tem področju zadeve urejene. Če bodo bon dobili, bodo uredili nove lokacije za brezplačni internet oziroma zdajšnje lokacije nadgradili s sodobnejšimi funkcijami, pravijo.

Metlika

V Metliki, kjer še ni javnega brezžičnega omrežja, pravijo, da že imajo nabor možnih lokacij za postavitev omrežja. Katera in koliko javnih prostorov jim bo uspelo opremiti z brezplačnim WiFi, pa bo odvisno od trenutne internetne infrastrukture na teh lokacijah, kar bodo še preverili s ponudnikom. Tudi natančnega časovnega načrta še nimajo, je pa treba projekt izvesti v 18 mesecih, poudarjajo.

Cerknica

Tudi v občini Cerknica do naših vprašanj še niso dobili sklepa o izboru, zato projekta še ne morejo nadaljevati, pravijo. Izpeljati bo treba postopek za izbiro izvajalca del in pri operaterjih preveriti možnosti za namestitev opreme na predvidenih lokacijah. Izvedbo projekta sicer načrtujejo v tem letu, dodajajo.

Dobrova - Polhov Gradec

V občini Dobrova - Polhov Gradec pa pravijo, da bodo poskušali zagotoviti čim več javnih dostopnih točk v občini – tako novih kot nadgradnjo že delujočih, ki so jih v letu 2005 postavili na nekaterih območjih, na katerih druge možnosti dostopa do internetnih storitev ni bilo.

Na razpisu WiFi4EU uspešnih še 34 slovenskih občin; kakšna omrežja načrtujejo
Foto: Shutterstock
Na ameriško črno listo še kitajsko podjetje za video nadzor Hikvision? 4
7 ur
Sankcije ameriške administracije, podobne, kot so že doletele Huawei, bi lahko doletele tudi druga kitajska podjetje, med temi podjetje za video nadzor Hikvision, povzema New York Times agencija
Več ▼

Sankcije ameriške administracije, podobne, kot so že doletele Huawei, bi lahko doletele tudi druga kitajska podjetje, med temi podjetje za video nadzor Hikvision, povzema New York Times agencija Reuters. Hikvision bi lahko omejili pri nakupu ameriške tehnologije, ameriški dobavitelji pa bi za prodajo komponent kitajski družbi potrebovale vladno dovoljenje.

Po tem, ko je ameriški Google Huaweiu umaknil licenco za operacijski sistem android, so sicer ZDA prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Reuters piše, da bi lahko nove uvrstitve kitajskih podjetij na črno listo še poglobile razdor med dvema največjima gospodarstvoma, ki sta v trgovinski vojni. To pa se kaže tudi v prvih kitajskih protiukrepih - več kitajskih letalskih družb, med njimi tudi največji Air China in China Southern Airlines, tako od ameriškega proizvajalca letal Boeing zahteva odškodnino zaradi prizemljitve letal Beoing 737 max, poroča Bloomberg.

Na ameriško črno listo še kitajsko podjetje za video nadzor Hikvision?
Foto: Shutterstock
Kitajci od Boeinga zahtevajo odškodnino 3
8 ur
Več kitajskih letalskih družb, med njimi tudi največji Air China in China Southern Airlines, od ameriškega proizvajalca letal Boeing zahteva odškodnino zaradi prizemljitve letal Boeing 737 max,
Več ▼

Več kitajskih letalskih družb, med njimi tudi največji Air China in China Southern Airlines, od ameriškega proizvajalca letal Boeing zahteva odškodnino zaradi prizemljitve letal Boeing 737 max, poroča Bloomberg. Letala 737 max so po nesreči letala v Etiopiji, v kateri je v začetku marca umrlo vseh 157 ljudi na krovu, prizemljena po vsem svetu. To je bila že druga nesreča tega modela letala v petih mesecih. Oktobra lani je v Indoneziji strmoglavilo letalo nizkocenovnega prevoznika Lion Air, pri čemer je umrlo vseh 189 ljudi na krovu.

China Southern Airlines ima v hangarjih 24 letal 737 max, Air China pa 15 letal, ki samo čakajo na nadgradnjo in popravilo.

Zahteve prihajajo ravno v času zaostrene trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. ZDA so prepovedale svojim podjetjem poslovati s kitajskim tehnološkim velikanom Huaweiem, pozneje pa so ukaz preložile za 90 dni. Prav tako se zaostruje ameriško-kitajski trgovinski spor, čeprav uradno ZDA in Kitajska še nista zapustili pogajalske mize.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
8 ur
1. Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope2. Slovo brkatega moža, ki je nemško zvezdo popeljal na vrh3. Predlog novele ZGD: nova pravila pri fiduciarnih
Več ▼

1. Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope

2. Slovo brkatega moža, ki je nemško zvezdo popeljal na vrh

3. Predlog novele ZGD: nova pravila pri fiduciarnih računih

4. Kviz: Komu dati glas na evropskih volitvah

5. Ali po Venezueli še Turčija drsi v hiperinflacijo?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Kaj vam je NLB želela povedati o kapitalski ustreznosti 1
8 ur
Kaj je zahteva MREL in ali jo največja banka pri nas izpolnjuje?
Na članek...

Največja slovenska banka NLB je v ponedeljek na spletnem portalu borze za obveščanje objavila sporočilo z naslovom Objava MREL zahteve s precej nerazumljivo vsebino. Za kakšno zahtevo gre, jo banka izpolnjuje, bodo delničarji morali banko dokapitalizirati? Šli smo po odgovore, takšne smo prejeli iz NLB.

Zahteva MREL (minimalna višina kapitala in kvalificiranih obveznosti) pomeni implementacijo enega zadnjih korakov evropske bančne regulative, ki je bila sprejeta leta 2014 po zadnji finančni krizi in obsega prenovljeni Direktivo o kapitalskih zahtevah in regulativo o kapitalskih zahtevah, ki zahteva višjo kapitalsko ustreznost bank prek različnih dodatnih kapitalskih blažilcev (conservation buffer, O-SII buffer ...) za vse evropske banke, razlagajo v NLB.

Objava je potrebna, ker je kapitalska zahteva določena za vsako banko individualno glede njene karakteristike in so določeni blažilci enaki za vse banke v EU, nekateri pa so individualni, dodajajo.

Vam je že kaj več jasno? Berite naprej

Direktiva o reševanju bank zahteva, da s ciljem zagotovitve ključnih kritičnih funkcij bančnega sistema (storitve, ki jih banka opravlja v tolikšnem tržnem deležu, da je nemogoče to hitro prenesti na druge banke), s ciljem izogibanja negativnim efektom na celotni bančni sistem in s ciljem zaščite depozitarjev evropski organ Enotni odbor za reševanje (Single Resolution Board ali SRB) določi za posamezne banke dodatne zahteve po finančnih instrumentih (MREL), ki omogočajo v krizi njihovo transformacijo v kapital.

Nabor teh instrumentov je širok in obsega kapital, podrejene kapitalske instrumente, dolgoročne dolžniške instrumente (izdane bančne obveznice, najete kredite, depozite prek 100 tisoč evrov za pravne osebe ...). Naša objava informira, da je banka prejela ciljno vrednost vsote vseh teh instrumentov glede na pasivo banke, ki jo mora doseči do junija 2023, dodajajo v NLB.

Ta zahteva, kot izhaja iz obvestila, je 17,93 odstotka vsote kapitala in vseh obveznosti (TLOF). Kolikšna je trenutno, na NLB ne želijo razkriti.

Potrebuje NLB dokapitalizacijo?

"Banka za to ne potrebuje dokapitalizacije, temveč katerikoli instrument iz nabora za izpolnitev te zahteve, tako da ne vidimo težav glede izpolnjevanja zahteve. Enake zahteve prejemajo tudi vse evropske banke," pravijo v NLB.

Prevedeno: NLB lahko izda, denimo, tudi novo podrejeno (TIER 2) obveznico, kot jo je nedavno (več v članku NLB izdaja novo podrejeno obveznico – medtem ko se sprejema zakon o sodnem varstvu izbrisancev). Ali jo bo, kdaj in v kolikšni vrednosti, ne želijo odgovoriti. Dodajmo pa, da so v NLB doslej nenehno poudarjali, kako da je banka prekapitalizirana.

Kaj vam je NLB želela povedati o kapitalski ustreznosti
Foto: Jure Makovec
Intervju: Si predstavljate, da bi namesto nadomestila za prevoz dobili vozovnico za javni promet? 12
8 ur
S 1. junijem prihajajo cenejše mesečne in letne vozovnice ter hitre avtobusne linije, občutnejša pocenitev bo na vrsti januarja 2020. V prihodnje tudi spremembe pri nadomestilih za prevoz na delo
Na članek...

S 1. junijem bo ministrstvo za infrastrukturo poleg novih hitrih avtobusnih povezav uvedlo prenosljive mesečne in letne vozovnice za javni potniški promet, ki bodo nekoliko cenejše kot zdaj. Spreminja se tudi kontekst: v ozadju tečejo pogajanja med sindikati in ministrstvom za javno upravo o spremembi sistema obračunavanja nadomestil na prevoz na delo – ki pa so šele na začetku. O načrtovanih spremembah v javnem potniškem prometu smo govorili z Bojanom Žlendrom z ministrstva za infrastrukturo. Projekt integriranega javnega potniškega prometa na ministrstvu sicer sodi v direktorat za trajnostno mobilnost, ki ga od 1. maja vodi Darko Trojanov. Z majem so na ministrstvu ustanovili tudi sektor za javni potniški promet, ki ga vodi Matjaž Vrčko.

S 1. junijem boste uvedli 80 (dvakrat 40) hitrih povezav, bolje povezanih bo 17 krajev po Sloveniji. Boste pozneje dodali več hitrih linij?

V ozadju imamo pripravljenih 14 novih hitrih linij, vendar je pri vsaki novi liniji veliko tveganje za ministrstvo kot upravljavca sistema in tudi izvajalce. Nova linija se prime približno po letu dni, v tem času je treba v povezavo več vlagati. Prepričani smo sicer, da bodo te povezave dobro sprejete. Na sedanjih linijah so avtobusi stali v vsakem kraju in predvidevamo, da se bo v izhodiščnih krajih novih linij, kot so Kamnik, Celje, Vrhnika, Postojna, potniki raje odločili za hitro linijo in bodo manj uporabljali sedanje povezave. Spremljali bomo, kaj se bo zgodilo v ozadju. Prebivalci iz manjših krajev so doslej imeli slabše pogoje, ker je bil denimo avtobus že v Kamniku poln, zato denimo na Duplici niso hotel na avtobus, ker niso hoteli stati do Ljubljane. Sedanjih povezav ne bomo opuščali, zato pričakujemo, da se bodo potniki na vmesnih postajah večkrat odločili za javni promet. Če želimo nove potnike, jim moramo ponuditi boljše razmere.

S 1. junijem torej še ne bo pocenitev?

Prenosljive mesečne vozovnice, ki jih uvajamo 1. junija, bodo stale toliko kot 33 enkratnih vozovnic. Doslej so avtobusni prevozniki prodajali mesečno vozovnico s količnikom 35 ali več, tako da to že pomeni manjšo pocenitev. Od 1. januarja 2020 pa bomo uvedli imenske (neprenosne vozovnice), ki bodo imele količnik 26 in to bo res občutna pocenitev. Prenosno vozovnico bomo ohranili, ker nekaterim družinam ustreza. Že 1. avgusta letos pa bomo uvedli nekaj novih možnosti nakupa: enotno vozovnico bo mogoče kupiti v predprodaji in jo uporabljati tako na vlaku kot na avtobusu. Z novim sistemom bodo cene po kilometru sicer enake kot doslej, vendar bo uporabnik po novem plačal ceno za najkrajšo registrirano avtobusno linijo, kar je na nekaterih relacijah zelo pomembno. Denimo, avtobusi iz Kamnika v Ljubljano običajno ne vozijo po najkrajši poti, večinoma gredo čez Domžale. Doslej so potniki v primeru nakupa vozovnice na avtobusu plačali celotno pot. S sistemom IJPP bomo to spremenili, uporabnik bo plačal ceno za najkrajše registrirane linije, vozovnica pa bo veljala tudi za vlak.

Kako to, da se niste dogovorili za enotne cene enkratnih vozovnic za vlak in avtobus?

O tem se nismo pogovarjali. Mesečne vozovnice, ki bodo veljale samo za vlake, bodo osem odstotkov cenejše od novih mesečnih, ki bodo veljale za vse prevoznike.

Koliko se bodo delodajalcem znižali stroški nadomestil zaradi pocenitev mesečnih in letnih vozovnic – predvsem za delodajalce? Recimo, na primeru Celja.

S 1. januarjem 2020 bo pocenitev zelo opazna. Avtobusna mesečna vozovnica Celje–Ljubljana zdaj stane 262,50 evra, od 1. junija bo prenosna mesečna enotna vozovnica stala 240 evrov, cena mesečne, ki velja samo za vlak, pa bo ostala nespremenjena – 232,60 evra. Po 1. januarju 2020 pa bo enotna vozovnica za avtobus in vlak stala 195 evrov. Pri avtobusnih mesečnih vozovnicah je to 71 evrov manj, na leto pa to pomeni nekaj več kot 800 evrov manj. Spremembe uvajamo postopoma, ker želimo ljudi prijazno povabiti na javni prevoz. Zato tudi uvajamo hitre linije in iščemo še druge rešitve. Pocenitev smo napovedali več kot pol leta vnaprej in ko smo projekt predstavili na ekonomsko-socialnem svetu, je bil dobro sprejet.

To bo precej vplivalo na nadomestila za prevoz na delo.

Če bi takoj znižali cene mesečnih vozovnic, bi zaposlenim v javnem sektorju v Sloveniji po naših ocenah odvzeli približno tri milijone evrov. Vendar se to ne bo zgodilo, ker se spreminja sistem izplačevanja nadomestil. V

ozadju tečejo pogajanja med sindikati in ministrstvom za javno upravo o spremembi sistema, ki se bo spremenil letos jeseni. Pogajanja so šele na začetku. Naše strokovno stališče je, da če kdo kupi vozovnico, mu povrnemo stroške, sicer pa ne.

Z novo uredbo niste znižali cen, temveč ste zgolj potrdili že veljavne tarife, za katere doslej ni bilo veljavne uredbe.

Mi smo zelo podrobno pregledovali, kakšna je cenovna politika v tujini. Naš cilj je pritegniti tiste potnike, ki se vozijo vsak dan. Zamaški v prometu nastajajo v prvi vrsti zaradi dnevnih migrantov. Zaradi gospodarske rasti nastajajo dodatna delovna mesta, kar je sicer odlično, vendar se rast ekonomske moči pozna tudi na cestah. Opažamo, da je v javnem potniškem prometu za odstotek ali dva manj potnikov, ker se več vozijo z avti. Tudi na LPP opažajo podobno zmanjšanje števila potnikov.

Kako to, da se šele letos pozna, saj imamo že dlje časa gospodarsko rast?

Praviloma se pozna z zamikom. Lani se je v Sloveniji prodalo več avtov kot kadarkoli prej. Mi opažamo, da je pri dijakih in študentih odstotek ali dva potnikov manj, podobno opažajo tudi pri LPP. Ko se standard dvigne, se ljudje odločijo za avto.

V bistvu boste z novimi mesečnimi in letnimi vozovnicami med drugim preusmerili potnike z vlakov na avtobuse.

Predvidevamo, da se bo iz Postojne v Ljubljano res le še redko kdo odločil za vlak. Tam, kjer je vlak hitrejši, pa bo ta še vedno konkurenčen. Vlak lahko pelje mimo prometnih zastojev do cilja, zato ima prednosti. Želimo si, da bi se izboljšale tudi regionalne povezave z vlakom. Avtobusi bodo sicer stali v isti koloni kot avtomobili.

Z Darsom se pogovarjate o možnostih uporabe odstavnega pasu na avtocesti za javni promet.

Da, pogovarjamo se o takšnih rešitvah. V Edinburgu ali Cannesu denimo v jutranjih konicah zaprejo drugi pas na avtocesti v smeri, kjer ni prometa in tam lahko vozijo avtobusi v nasprotno smer. Če hočemo izboljšati javni potniški promet, potem je treba iskati nove rešitve, ukrepe pa je treba zakonsko urediti.

Zakaj avtobusi v javnem potniškem prometu ne vozijo po avtocestah?

Za linijo Ljubljana–Murska Sobota smo se že pred leti dogovorili, da vozi avtobus po avtocesti, sicer bi pot res trajala predolgo.

Kakšne spremembe so na vrsti 1. avgusta?

Takrat bodo prevozniki lahko opustili staro strojno opremo in bodo lahko tudi za prodajo vozovnic naključnim potnikom prodajali vozovnice z opremo, ki so jo zdaj uporabljali samo za IJPP.

To pomeni, da bodo prevozniki tri leta plačevali dvojne stroške vzdrževanja opreme – od septembra 2016, ko ste uvedli enotno vozovnico za dijake in študente.

Da, ker prej nismo mogli spremeniti sistema. Doslej je prevoznik prodajal vozovnico v svojem imenu in za svoj

račun, po novem pa bo prodajal vozovnico za sistem integriranega javnega potniškega prometa. Po starem sistemu je lahko prodal vozovnico samo za registrirane linije, ki jih je imel sam prevoznik. Zdaj pa bo lahko prodal vozovnico za katerokoli povezavo v Sloveniji. Mi bomo šele naknadno videli, za katero obliko prevoza se bo potnik odločil.

Ali je ustanovljen upravljalec IJPP?

Upravljavec je ustanovljen, odkar je ustanovljen projekt IJPP. To je ministrstvo za infrastrukturo.

Kdo bo operativno izpeljal vse, kar je treba pripraviti do 1. junija?

Direktorat za trajnostno mobilnost.

Na Nomagu pravijo, da so družbi Imovation in iPlus plačali približno 300 tisoč evrov, da so jim nadgradili strojčke, ki so jih dobili v sistemu IJPP, da zdaj lahko na teh strojčkih prodajajo lastne vozovnice.

Da, ker so se za nadgradnjo odločili že pred dvema letoma.

Zdaj pa bo ministrstvo financiralo nadgradnjo za druge prevoznike?

Nadgradnja je že plačana skozi projekt uvedbe IJPP. Gre za dve različni zadevi. Velik prevoznik, kot je Nomago, potrebuje občutno več podatkov, kot jih potrebujemo mi, ki potrebujemo zgolj vozni red in sistem validacij. Veliki potrebujejo nadgradnjo sistema za razporejanje voznikov, za potne naloge voznikov in vodenje delovnega časa in za obdelavo drugih podatkov. Veliki prevozniki bodo vedno imeli svoje sisteme. Manjši prevozniki, ki imajo denimo zgolj pet avtobusov, pa jih ne potrebujejo, ker vozniki praviloma vozijo vsak dan iste proge.

Prevozniki, tudi mali, so morali zdaj plačevati dvojne stroške vzdrževanja opreme: za opremo IJPP in za opremo, ki jim jo je pred tem prodala Četrta pot. Pogosto mesečni stroški vzdrževanja presegajo znesek prodanih vozovnic.

Da, za male prevoznike je to res težava. Dobro pa je, da je strošek vzdrževanja opreme IJPP zanje precej nižji kot strošek vzdrževanja prejšnje opreme.

Kdaj boste preuredili vozne rede in jih približali potrebam uporabnikom?

Vozne rede ves čas preoblikujemo in prilagajamo. Denimo, aprila je bilo prenovljenih 210 linij od skupno 1.792 registriranih. Nekaterih linij ne bomo spreminjali. Potniki nočejo, da jim spreminjamo linije, če vedo, da v njihovo vas prihajajo avtobusi 15 minut čez uro. Ljudje imajo radi stalnost in enake intervale.

Šef Slovenskih železnic je v enem izmed intervjujev rekel, da v njegovih dveh mandatih še niso preurejali voznih redov.

Na železnicah je nemogoče dodajati nove linije, ker imajo ves čas 40 odstotkov vseh vozil v remontu. Izboljšave so nemogoče, ker komaj zvozijo sedanji vozni red. Šele ko bodo dobili nove vozne garniture – letos pride prvih nekaj Stadlerjevih vlakov, bodo lahko začeli izboljševati. Vozni redi pa so usklajeni. Recimo, v Brežicah je železniška postaja 1,7 kilometra oddaljena od šol – imamo stalno avtobusno linijo, ki redno pobira potnike v Brežicah in jih vozi v mesto. Tako je tudi v Mostu na Soči, kjer so redne povezave s Tolminom.

Vendar pa vozni redi vlakov in avtobusov na splošno niso usklajeni. Nimamo železnice kot hrbtenice prometa, ki bi napajala avtobuse. Kdaj bo na vrsti tak sistem?

Že zdaj linije ves čas usklajujemo. Takoj, ko se zazna težava, se to dela ves čas tekoče.

Na obrtni zbornici na Sekciji za promet opozarjajo, da ohranjate prazne povezave in da nočete dodajati novih.

Denimo, na povezavi Ljubljana–Kranj imamo 32 odhodov. Pomembno je, da so povezave med tema mestoma najmanj vsako uro, v konicah pa nekaj na uro. Povezave od 10. ali ob 11. uri so ravno tako pomembne, čeprav so pogosto precej prazne. Povezave z LPP v Ljubljani cenim ravno zato, ker avtobusi vozijo ves čas. Pri LPP te dni manjka približno 50 voznikov, zato so februarja zmanjšali število povezav. Včasih so imeli vozniki avtobusov boljše pogoje kot vozniki tovornjakov, zdaj ni več tako, ker morajo biti avtobusni vozniki pogosto ves dan v službi, čeprav ne vozijo ves čas.

Boste uvedli denimo povezavo med Kranjem in Domžalami?

Mi smo ves čas odprti za uvedbo novih povezav. Če na neki liniji obstajajo potniki, jo lahko dodamo. Hitre povezave smo postavili tako, da smo pogledali, koliko dnevnih migracij imajo regionalna središča. Dnevnih migrantov je moralo biti desetkrat več, kot zmogljivosti avtobusov. To pomeni, če je zmogljivost avtobusa sto sedežev (dva odhoda avtobusov s 50 sedeži), mora biti dnevnih migrantov vsaj tisoč. Smo pa naredili izjemo, denimo pri Slovenj Gradcu. Če bi bilo dovolj dnevnih migrantov med Domžalami in Kranjem, bi uvedli tudi takšno povezavo. Pomembno je, da obstaja potencial potnikov.

Ali spremljate, na katerih povezavah najhitreje narašča število potnikov?

Nimamo zmogljivosti, da bi delali vso analitiko. Daleč najboljša linija pa je Kamnik–Ljubljana. Na tej relaciji prevoznik zasluži v celoti ves denar na trgu, nam kot državi pa za dovoljenje, da lahko izvaja to linijo, plača 70

tisoč evrov. Arriva Kambus je tako edini prevoznik, ki se lahko v celoti preživlja na trgu. Vsi drugi pa imajo nekaj dobrih in nekaj slabih prog. Denimo, prevozniku, ki ima linije do Blok, s katerimi že v izhodišču dela izgubo, dodamo še povezavo Ljubljana–Kočevje, ki je ves čas polna, da dobi dovolj prihodkov od prodaje vozovnic in s tem pokrije izgubo s slabimi progami.

Kdaj bo objavljen razpis za izvajalce, s katerim zamujamo?

Sedanje linije so bile postavljene na podlagi prometnega leta 2004. Razpis za izvajalce potniškega prometa smo objavili leta 2010, vendar ni bil uspešen. Takrat je bilo predvideno, da se Slovenija razdeli v šest koncesijskih območij. S tem bi dobili sistem, v katerem bi imeli težavo z uvedbo enotne vozovnice. Z vidika potnika je odločilno, da imaš vozovnico za vse prevoznike – vlak in avtobus. Mariborski prevoznik bi se sicer v Celju lahko ustavil, ne bi pa smel pobrati novih potnikov. Zdaj so v pripravi strokovne podlage za nov razpis. Predvidoma do konca leta naj bi bilo znano, kakšen bo razpis.

Intervju: Si predstavljate, da bi namesto nadomestila za prevoz dobili vozovnico za javni promet?
Foto: Jure Makovec
Sodišče EU: Delovni čas zaposlenih se mora evidentirati objektivno in zanesljivo 11
8 ur
Sodišče Evropske unije je prejšnji teden ugotovilo, da morajo države članice zagotoviti, da delavci dejansko uživajo pravico delavca do dnevnega in tedenskega počitka. Brez sistema, ki
Več ▼

Sodišče Evropske unije je prejšnji teden ugotovilo, da morajo države članice zagotoviti, da delavci dejansko uživajo pravico delavca do dnevnega in tedenskega počitka. Brez sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec, po njihovem ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur in njihove časovne razporeditve niti števila nadur. Zato morajo države članice delodajalcem naložiti obveznost, da vzpostavijo objektiven, zanesljiv in dostopen sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec. Države članice pa morajo opredeliti konkretna pravila za uvedbo takšnega sistema, zlasti obliko, po potrebi ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja ali posebnosti, ki izhajajo iz velikosti nekaterih podjetij.

V Sloveniji to področje ureja zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti in predpisuje obvezno vodenje evidence o izrabi delovnega časa. A v praksi nadzori delovnih inšpektorjev kažejo, da so kršitve na tem področju med štirimi najpogostejšimi s področja nadzora delovnih razmerij. Kot pojasnjuje vodja službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve pri OZS Nina Scortegagna Kavčnik, zakon trenutno ne predvideva, da mora delodajalec v dnevno evidenco vpisati uro prihoda delavca na delo in uro odhoda z dela, kar inšpektoratu onemogoča nadzor v zvezi s počitki in odmori med delovnim časom. Zato bo zdaj posebna delovna skupina proučila možnosti za spremembo omenjenega zakona.