Manager
Japonsko tožilstvo nad Ghosna z novima obtožnicama
11.01.2019 13:56
Tokijsko tožilstvo je proti nekdanjemu prvemu možu Nissana Carlosu Ghosnu vložilo novi obtožnici v povezavi s finančnimi goljufijami, kar pomeni, da Ghosn najverjetneje še nekaj časa ne bo
Več ▼

Tokijsko tožilstvo je proti nekdanjemu prvemu možu Nissana Carlosu Ghosnu vložilo novi obtožnici v povezavi s finančnimi goljufijami, kar pomeni, da Ghosn najverjetneje še nekaj časa ne bo odkorakal iz tamkajšnjega pripora. Iz francoskega Renaulta so medtem sporočili, da notranja revizija zaenkrat ni razkrila nepravilnosti pri poslovanju podjetja.

Ghosn se je v torek na sodišču v Tokiu izrekel za nedolžnega in dejal, da je nepošteno pridržan. Njegovi odvetniki so napovedali vlogo za določitev varščine, proti plačilu katere bi se Ghosn lahko branil s prostosti, a je obramba že v torek ocenila, da je varščina malo verjetna. (STA)

Banke: dogaja se, kot že dolgo ne
2 min
Kaj pa prihodnost? Ta se za banke ne zdi ravno svetla: digitalizacija, nova finančnotehnološka podjetja, banke brez poslovalnic
Na članek...

Največja »bančna novica« zadnjih dni je vse bolj verjetna združitev med Deutsche in Commerzbank. Ob branju ključnih treh svetovnih poslovno-finančnih medijev, Bloomberga, Financial Timesa in Economista, se zdi, da ves svet na to združitev gleda s precej grenkim priokusom. Nekako v slogu, kaj lahko nastane iz tega, ko se združujeta dva velika finančna bolnika, razen tega, da dobimo enega zares velikega finančnega bolnika, in kakšna tveganja to prinaša. O tem je pred kratkim v kolumni Bo Deutsche Bank postala še bolj (pre)velika? pisal Tadej Kotnik. Podrobnosti o tem, kako bodo Nemci reševali svoja bančna velikana, niso znane, brez dvoma pa banki čaka krčenje.

Kaj pa Slovenija? Po veliki bančni sanaciji leta 2013 so se začele dogajati spremembe. Trenutno je precej živahno na področju združitev in prevzemov.

Začelo se je s prodajo NKBM skladu Apollo (pozneje je sklad tej priključil še Poštno banko in slovensko krilo Raiffeisna). Hypo banko je kupil sklad Advent in jo preimenoval v Adikko, že dalj časa se špekulira, da se bo umaknil prek IPO. V Deželno banko Slovenije je vstopila pokojninska družba Alenke Žnidaršič Kranjc.

Miodrag Kostić pravkar končuje prevzem Gorenjske banke. V Hranilnico Lon je vstopil irski Kylin Prime Fund, ki je v lasti Kitajca Kaia Daia – ta si menda želi celo banko. Lastniške rošade so se dogajale tudi v Delavski hranilnici. Država je lani prodala 65 odstotkov NLB, do konca leta mora prodati še 10-odstotni delež plus eno delnico. Izteka se rok za oddajo ponudb za Abanko, naprodaj je menda SKB banka.

Za slovenski trg kar veliko dogajanja, in kot kaže, se bo dogajalo še kar precej. Sploh, če se bodo uresničile napovedi bančnikov, da bodo v Sloveniji na srednji rok ostale štiri bančne skupine in kakšna manjša banka ali hranilnica. Kolegica Petra Sovdat je našla podatek, da je v Sloveniji v prvem poosamosvojitvenem letu delovalo 45 bank in hranilnic, zdaj tukaj posluje 12 bank, dve predstavništvi bank in tri hranilnice. V zadnjih letih so s prizorišča izginile Factor banka, Probanka, Banka Celje ...

Kaj pa poslovanje? Slovenske banke so lani skupaj ustvarile za 496,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 17 odstotkov bolje kot leto pred tem in najboljši rezultat v zadnjem desetletju. Banka Slovenije v svojih biltenih opozarja, da banke sicer res poslujejo z dobičkom in dosegajo solidno dobičkonosnost, »vendar pa ta na dolgi rok ni vzdržna, saj je dosežena tudi na račun neto sproščanja oslabitev in rezervacij«. Kaj pa prihodnost? Ta se za banke ne zdi ravno svetla. Digitalizacija, nova finančnotehnološka podjetja, banke brez poslovalnic. Politika nizkih obrestnih mer, ki ji nekako ni videti konca. Ko so pri Bloombergu navajali razloge za težave Deutsche Bank, so kot glavnega navedli: »Ena njihovih največjih težav je, da stroškov niso znali znižati hitreje, kot so izgubljali prihodke.« To si velja zapomniti.

Šef parlamenta: Premierka Mayeva ne more še enkrat pred parlament z istim dogovorom
40 min
Theresa May bi šla še v tretje prosit parlament, naj podpre izstopni dogovor – in to deset dni pred uradnim datumom za brexit. Vendar pa je v ponedeljek pozno popoldne predsednik britanskega parlamenta John Bercow šokiral s presojo: to ni mogoče.
Na članek...

V torek bo le še deset dni do predvidenega datuma za brexit, pri čemer se niti v ponedeljek popoldne še ni vedelo, ali bo britanska premierka Theresa May šla znova v parlament. Izstopni dogovor, ki ga je izpogajala z EU, so poslanci že dvakrat zavrnili, a premierka se ne da, pred parlament bi šla tudi v tretje. Še dopoldne je bil jeziček na tehtnici menda (spet) stranke severnoirskih unionistov DUP. Popoldne pa šok – predsednik parlamenta John Bercow je odločil, da premierka ne more dati še enkrat na glasovanje izstopnega sporazuma, ki bi bil enak ali skoraj enak kot tisti, o katerem so poslanci glasovali prejšnji torek.

Parlament je dogovor zavrnil že dvakrat

Britanski parlament je premierki Mayevi doslej odločno pokazal najprej, da ni zadovoljen z izstopnim dogovorom, ki ga je njena vlada izpogajala z EU, zatem pa tudi, da ni zadovoljen niti z dodatnimi razjasnitvami, ki jih je premierka dobila v zadnjem hipu od EU, zadevajo pa najbolj sporni del ločitvenega sporazuma, to je režim tako imenovane irske varovalke.

  • Minuli teden so poslanci vladi sporočili, da zavračajo zdajšnji izstopni dogovor (ker niso zadovoljni s predvidenim režimom irske varovalke).
  • Zatem so odločili, da nikakor ne sme priti do trdega brexita.
  • Nazadnje pa, da naj britanska vlada EU zaprosi za odlog brexita.

Spomnimo, za kaj gre pri sporni irski varovalki, ki je jabolko spora med vlado in parlamentom: če bi Velika Britanija zapustila EU z dogovorom, bi 30. marca 2019 začelo teči prehodno obdobje, ki bi trajalo do konca decembra 2020. V tem času bi v odnosih med VB in EU veljala dosedanja evropska pravila, medtem pa naj bi VB in EU sklenili dogovor o prihodnjem trgovinskem sodelovanju. Če jima tega ne bi uspelo doseči pravočasno, bi lahko bil uveljavljen režim irske varovalke. V tem primeru bi Severna Irska ostala usklajena z nekaterimi pravili evropskega enotnega trga, celotna VB pa bi ostala del evropske carinske unije, dokler VB in EU ne bi dosegli trgovinskega sporazuma.

Premier Rutte Mayevo primerjal s filmskim likom

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Premierki Mayevi, ki je pred referendumom podpirala nadaljnje članstvo VB v Uniji, nihče ne bo mogel očitati, da je glede izstopnega dogovora prekmalu vrgla puško v koruzo. Nasprotno, nizozemski premier Mark Rutte je, kot poroča Politico, njeno izjemno vztrajnost primerjal z enim izmed likov, ki si ga je znamenita britanska skupina nadrealističnih komikov Monty Python zamislila v filmu Monty Python in Sveti gral. Gre za lik Črnega viteza, ki nikakor noče priznati poraza, čeprav v mečevalskem dvoboju izgubi vse ude.

Mayeva torijevce pozvala k domoljubju

Namreč, Mayeva bi šla v parlament tudi tretjič in v nedeljski izdaji časnika Telegraph je objavila odprto pismo s pozivom, da bi poslanci pravo domoljubno gesto izkazali s tem, da bi podprli njen dogovor za brexit. V nasprotnem primeru, je nadaljevala, državo čaka vrsta neželenih alternativ.

Mayeva je v pismu navedla, da je hvaležna, da so se v drugem glasovanju iz nasprotnikov njenega dogovora v njegove podpornike prelevili trije ducati poslancev. Spomnimo, da je bilo nasprotovanje dogovoru v drugem glasovanju sicer manjše kot v prvem, čeprav še vedno zelo izrazito.

  • V prvem glasovanju, 15. januarja, so v 650-članskem parlamentu poslanci njen dogovor zavrnili s 432 glasovi proti, ker je razlika v prid nasprotnikov dosegla kar 230 glasov, pa je to postal najhujši vladni poraz v parlamentu v sodobni britanski zgodovini. (Proti je glasovalo 118 članov konservativne stranke, ki jo vodi Mayeva.)
  • V drugem glasovanju, 12. marca, je proti izstopnemu dogovoru glasovalo 391 poslancev, podprlo ga je 242, razlika v prid nasprotnikov pa je znašala 149 glasov. (Proti je še vedno glasovalo okoli 75 članov konservativne stranke.)

Presoja: premierka ne more spet pred parlament z istim dogovorom

V ponedeljek popoldne pa je za šok poskrbel predsednik parlamenta John Bercow, ki je dobil več vprašanj v zvezi s pričakovanim tretjim glasovanjem o dogovoru. Jedro vprašanj je bilo, ali sme premierka že v tretje (ali četrto) priti v parlament z istim dogovorom in prositi poslance, naj ga potrdijo.

John Bercow je odločil, da premierka ne more dati še enkrat na glasovanje izstopnega sporazuma, ki bi bil enak ali skoraj enak kot tisti, o katerem so poslanci glasovali prejšnji torek.

Ko je prišla premierka drugič v parlament (12. marca), poslancem ni v glasovanje predložila istega dogovora kot 15. januarja, saj je zdaj dogovor vseboval več pravnih sprememb, vlada pa ga je pospremila tudi s tremi dodatnimi dokumenti. »Zato je bilo primerno, da je bilo opravljeno novo glasovanje,« je dejal Bercow.

In nadaljeval, da se zdaj omenja morebitno tretje ali celo četrto glasovanje: »Če želi vlada predstaviti nov predlog, ki ni enak ali bistveno podoben kot tisti, o katerem se je odločalo 12. marca, je to v redu. Vlada pa ne more legitimno predložiti v glasovanje istega dogovora, kot je bil zavrnjen 12. marca, ali dogovora z bistveno enakim pomenom.« Kot je dodal Bercow, to ni njegova zadnja odločitev o tej temi, želi pa nakazati, kakšen test mora prestati vlada, da bi lahko zakonito izvedla tretje glasovanje o dogovoru.

Prepričevanje DUP, zahteve po odstopu Mayeve

To spremeni marsikaj. A tudi že prej je bilo veliko vprašanje, ali bi Mayevi uspelo zagotoviti dovolj podpore. Kot je namreč finančni minister Philip Hammond dejal v pogovoru za BBC, bi tretje glasovanje o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu bilo izpeljano le, če bi bilo jasno, da ga bo parlament podprl (če bodo vnaprej zagotovili dovolj glasov konservativcev in severnoirske stranke DUP).

Glavno vlogo so britanski analitiki pripisali (spet) stranki severnoirskih unionistov DUP. Doslej je torijevcem pod vodstvom Mayeve DUP z desetimi poslanci zagotavljala tesno večino v 650-članskem parlamentu, kjer imajo torijevci premalo, zgolj 317 sedežev. Zdaj pa bi lahko stranka DUP premierki morda lahko zagotovila večinsko podporo za dogovor.

S poudarkom na morda, saj je moč stranke DUP kot take z njenimi desetimi glasovi v 650-članskem parlamentu majhna. Bi pa po poročanju Guardiana podpora DUP za seboj potegnila tudi podporo nekaterih najbolj gorečih zagovornikov brexita – med katerimi je konservativec Jacob Rees-Mogg, ki da bi raje podprl slab dogovor, kot tvegal, da brexita ne bi bilo.

Ampak ... hkrati je v ponedeljek v časniku Telegraph izšlo pismo 23 torijevskih zagovornikov brexita, češ da zavračajo argumentacijo Rees-Mogga in da bodo v vsakem primeru glasovali proti dogovoru. Pri tem iz pisma izhaja še njihovo prepričanje, da je brexit brez dogovora še vedno tudi možnost, čeprav je parlament prejšnji teden to zavrnil (čeprav v nezavezujočem glasovanju).

In v nedeljo in ponedeljek so nekateri mediji prinesli tudi poročila, da bi več torijevcev dogovor podprlo v zameno za odstop Mayeve – kar je ideja, o kateri smo že pisali.

Nestanovitnost poslancev

Ali je mogoče prepričati zadostno število konservativcev in vseh deset poslancev stranke DUP, da podprejo izstopni dogovor, je vprašanje za milijon evrov. Tudi zato, ker so v nasprotju s premočrtno vztrajnostjo Mayeve številni (konservativni) poslanci – nestanovitni.

Samo spomnimo: prejšnji teden je pri glasovanju o odlogu za brexit minister za brexit v sklepnem nagovoru goreče pozival poslance, naj podprejo vladni predlog – potem pa šel in glasoval proti vladnemu predlogu.

Prav tako je zanimiv primer nekdanjega (prvega) ministra za brexit Davida Davisa, ki je s položaja odstopil zaradi nestrinjanja z izstopnim dogovorom, kot ga je izpogajala Mayeva, zdaj pa je v pismu s 14 kolegi zagovorniki brexita poslance pozval, naj premierkin dogovor podprejo.

Ali pa primer nekdanje ministrice za delo Esther McVey, ki je prav tako odstopila zaradi dogovora (da je lahko glasovala proti njemu, česar kot članica kabineta po njenem ne bi mogla), zdaj pa je v pogovoru za televizijo Sky nakazala, da ji dogovor še vedno ne diši, da pa se boji, da če ne bo potrjen, morda sploh ne bo prišlo do brexita. Ker brexit hoče, pa se bo »prijela za nos« in v (morebitnem) tretjem glasovanju dogovor podprla.

Tretje glasovanje, če bi bilo, bi moralo biti v torek ali sredo, saj se v četrtek, 21. marca, začne dvodnevni vrh, na katerem je predvideno, da naj bi evropski voditelji odločali o prošnji za odlog brexita (tako so sicer britanski poslanci odločili v tretjem od treh glasovanj prejšnji teden).

Šef parlamenta: Premierka Mayeva ne more še enkrat pred parlament z istim dogovorom
Foto: Shutterstock
Natalija Gorščak bo nova direktorica TV Slovenija
49 min
Programski svetniki RTV Slovenija so z dvajsetimi glasovi za in štiri glasovi proti Natalijo Gorščak izvolili za novo direktorico TV Slovenija, poroča MMC. Gorščakova je bila doslej na tem
Več ▼

Programski svetniki RTV Slovenija so z dvajsetimi glasovi za in štiri glasovi proti Natalijo Gorščak izvolili za novo direktorico TV Slovenija, poroča MMC. Gorščakova je bila doslej na tem položaju kot vršilka dolžnosti.

Volitve za dekana EF: Metka Tekavčič ima tri izzivalce 3
55 min
Dekana bodo tokrat prvič volili tudi študenti
Na članek...

Študenti, učitelji in drugi zaposleni Ekonomske fakultete (EF) Univerze v Ljubljani bodo 14. maja volili novega dekana.

Poleg aktualne dekanje Metke Tekavčič bodo za dekana ekonomske fakultete tekmovali še trije profesorji, nekdanji minister za delo Vlado Dimovski, prodekan EF Aleš Popovič in prodekan Marko Pahor, sicer tudi redni kolumnist Financ.

Pahor in Tekavčičeva sta se pomerila že leta 2017, takrat je zmagala Tekavčičeva in osvojila tretji mandat. Tekavčičeva je dekanja od leta 2013. Doslej so bili mandati še dveletni, letos bodo dekana volili za štiriletni mandat.

Tokrat prvič volijo vsi zaposleni in tudi študenti

Doslej so dekana volili učitelji, tokrat pa prvič volijo tudi študenti ter strokovno-administrativno in tehnično osebje fakultete. A vsak glas ne šteje enako. Po statutu Univerze v Ljubljani so glasovi študentov vredni 20 odstotkov vseh glasov, glasovi strokovno-administrativnega in tehničnega osebja od 15 do 20 odstotkov glasov, večino glasov pa imajo učitelji, znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas.

Kandidati morajo do 3. aprila predstaviti svoje programe.

Volitve za dekana EF: Metka Tekavčič ima tri izzivalce
Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?
57 min
Neverjetno, ampak prav v lastništvu bank se v zadnjih mesecih dogajajo največje spremembe
Na članek...

V sredo je rok za oddajo zavezujočih ponudb za tretjo največjo banko pri nas. Še pred nedavnim je veljalo, da so lastniški deleži v slovenskih bankah tako rekoč nedotakljivi, a v zadnjem letu je v delniških sestavah prišlo do velikih sprememb. Še pred predvidenimi novimi lastniškimi spremembami, ki bi vpliv politike v bančnem sistemu zminimizirale na petino celotne bilančne vsote sistema, in v tednu, ko sta združevanje priznala dva nemška bančna velikana, smo preverili, kdo so novi lastniki slovenskih bank, kdo še prihaja med te in zakaj »izginjajo« banke.

V Sloveniji danes deluje 12 bank, dve predstavništvi bank in tri hranilnice, kar je precej manj kot v prvem poosamosvojitvenem letu, ko je pri nas delovalo kar 45 bank in hranilnic. In medtem ko sta leta 1992 bili v tuji lasti le dve banki, so v (delni) državni lasti zdaj le še tri banke, od teh pa je delež države v NLB »le« 35-odstoten.

Po za zdaj predvidenih načrtih bi morala v lasti države ostati le SID banka, ki posluje s podjetji in bankami, ter 25 odstotkov minus ena delnica največje banke na trgu – NLB. Po pričakovanjih bančnikov naj bi srednjeročno na tako majhnem trgu, kot je Slovenija ostale približno štiri bančne skupine in kakšna manjša banka ali hranilnica.

Dodajmo pa nezanemarljiv vpliv internetnega bančništva oziroma internetnih ponudnikov, ki so praviloma precej cenejši od klasičnih bank – res pa je, da ne ponujajo vseh storitev.

1. Če ne posredujejo politiki: v Abanko Madžari ali Američani?

V sredo, 20. marca, poteče za teden dni podaljšan rok za zavezujoče ponudbe za stoodstotni delež Abanke, ki je še edina povsem državna banka pri nas. Spomnimo, zdajšnja Abanka je po državni sanaciji leta 2013 nastala z združitvijo Abanke Vipa in Banke Celje. Med zainteresiranimi se najbolj vnet boj pričakuje med ameriškim skladom Apollo in madžarsko OTP banko. Prvi že ima skupino NKBM in želi to pred predvidenim umikom s trga še povečati, Madžari pa si že leta prizadevajo vstopiti na slovenski trg, ki je ena redkih lis v regiji, ki jih ne pokrivajo.

Nezavezujoče ponudbe je po neuradnih podatkih oddala tudi avstrijska Erste Group (ki je na slovenskem trgu že navzoča z banko Sparkasse in družbo Erste Card, ki je pred leti kupila Diners Club) in bi se z nakupom Abanke tudi bolj utrdila na našem razdrobljenem trgu.

Poleg omenjenih so zanimanje v postopku prodaje izrazili še v srbski AIK Banki Miodraga Kostića, ki je letos že kupila Gorenjsko banko (ni je pa še plačala), pa v skladu Blackstone (ta se je pred desetletjem tudi že zanimal za slovenske banke, na vrhu seznama je imel NLB) in v skladu Advent, ki je lastnik Addiko Bank (ki pa jo že prodaja, zato izraženega interesa za Abanko viri ne jemljejo zelo resno).

Kako posluje Abanka? Skladno s trendi na bančnem trgu se že nekaj časa ohlaja, daljšo analizo najdete v članku Kako posluje Abanka, ki je v postopku prodaje?

In zdaj? Oddaji ponudb in verjetnemu pogajanju za zvišanje cene z najboljšimi ponudniki – spomnimo, Abanka se prodaja cela, v kosu –bosta sledila izbor in podpis pogodbe. Seveda, če SDH, ki prodajni postopek vodi (oziroma vlada kot skupščina krovnega upravljavca državnega premoženja), prodaje ne ustavi.

Tudi v vladi Marjana Šarca so že preverjali, ali bi se lahko izognili zavezam evropski komisiji – a je komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager še vedno vztrajna, da do odloga ne more priti. »Zakaj morate prodati banko? Ker so jo v težave spravili 'zunanji vplivi',« je pojasnjevala na nedavnem obisku v Ljubljani. Dodajmo, da je Vestagerjeva glavna kandidatka za predsednico evropske komisije politične skupine ALDE, v katero sodijo tudi koalicijske LMŠ, SMC in (pridružena članica) SAB.

2. Do konca leta bo državna manj kot četrtina NLB

Enako, brez popuščanja, Vestagerjeva napoveduje za dokončno izpolnitev zaveze o umiku države iz NLB. Država je lani namreč prodala le 65 odstotkov banke – zdaj mora prodati še 10 odstotkov in eno delnico. Zakaj? Po originalnih zavezah iz državnega reševanja bank leta 2013 bi morala država do konca leta 2017 prodati 75 odstotkov plus eno delnico NLB, največje banke v Sloveniji. Razlog je povsem isti, kot ga je Vestagerjeva navedla za Abanko – da se zminimizirajo morebitni (novi) politični vplivi na poslovanje.

A vlada Mira Cerarja, ki je tudi »nacionalinteresno« želela preprečiti prodajo, je pri evropski komisiji izposlovala, da lahko v prvem obroku proda le polovični delež banke. Dodajmo, da so se v SDH in politiki tudi sami odločili, da bodo delnice prodajali prek javne ponudbe (IPO), ne pa strateškemu partnerju, kjer bi verjetno lahko iztržili boljšo kupnino.

Do konca leta se bo moral tako delež države (če EU ostane pri zahtevi za izpolnitev zavez) zmanjšati pod statutarno večino, verjetno pa to ne bo zadnja večja lastniška sprememba. Glede na to, da delnice NLB kotirajo na ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu pa na londonski, je NLB lahko v vsakem trenutku tarča prevzemnika.

Vlada že čaka tudi morebitni novi odpustek evropske komisije. Vlada Mira Cerarja je namreč banko zaradi nezadostnega umika države iz kapitala še dodatno poslovno oslabila – še naprej je morala izvajati večino omejevalnih ukrepov pri poslovanju (sprostilo se je le čezmejno financiranje poslov), na novo pa »prislužila« še umik iz življenjskih zavarovanj oziroma prodaja 50-odstotnega deleža v NLB Viti (več o tem v članku Dobiček NLB v devetih mesecih nižji kot lani, bo treba prodati NLB Vito?).

3. Bo SKB še francoska ali (tudi) v to vstopa madžarska OTP?

Že nekaj let se nenehno govori tudi o prodaji SKB, smo pisali pred nedavnim, ki je po bilančni vsoti med četrtim in petim mestom na trgu. Francoska Societe Generale se iz regije umika že od leta 2017, vse banke, ki jih je prodala, pa je kupila madžarska OTP, ki jo obvladuje Sandor Csanyi, bankir, nepremičninar, lastnik največjega agroživilskega konglomerata in predsednik nogometne zveze.

Lani so v francoski Societe Generale prodali dve banki, na Poljskem in v Srbiji. Strategija je, so napovedali, da so v regiji, kjer niso dosegli postavljenih ciljev, naprodaj vse banke, sploh tiste, ki niso med prvimi tremi na trgu.

Za zdaj so Francozi obdržali še banko na Češkem (tretja največja in daleč največja njihova v regiji), v Romuniji (tretja največja), v Sloveniji (ki je med četrtim in petim mestom na trgu, Francozi pa investitorjem za SKB prikazujejo tretje mesto, saj upoštevajo le raven posojil), v Črni gori (druga največja) in Severni Makedoniji (druga največja na trgu). Zadnji dve sta daleč najmanjši v vzhodni diviziji Societe Generale, SKB pa je precej manjša od romunske in češke sestre.

Po neuradnih informacijah naj bi OTP, smo pisali, čakala, kaj bo s prodajo Abanke. Madžari imajo sicer na slovenskem trgu še precej večje ambicije – menda pogledujejo tudi po skupini NKBM (v to sta se združili še Poštna banka in nekdanji slovenski del Raiffeisen banke), saj se bo Apollo iz naložbe prej ali slej umaknil. OTP je za nakup NKBM neuspešno kandidirala ob državnem umiku iz lastništva, zanimala se je tudi za Gorenjsko banko.

4. Gorenjska banka je Kostićeva, slovenski del Hete pa verjetno ne bo

V sredo se bo na tiskovni konferenci predstavil novi lastnik Gorenjske banke, to je srbska AIK Banka, ki je v lasti MK Grupe enega najbogatejših Srbov Miodraga Kostića. Izida prevzemne ponudbe še ni, je pa AIK Banka že prejšnji teden presegla 90 odstotkov v kapitalu banke, ki je ni več med petimi največjimi bankami pri nas. To pomeni, da bo lahko AIK Banka tiste delničarje, ki se ne bodo odzvali na prevzemno ponudbo, tudi iztisnila. In če bo to delala v naslednjem koledarskem letu po končanem prevzemu, bo to morala storiti po prevzemni ceni.

Kakšni so Kostićevi načrti na slovenskem bančnem trgu, še ni povsem znano – ponovimo, da se je zanimal tudi za nakup Abanke. Zanimal pa ga je tudi odkup slovenske podružnice družbe Heta Asset Resolution, slabe banke po potopu koroške Hypo Bank. Kostićeva MK Grupa naj bi oddala najvišjo nezavezujočo ponudbo (ponudil naj bi okoli 300 milijonov evrov), a naj bi že izpadala iz postopka, je poročal Siol. Avstrijci naj bi Kostića, je še neuradno pisal Siol, ocenili kot neprimernega kupca, saj naj ne bi prestal preverjanja po mednarodnih standardih, s katerimi finančne institucije ugotavljajo tveganja na področju pranja in dokazovanja izvora denarja. Ponovimo, da so za nakup slovenske Hete (dejansko gre za nakup terjatev in zavarovanj iz slabih posojil Hypa, ki jih Avstrijci še niso prodali, ne pa za nakup banke) v igri za nakup še skladi DDM, APS in B2. Spomnimo, da je lani srbska centralna banka AIK Banki za nekaj časa prepovedala širitev, sledile pa so še druge kolobocije.

5. Največja hranilnica, Delavska, in na norveškem prepovedana finančna piramida

Lani poleti smo poročali tudi o spremembah v kapitalu Delavske hranilnice, ki ji lastniki, gre za različne sindikate, niso zagotavljali dovolj kapitala ob eksplozivni rasti in je bila tako kapitalsko prešibka. Družba MyWorld je lani dlje časa kupovala delnice Delavske hranilnice – te ji je prodal tudi nekdanji dolgoletni šef Jože Stegne – in zbrala 5,75 odstotka.

Kaj je MyWorld? Gre za družbo iz avstrijskega Gradca, ki jo je, so nam ob razkrivanju zgodbe povedali viri, v Delavsko hranilnico pripeljal Klemen Hazabent, sin nekoč vplivnega bančnika iz NLB in NKBM Andreja Hazabenta, omenjal se je tudi vpliv Stegneta in Draga Isajlovića.

Družba je prej poslovala pod imenom Lyoness, v javnosti pa je znana tudi kot Lyconet oziroma Cashback World. Ta članom ponuja popuste, ki jih pridobijo z nakupi, nakupovalne točke in tudi prijateljske bonuse, koristi od pritegnitve novih članov. Zaradi očitkov o piramidni shemi delovanja je v več državah v preiskavah pri regulatorjih, norveški igralniški regulator pa je lani že objavil, da mora Lyoness v državi nemudoma nehati delovati. Tudi švicarsko višje sodišče kantona Zug je februarja lani Lyonessov sistem označilo za nepravično piramidno shemo, preiskovalo pa naj bi ga tudi več drugih držav, med drugim v Nemčiji, sodni postopki tudi že tečejo v Avstriji. Več o družbi je pisalo Delo v članku Lyoness – nepravična piramidna shema.

6. V Lon prek Senice Kitajec

Po več letih lastniških preigravanj (najprej je bil poražen tabor dolgoletnega »šefa« Slavka Erzarja) je spomladi lani med vodstvom Hranilnice Lon in blokom manjšinskih lastnikov, na čelu katerega je Sergej Racman, potekala še ena vojna za prevlado. Maja je vodstvo Lona, predsednik uprave je Jaka Vadnjal, zmagalo – 16 odstotkov dokapitalizacijskih delnic je vpisala Odvetniška pisarna Mira Senice. Senica je delnice vpisal za irski sklad Kylin Prime Fund, ki je v lasti Kitajca Kaia Daia. Ta se je po naših neuradnih informacijah že dolgo časa v Sloveniji zanimal za nakup kakšne od bank ali hranilnic – zanima ga bančna licenca za Evropsko unijo.

»Zelo zanimiv mož, podjetnik,« je Daia opisal Jaka Vadnjal, šef hranilnice, ki ima približno odstotek slovenskega trga. Kai Dai je po izobrazbi zdravnik, vendar pa ni niti enega dne preživel v zdravstveni ustanovi. Medicino je namreč študiral na materino željo, »v trenutku, ko je dobil diplomo, pa se je usmeril v finance, ki ga bolj zanimajo«.

Kylin Prime ima zdaj 9,94 odstotka Lona, kot pravi Vadnjal, pa bi rad kranjsko hranilnico prevzel v celoti. Lon je sicer že nekaj časa v postopku preoblikovanja iz hranilnice v banko. Med nadzornike Lona sta po lastniških spremembah prišla tudi nekdanji finančni minister in premier Tone Rop (ta ima z nekdanjim šefom državnih železnic Marjanom Rekarjem in nekdanjim šefom SDV Janezom Zemljaričem nov nepremičninski biznis, smo razkrili) ter nekdanji kratkotrajni šef NLB Janko Medja.

Senica, Kitajec, Kostić, denarna piramida, tuji skladi – kdo maršira po slovenskih bankah?
Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali
1 ura
Najcenejši apartma je naprodaj za 15 tisočakov.
Na članek...

Do sredine maja se boste lahko na dražbah potegovali za številne apartmaje in hiše na hrvaški obali. Našli smo jih v Umagu, Zambratiji, Červarju, Funtani, na Reki, v okolici Opatije in Zadra, na Pelješcu, pa tudi na otokih Krk, Pag in Mali Lošinj.

Največ apartmajev bo možno kupiti na spletni dražbi hrvaške finančne agencije (Fina). Deset jih boste lahko kupili od Slovenskih železnic, ki spet prodajajo devet apartmajev in počitniških hiš na Malem Lošinju in en apartma v Červarju.

Najcenejši apartmaji so tokrat naprodaj v Biogradu na Moru – naprodaj jih je deset, najcenejši pa so naprodaj po izklicnih cenah od 15 do 25 tisoč evrov. Če bi se ukvarjali z gostinstvom in turizmom, je na prvi dražbi naprodaj hostel z restavracijo na otoku Krk.

Funtana: večja apartmajska hiša za okoli 860 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za okoli 860 tisoč evrov (6,4 milijona hrvaških kun) je naprodaj večja apartmajsko-poslovna stavba v naselju Funtana, ki leži med Porečem in Vrsarjem v hrvaški Istri. Stavba, v kateri je po podatkih na spletu več apartmajev, v pritličju pa so poslovni prostori (prodajalna), bo na prvi spletni dražbi Fine naprodaj 10. aprila, varščino pa je treba plačati do 1. aprila.

Umag: apartma, cenejši za tretjino

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Hrvaška Fina bo 24. aprila začela drugo spletno dražbo apartmaja v večapartmajskem objektu v naselju Monterol v Umagu. Površina apartmaja je 75,7 kvadratnega metra, sestavljajo ga dve spalnici, dnevni prostor s kuhinjo in shrambo, kopalnica in loža. Izklicna cena na prvi dražbi je bila okoli 132 tisoč evrov, tokrat pa bo lahko vaš za dobrih 88 tisoč evrov (654.880 hrvaških kun). Apartma je približno 300 metrov oddaljen od morske plaže. Po podatkih z razpisa je prazen.

Červar: stanovanje za 60 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Vleka in tehnika Slovenskih železnic za 60 tisoč evrov prodaja stanovanje v apartmajskem naselju Červar. Od marine je oddaljeno manj kot 200 metrov. Dvosobno stanovanje z galerijo je v tretjem nadstropju apartmajskega objekta Pinot 3 in ima slabih 52 kvadratnih metrov. Počitniški apartma Pinot 3 je bil zgrajen leta 1978. Javno zbiranje ponudb bo 14. maja.

Lošinj: počitniške hiše in apartmaji

Na Lošinju bo na voljo devet počitniških enot. Hčerinska družba Slovenskih železnic Vleka in tehnika ter Slovenske železnice so objavile vabilo k oddaji ponudb za nakup devetih počitniških enot. Te stojijo v počitniškem naselju Bučanje med Svetim Jakovom in Nerezinami. Gre za naselje s skupno 400 počitniškimi enotami, ki ima urejene plaže, bazen, športne površine, pomol za privez čolnov in svoj otok.

Potegovali se boste lahko za pet počitniških hiš, en apartma in tri garsonjere. Apartma ima 43,1 kvadratnega metra uporabne površine in 23 kvadratnih metrov terase. Cena znaša 58 tisoč evrov. Garsonjere imajo 22,1 kvadratnega metra uporabne površine in še od pet do 9,5 kvadratnega metra terase. Izklicna cena vsake znaša 37 tisoč evrov. Hiše imajo 45,1 kvadratnega metra uporabnih površin in od 20 do 25 kvadratov veliko teraso. Vsaka hiša je naprodaj za 89 tisoč evrov.

Vsak kupec bo moral plačati še dvoodstotni davek na promet nepremičnin. Rok za oddajo ponudb je 14. maj do 13. ure. Kupec bo moral za vsako od nepremičnin plačevati tudi pavšal upravljavcu počitniškega naselja PSK Krško, kar letno stane od dva do tri tisoč evrov.

Zambratija: pritlični apartma za 76 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na prvi spletni dražbi Fine bo 17. aprila naprodaj apartma v naselju Zambratija v okolici Umaga. Od slovenske meje je oddaljen približno 16 kilometrov. Leži v pritličju večapartmajske hiše, ki je od morja oddaljena okoli 250 metrov. Apartma oziroma stanovanje je prazno in meri 51,5 kvadratnega metra. Izklicna cena je približno 76.200 evrov (565.500 hrvaških kun). Draženje se bo začelo 17. aprila in bo trajalo dva tedna. Rok za plačilo varščine je 8. april.

Bližina Opatije: hiša s pogledom na morje za 386 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za okoli 386 tisoč evrov se prodaja dvostanovanjski dvojček v naselju Bregi nad Opatijo s pogledom na Jadransko morje in obalo Istre. Do središča Opatije je približno pet kilometrov. Dvojček je prazen in se prodaja skupaj s pripadajočimi zemljišči. Na delu zemljišča je še en večji (nedokončan) stanovanjski objekt, ki pa je v razpisu dražbe opredeljen kot gozdno zemljišče. Skupna površina zemljišč je 1.700 kvadratnih metrov. Dražba bo 24. aprila, varščino je treba plačati do 15. aprila.

Novalja: apartma za 45 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi 7. maja se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v Novalji na otoku Pag. Apartma je v drugem nadstropju večstanovanjskega objekta in je velik slabih 40 kvadratnih metrov. Na prvi dražbi bo naprodaj za okoli 45.200 evrov (335.339 hrvaških kun). Varščino je treba vplačati do 26. aprila.

Novalja: dvosobni apartma za 57 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi Fine, ki bo 24. aprila, se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v središču Novalje na otoku Pagu. Apartma je v mansardi večstanovanjskega objekta in ima 55,9 kvadratnega metra površine. Sestavljen je iz dveh sodb, kopalnice, dnevne sobe s kuhinjo, loggie in terase. Izklicna cena je določena pri okoli 57.200 evrih (424 tisoč hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 15. aprila.

Center Malega Lošinja: apartma za 55 tisočakov

Za dobrih 55.800 evrov (414 tisoč hrvaških kun) je naprodaj 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Malega Lošinja, ob glavni mestni promenadi in marini. Stanovanje je v drugem nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe. Stanovanje je naprodaj v izvršilnem postopku na Hrvaškem, dražba bo 15. maja na dražbenem portalu Fine. Varščino je treba vplačati do 3. maja. V stanovanju biva dolžnik, izhaja iz razpisa.

Otok Krk: hostel za pol milijona evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Če bi se na Hrvaškem ukvarjali z gostinstvom in turizmom, se boste lahko na spletni dražbi 24. aprila potegovali za nakup hostla z restavracijo v mestu Krk na istoimenskem hrvaškem otoku. Hostel, ki mu pripada večja terasa za goste, bo na prvi dražbi naprodaj za okoli 491 tisoč evrov (3,6 milijona hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 12. aprila.

Pelješac: opremljena hiša ob morju za okoli 190 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi 24. aprila se boste lahko potegovali za stanovanjsko hišo v mestu Orebić na polotoku Pelješac. Površina hiše je sto kvadratnih metrov, pripada ji tudi vrt oziroma zunanji atrij. Hiša se prodaja skupaj z opremo in pohištvom. Od morja in obmorskega sprehajališča je oddaljena nekaj metrov. Izklicna cena je okoli 190 tisoč evrov (1,4 milijona hrvaških kun). Varščino je treba plačati do 15. aprila. Kot je razvidno z razpisa dražbe, je hiša prosta.

Biograd na Moru: deset apartmajev; cene od 15 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi Fine se boste lahko potegovali tudi za deset apartmajev v Biogradu na Moru. Naprodaj sta večja apartmaja velikosti 115 kvadratnih metrov in osem studio apartmajev velikosti od 20 do 34 kvadratnih metrov. Apartmaji se prodajajo ločeno po izklicnih cenah od 15.400 do 98.400 evrov. Dražba bo 24. aprila.

Okolica Zadra: hiša za 292 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na dražbi 9. aprila bo naprodaj hiša v kraju Bibinje, okoli 11 kilometrov od središča Zadra. Hiša stoji v bližini marine Dalmacija, od plaže je oddaljena manj kot sto metrov. Površina zemljišča pod hišo je 193 kvadratnih metrov, parcela pa obsega še 111 kvadratov obdelovalne zemlje in 500 kvadratov dvorišča. Vaša bo lahko za dobrih 292 tisoč evrov (2.169.608 hrvaških kun) oziroma tretjino ocenjene vrednosti.

Malinska: stanovanje cenejše za tretjino

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na otoku Krku se boste lahko potegovali za stanovanje v naselju Sveti Vid-Miholjice pri Malinski. Stanovanje v novejši večstanovanjski stavbi je v prvem nadstropju in meri 129,3 kvadratnega metra. V stanovanju so dnevna soba, tri spalnice, večja kopalnica ter manjši kopalnici s tušem, kuhinja in dve loži, stanovanju pa pripada še parkirno mesto. Od obale je oddaljeno kilometer in pol. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za približno 85.730 evrov, tokrat pa je cena nižja za tretjino in znaša dobrih 57 tisoč evrov (424.500 kun). Spletna dražba bo od 15. do 28. maja.

Pag: apartma v Vidalićih za 57 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V izvršilnem postopku bo na spletni dražbi Fine naprodaj trisobno mansardno stanovanje v naselju Vidalići na otoku Pagu. Od Novalje je oddaljeno dobrih šest kilometrov. Hiša je od morja oddaljena dobrih 60 metrov. Stanovanje meri 80,9 kvadratnega metra in mu pripada še parkirno mesto pred hišo. Stanovanje ima teraso in pogled na morje. Vrednost nepremičnine je ocenjena na več kot 95 tisoč evrov, na drugi dražbi pa bo naprodaj za dobrih 57 tisoč evrov. Draženje se začne 8. in traja do 21. maja.

Reka: stanovanje za slabih 86 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V stečajnem postopku na Hrvaškem bo aprila na spletni dražbi naprodaj večje stanovanje na Reki s pogledom na morje. Stanovanje ima 120 kvadratnih metrov, na katerih so štiri spalnice, dve kopalnici, dnevna soba, kuhinja, soba in dve terasi. Od morja je večstanovanjski blok oddaljen dobrih 400 metrov. Gre za drugo dražbo. Naprodaj je za slabih 86 tisoč evrov (636.876 hrvaških kun), kar pomeni polovico ocenjene vrednosti. Spletna dražba se začne 17. aprila in traja do 2. maja.

Dražbe od Istre do Dalmacije: 33 apartmajev in hiš na hrvaški obali
Skupina Pošta Slovenije lani z rastjo prihodkov in dobička
1 ura
Pošta Slovenije je lani na ravni skupine po za zdaj še nerevidiranih podatkih ustvarila za 250,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Zaradi rasti
Več ▼

Pošta Slovenije je lani na ravni skupine po za zdaj še nerevidiranih podatkih ustvarila za 250,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Zaradi rasti poslovanja so bili višji tudi odhodki, vseeno pa so leto zaključili z 10,4 milijona evrov čistega dobička, kar je milijon in pol evrov več kot leta 2017.

Kot je za STA povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak, je bil tudi lani opazen trend upadanja poštnih storitev, ki so v strukturi storitev upadle za štiri odstotke, za kar desetino pa so upadle denarne storitve, medtem ko so ostale storitve, ki jih ponujajo na poštnih okencih, zrasle za pet odstotkov. (STA)

Magna začenja s poskusno proizvodnjo v Hočah
1 ura
Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna v torek vendarle začenja s poskusno proizvodnjo v novi
Več ▼

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr po pravnomočni uveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja konec prejšnjega tedna v torek vendarle začenja s poskusno proizvodnjo v novi lakirnici v Hočah, so sporočili iz družbe. Okoli 200 že zaposlenih bo tako lahko začelo z deli, ki so jih zaradi zapletov začasno selili v Gradec. (STA)

Prihaja največji logistični kongres v regiji (OGLAS)
2 uri
Prihaja največji logistični kongres v regiji ter stičišče strokovnjakov in vodilnih s področja industrije, logistike, prevozništva in informacijskih/tehnoloških rešitev. Logistični kongres 2019.
Na članek...

Kaj lahko podjetja naredite sama za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost, hitrejšo digitalizacijo? Spoznajte konkretne rešitve, opolnomočite svoja znanja, veščine in krog poslovnih partnerjev ter prijateljev na Logističnem kongresu 2019, ki bo potekal 3. in 4. aprila v Portorožu (z ogledom dobrih praks 5. aprila).

Logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praski, ki ga že sedmo leto zapored pripravlja Slovensko logistično združenje, povezuje znanje, domače in tuje dobre prakse in izkušnje ter uporabnike in ponudnike logističnih storitev in rešitev.

Logistična panoga se pospešeno razvija. Spremembe so nepredvidene. Le-te povzročajo nove tehnologije, digitalizacija, industrija 4.0. Se uspete odzivati na spremembe? Samo sledite, ali imate pogum in stremite k temu, da bi bili kreatorji sprememb?

V prihodnjih nekaj letih še ne bo drugega tira, ne bo tretje razvojne osti, projekt »Single Window« verjetno še ne bo zaživel in 3D-tisk še ne bo pomembno vplival na logistiko. Kaj boste torej naredili sami, da boste ostali konkurenčni in da bo vaša dodana vrednost višja?

V predelovalni panogi je pomembno, da sledite sodobnim trendom, oz. poskušate nove trende narekovati. Poznavanje delujočih rešitev z uporabniškega vidika ter poznavanje prihodnjih trendov vam povečuje konkurenčno prednost. Široka socialna mreža, prenos dobrih praks in sodelovanje pa je ključ do uspeha.

Prevozniki in logisti občutite na lastni koži vse večje pritiske svojih strank. Zato je nujno, da stremite k partnerskim odnosom, prevozniki pa naročnikom ponudite celovitejše storitve z dodano vrednostjo. Sodelovanje in poznavanje potreb je tudi na tem nivoju izrednega pomena.

Brez močne integracije sodobnih informacijskih in tehnoloških rešitev v logistiki ne gre. Poznavanje celotne oskrbne verige, zakonodaje in dejanskih potreb je naloga vseh, ki razvijate in ponujate IKT-storitve in rešitve. Povezovanje in tesno sodelovane z vašimi uporabniki vam prinaša nove poslovne priložnosti. Strankam pa olajšate marsikateri izziv.

Na Logističnem kongresu 2019 boste skozi 5 plenumov slišali konkretne rešitve, novosti in priložnosti, ki so pomembne tako za industrijo, prevoznike, logiste in ponudnike informacijskih storitev in rešitev. Spoznali boste:

  • katere spremembe se napovedujejo v carinskem poslovanju in kako bodo le-te vplivale na vaše poslovanje,
  • kdaj lahko pričakujete eCMR kot obvezni dokument in kako se pripraviti nanj,
  • ali imate logistiko organizirano učinkovito, ali morda kliče po transformaciji,
  • kako pravilno umestiti moderne tehnološke rešitve v procese,
  • zakaj z digitalizacijo v logistiki in transportu ne smete več čakati in kako izpeljati digitalizacijo, da bodo rezultati skladni z vašimi pričakovanji.

Za vas bodo spregovorili in z vami delili svoje izkušnje in prakse priznani domači in mednarodni strokovnjaki in managerji; v goste prihajajo predstavniki podjetij oz. organizacij: WCO, EurTradeNet, International Road Transport Union, Digital Transport & Logistic Forum, TPV, Danfoss Trata, Novartis, IJS, Schenker, Škoda Auto, ZZI, Špica, Studio Moderna, DHL, Slovenske železnice, ORTEC, DeGirolami, Telekom Slovanije, Judež, …

Udeleženci kongresa boste tudi prvi izvedeli, kdo je Logist leta 2018. Do 22. marca 2019 je še odprt razpis za omejeno priznanje, ki ga Slovensko logistično združenje podeli posamezniku in/ali podjetju za najboljši, najbolj inovativen in prodoren logistični projekt v preteklem letu. Vabljeni k prijavi vaših uspešnih projektov ali nominirajte kolege, za katere menite, da bi si zaslužili priznanje.

www.logisticnikongres.si

Prihaja največji logistični kongres v regiji
Večer: Nekdanje vodstvo Probanke mora zaradi oškodovanja banke plačati okoli 1,5 milijona evrov 1
3 ure
Nekdanja uprava Probanke je s posojilom družbi Medaljon banko oškodovala za 1,09 milijona evrov, zato morajo Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek v 15 dneh DUTB kot pravni naslednici
Več ▼

Nekdanja uprava Probanke je s posojilom družbi Medaljon banko oškodovala za 1,09 milijona evrov, zato morajo Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek v 15 dneh DUTB kot pravni naslednici Probanke plačati skupno okrog 1,5 milijona evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi in sodnimi stroški. To je v gospodarskem sporu tožeče stranke DUTB odločilo višje sodišče, poroča Večer. Sodba je pravnomočna, imajo pa nekdanji menedžerji Probanke možnost vložitve revizije postopka kot izrednega pravnega sredstva na vrhovnem sodišču, še piše Večer.

Sodba se nanaša na posojilo iz decembra 2009 Probanke družbi Medaljon, ki je bila pomemben lastnik Probanke, prek Profectusa in Zlate monete II pa so Medaljon obvladovali menedžerji Probanke.

Ta četrtek tudi v slovenskih restavracijah in gostilnah Okus po Franciji
3 ure
V četrtek - 21. marca 2019 - bo 13 slovenskih restavracij in gostiln pripravilo francosko večerjo. Gre za tradicionalni dogodek Goût de / Good France, letošnja rdeča nit francoske kulinarike pa
Več ▼

V četrtek - 21. marca 2019 - bo 13 slovenskih restavracij in gostiln pripravilo francosko večerjo. Gre za tradicionalni dogodek Goût de / Good France, letošnja rdeča nit francoske kulinarike pa je Provansa, sporočajo iz francoskega veleposlaništva. Tu je seznam restavracij, povezave na nekatere menije pa so na spletni strani francoske ambasade.

  • Lectar,Radovljica,
  • Hotel Evropa Celje,
  • Vila Herberstein,Velenje
  • Vander, Ljubljana
  • Planinka, Ljubno ob Savinji
  • Restavracija Sedem, Maribor
  • Danilo - gostilna & vinoteka, Škofja Loka
  • Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Ljubljana
  • Restavracija KULT316, Ljubljana
  • Galerija okusov, Petrovče
  • Restavracija Manna, Ljubljana
  • Gostilna pri Lojzetu, Vipava
  • Vila Podvin, Radovljica

Težave s podpisovanjem letnih poročil na Ajpesu so odpravljene
3 ure
Če ste ta vikend poskusili oddati letno poročilo na AJPES, ste naleteli na težave. Namreč od sobote naprej so bili problemi pri dostopu liste preklicanih potrdil (CRL lista) izdajatelja SIGEN-CA.
Več ▼

Če ste ta vikend poskusili oddati letno poročilo na AJPES, ste naleteli na težave. Namreč od sobote naprej so bili problemi pri dostopu liste preklicanih potrdil (CRL lista) izdajatelja SIGEN-CA. Posledično digitalna potrdila tega izdajatelja niso mogla biti preverjena in elektronsko podpisovanje ni bilo možno, pojasnjuje Marjan Širaj iz AJPES. Po njegovih besedah je težava zdaj odpravljena.

Elektronsko podpisovanje z ostalimi digitalnimi potrdili (HALCOM, AC-NLB, POSTAR-CA) je ta vikend sicer potekalo brez težav. Letna poročila je do zdaj sicer oddalo 36 odstotkov zavezancev. Če je vaše poslovno leto enako koledarskemu, je treba letno poročilo AJPES dostaviti do konca meseca. Če je vaše podjetje zavezano k reviziji, morate letno poročilo za javno objavo oddati v osmih mesecih po koncu poslovnega leta, a vseeno morate ta mesec AJPES dostaviti letno poročilo za državno statistiko.

Žurnal24: Medtronicove srčne spodbujevalnike z napako je vgrajeval tudi UKCL 6
4 ure
Bralca s srčnim spodbujevalnikom je presenetilo obvestilo iz UKC Ljubljana, da se mora nenačrtovano zglasiti na pregledu. Pri srčnem spodbujevalniku, ki ga ima vgrajenega, je proizvajalec
Več ▼

Bralca s srčnim spodbujevalnikom je presenetilo obvestilo iz UKC Ljubljana, da se mora nenačrtovano zglasiti na pregledu. Pri srčnem spodbujevalniku, ki ga ima vgrajenega, je proizvajalec Medtronic odkril napako in bo potrebna nadgradnja, a ta bo na voljo šele v drugi polovici leta, poroča zurnal24.si.

V UKCL so potrdili: "Medtronic je izdal nujno varnostno obvestilo, ki se nanaša na določene serije dvokomornih srčnih spodbujevalnikov, distribuiranih po vsem svetu med 10. marcem 2017 in 7. januarjem 2019. Pri okvarjenih napravah gre za možnost premora stimulacije, daljšega od 1,5 sekunde in s tem potencialne nevarnosti omotice ali v skrajnem primeru izgube zavesti za pacienta."

UKCL je kupil 347 naprav, ki so bile proizvedene v omenjenem obdobju. Odredili so izredni pregled vseh potencialno okvarjenih naprav, zdaj je na potezi Medtronic. "Po zagotovilih proizvajalca bo programska nadgradnja, ki bo odpravila napako, na voljo v drugi polovici leta 2019. Takrat bomo vse spodbujevalnike ponovno ambulantno pregledali in nadgradili," pojasnjujejo v UKCL.

Na vprašanje zurnala24.si, kako naj pacienti ravnajo v vmesnem času, v UKC odgovarjajo: "Pacienti so zaradi te napake začasno prenastavljeni na varen način stimulacije, ki zagotavlja ustrezno delovanje srčnega spodbujevalnika. Vsi pacienti so redno ambulantno pregledani. V primeru slabšega počutja in suma na nepravilno delovanje naprave so vsi pacienti izredno pregledani v naših ambulantah za srčne spodbujevalnike. Do sedaj nobeden od pacientov z zgoraj omenjenimi srčnimi spodbujevalniki ni navajal težav v smislu omotice ali izgube zavesti."

TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju ter šest hiš pri Ajdovščini
5 ur
Pregled najboljših dražbenih priložnosti od 25. do 31. marca.
Na članek...

TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju ter šest hiš pri Ajdovščini
Je bil Boeing 737 max 8 pravilno certificiran? 16
5 ur
Sistem certificiranja novega letala Boeing 737 MAX 8, naj bi na preiskovalcem povzročil veliko sumov in zastavil veliko novih vprašanj, poroča Reuters. Novo letalo naj bi tekom testiranja že
Več ▼

Sistem certificiranja novega letala Boeing 737 MAX 8, naj bi na preiskovalcem povzročil veliko sumov in zastavil veliko novih vprašanj, poroča Reuters. Novo letalo naj bi tekom testiranja že kazalo varnostne težave, a ga je ameriška letalska agencija še vedno certificirala kot ustrezno letalo.

Boeing je prejšnje leto začel izdelovati nov model letala imenovan 737 MAX 8, ki pa je strmoglavilo že dvakrat v zadnjih petih mesecih. Trenutno je letalo praktično prizemljeno.

Prijazen intervju Vzajemne s Šabederjem, ki bo kot minister ukinjal dopolnilno zavarovanje. Naključje? 13
5 ur
Direktor UKCL Aleš Šabeder pove tudi, kaj pričakuje od ministrstva za zdravje; no, morda bo pa lahko z nove funkcije »svojemu« kliničnemu centru in zdravnikom priskrbel več denarja - se morajo davkoplačevalci prijeti za žep?
Na članek...

V internem časopisu zdravstvene zavarovalnice Vzajemna bo konec marca izšel lep intervju s trenutno še generalnim direktorjem UKCL Alešem Šabederjem. Že 11. marca je bil ta intervju objavljen na spletni strani ceckarije.si, ki jo zasebno ustvarja Vzajemnina piarovka. Je naključje, da ravno zdaj, ko je edini kandidat za novega zdravstvenega ministra?

Vzajemni grozi izguba prek 90 odstotkov posla

Tri dni pred objavo tega intervjuja brez zoprnih vprašanj se je izvedelo, da je direktor UKCL Aleš Šabeder kandidat za novega ministra za zdravje v Šarčevi vladi, ki bo odločala tudi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če se to zgodi (več o načrtih vladajoče koalicije in Levice pišemo tukaj), bo Vzajemna ob več kot 90 odstotkov posla oziroma bo izgubila več kot 270 milijonov evrov premij letno. No, ne bo ravno presenečenje, če dopolnilno zavarovanje tudi ne bo ukinjeno.

Juvančičeva: Res je naključje, lahko pa vidite teorije zarote

Je torej ta intervju ravno zdaj golo naključje? Petra Juvančič, avtorica intervjuja in direktorica službe za odnose z javnostmi v Vzajemni zagotavlja, da »je res naključje, lahko pa tudi v vsem vidite teorijo zarote«. Intervju je, kot pravi, s Šabederjem opravila 4. marca, »ko še nisem vedela, da bo minister«; to je bilo javno znano v petek, 8. marca. Pravi pa še, da tudi sicer objavljajo informativne intervjuje z znanimi direktorji v zdravstvu, zdravniki in ministri; nazadnje decembra lani tudi s Samom Fakinom, ki je nedavno odstopil iz zdravstvenih razlogov.

Kaj je govoril Šabeder in kaj ga niso vprašali

Kakorkoli, poglejmo raje, kaj je v intervjuju za Vzajemno in ceckarije.si govoril Aleš Šabeder, še enkrat poudarjamo, da še kot generalni direktor UKCL. Dodajamo tudi naše komentarje.

  • Dobil je priložnost, da potarna, kako je težko biti menedžer v zdravstvu, tako pravi Šabeder: »Nosimo vso odgovornost, a po drugi strani nam ZZZS kot naročnik pove, koliko in po kakšnih cenah bomo delali, za plače mojega osebja se dogovori politika, na priliv bolnikov seveda tudi nimamo vpliva…«
  • Vodenje UKCL vidi kot poslanstvo, a z malo možnosti uspeha: »Prihod na to funkcijo seveda ni na oglas, k temu moraš biti povabljen. Vodenja naše največje bolnišnice niti ne jemljem kot neko tipično službo, ampak bolj kot poslanstvo. Realno gledano je možnost uspeha tu minimalna, zahtevnost dela visoka, plačilo nikoli ne odtehta angažmaja …«
  • Izkoristil je tudi priložnost, da se pohvali: »V preteklem letu smo zmanjšali izgubo in od planiranih dobrih 10 milijonov sanacijskih ukrepov naredili za 8 milijonov sanacijskih učinkov, kar je 80 odstotkov realiziranih ukrepov glede na plan.«

Na Financah dodajamo, da ob tem ni povedal, da je imel UKCL lani za polovico večjo izgubo od načrtovane in da sanacijski odbor ministrstva za zdravje ni zadovoljen z učinki sanacije UKCL.

  • O korupciji Šabeder zagotavlja: »Vsak najmanjši sum korupcije nemudoma predamo organom pregona …, mi pa imamo pristojnosti v skladu z delovno-pravno zakonodajo. Pred kratkim smo se tako poslovili od sodelavke, ki je od bolnika želela plačilo za skrajšanje čakalne dobe.«

Preden začnete ploskati odločnemu boju proti korupciji v UKCL, vseeno velja opozoriti na dvojna merila pri tem. Namreč, medtem ko nekatere nižje kadre Šabeder »v skladu z delovno-pravno zakonodajo« očitno lahko odpusti še v času sumov (denimo tudi skladiščnika Smiljića, ki mu zdaj sodijo zaradi podkupovanja za preskok vrst), ko jim torej še ni nič pravnomočno dokazano, pa v primeru zdravnikov še zdaleč ni tako odločen in pogumen.

V UKCL sta tako po javno dostopnih informacijah zdravniške zbornice še vedno zaposlena zdravnika Rado Janša in Tomaž Malovrh, ki jima sodijo v istem postopku kot Smiljiću! V UKCL so tudi še vedno zaposleni še trije zdravniki, ki so v kazenskih oziroma sodnih postopkih zaradi korupcijskih kaznivih dejanj: interventni nevroradiolog Zoran Miloševič, predstojnik ortopedske klinike Vane Antolič in kardiolog Matjaž Bunc. Vseh teh si v UKCL niso upali odpustiti?

Kot smo že ocenili: po našem mnenju se Šabeder boji zdravnikov in jim tudi ni kos. Kar bo na ministrski funkciji lahko še večja težava kot v UKCL.

  • Kaj si lahko obetajo zdravniki in sestre? Kot kaže, več denarja! Tako pove Šabeder: »Če govorimo o denarju, bi omenil predvsem to, da moramo najti variabilni način nagrajevanja ljudi, stroke in zdravstvene nege, da bi na nek način za začetek »udarniško« obdelali čakalne vrste, se pravi vsaj tisti del, ki se nanaša na prve specialistične in ambulantne preglede.« Pove pa tudi, kako je zdaj v UKCL: »Priložnosti vidim izven rednega delovnega časa /…/, izkoriščenost kapacitet je na 20 odstotkih. Ti resursi so torej popoldne neizkoriščeni. Večina zdravnikov v tem času deluje drugje, pri zasebnikih, kar kažejo tudi izdana soglasja v UKC – od 830 zdravnikov jih ima kar 750 soglasje.«

Šef Fidesa Konrad Kuštrin, ki ravno grozi s tem, da bodo zdravniki delali manj oziroma zahteva, da bi jih morali za delo nad standardi in normativi dodatno plačati (Fides napoveduje, da bodo zdravniki delali manj), bo najbrž navdušen. Z novim ministrom bosta, kot kaže, na isti valovni dolžini. Davkoplačevalci pa se morajo prijeti za žep?

  • Blagovna znamka UKCL ni veliko vredna: Šabeder pravi, da želijo v UKCL razvijati tržno dejavnost, postavili so (nižje) cene samoplačniških storitev, pri tem pa »smo ukinili posebnosti, kot je bil na primer pribitek na blagovno znamko, saj naša blagovna znamka nima takšne moči in vrednosti, da bi si to lahko privoščili«.
  • Znižanja cen in popusti dobaviteljev: »Lani smo /…/ dosegli določene prihranke pri znižanju cen dobaviteljev /…/, z nekaterimi, predvsem manjšimi, smo se hitro dogovorili, z drugimi smo v drugem krogu pogajanj, a tudi sicer razumem pogajanja z dobavitelji kot naš reden proces, ki se mora nenehno izvajati.«

V UKCL v zadnjih nekaj mesecih niso navedli še nobenega konkretnega primera znižanja cen ali popustov dobaviteljev, čeprav smo jih k temu pozvali, povedali so le, da »zbirke popustov ne vodimo«. Pisali pa smo tudi, da predragim dobaviteljem ne znajo ali ne zmorejo stopiti na prste, ker se tem ni treba bati za posel, saj konkurence dobaviteljev iz tujine v UKCL ne iščejo, poleg tega pa smo razkrili še primer, ko je dobavitelj dal za UKCL popust borih 13 evrov pri 6 tisoč evrov vrednem zdravilu!

  • Davkoplačevalci, na pomoč: Ko Šabeder govori o nujnih investicijah UKCL v električno napeljavo, agregate, dvigala, sto let stare objekte nekaterih klinik, prenovo negovalnega oddelka… pravi, da »je težava, da mi nimamo lastnih sredstev za to, amortizacija komaj zadostuje za tekoče vzdrževanje, tako da brez pomoči države tu ne bo šlo«. In še: »Imamo pa še nekaj pripravljenih investicijskih projektov, ki čakajo na odobritev ministrstva za zdravje.« Tudi glede zdaj razdrobljenih številnih IT sistemov v UKCL in širše v zdravstvu pričakuje: »Po mojem vedenju bodo za to na voljo tudi neka evropska finančna sredstva za to in do takrat moramo pripraviti neko osnovo tega projekta, kaj pravzaprav želimo, se obrniti na trg, kaj ta ponuja in narediti korak naprej. Šele poenotenje bolnišničnih sistemov nam bo omogočilo transparentnost, ki je danes nimamo.«

Prav zanimivo bo videti, kako bo Šabeder glede odobravanja državnega denarja za UKCL ravnal, če in ko bo minister za zdravje. Že na začetku mandata v UKCL pred letom dni je sicer povedal, kako si zadevo predstavlja: UKCL brez izgube šele leta 2022, za izvedbo petletne strategije pa potrebujejo 220 milijonov evrov.

  • Ni botrov, ni stricev, ni pritiskov, če verjamete: »Političnih pritiskov za zdaj nisem občutil, prav tako ne lobističnih, pri svojem delu imam dokaj proste roke, z izjemo NIOSB. Skratka, doslej nobenih urgenc, pritiskov ali posebnih poskusov vplivanja,« med drugim še pravi Šabeder v intervjuju za Vzajemno in ceckarije.si.

Prijazen intervju Vzajemne s Šabederjem, ki bo kot minister ukinjal dopolnilno zavarovanje. Naključje?
Foto: Aleš Beno
Davčna tveganja pri izplačilih dividend holdingom
6 ur
Pomembno davčno tveganje se pojavi, kadar holding prejete dividende kmalu po prejemu razdeli naprej do svojih lastnikov. Za upravičenega prejemnika dividend se lahko v takšnem primeru šteje posredni lastnik, ne holdinška družba, ki se ji izplačajo dividende.
Na članek...

Izplačujete dividende holdingom iz tujine? Če je odgovor pritrdilen, najverjetneje pri izplačilih izkoriščate davčne ugodnosti, ki vam jih ponuja nacionalno pravo, pravo EU ali konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Drži?

V praksi to pomeni, da družbe od izplačil dividend ne obračunajo in plačajo davčnega odtegljaja po stopnji 15 odstotkov, ker uveljavijo oprostitev na podlagi direktive EU, tako imenovani Parent & Subsidiary Directive, ki je bila sprejeta v naš pravni red. Lahko pa je obračunana stopnja davčnega odtegljaja samo nižja, če družbe uveljavijo ugodnosti iz konvencij, tako da družba plača davek po stopnji pet ali 10 odstotkov namesto 15 odstotkov. V vsakem primeru velja, da na trgu skoraj ni mogoče zaslediti primerov, v katerih bi bilo treba pri izplačilu dividend tujim pravnim subjektom obračunati davčni odtegljaj po splošni navedeni davčni stopnji.

V katerem grmu tiči zajec, bi se lahko vprašali ob dejstvu, da je na svetu kar 232 držav, medtem ko se ugodnosti nanašajo le na poslovanje z družbami iz 28 držav članic EU oziroma 61 držav, s katerimi je Slovenija sklenila konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Razloga za to, da se davčni odtegljaj pogosto ne obračunava po splošni stopnji, sta najmanj dva. Prvi je, da veliko investitorjev v kapital slovenskih družb prihaja iz držav, s katerimi se pri poslovanju lahko izkoristijo ugodnosti. Torej iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo. Drugi razlog pa je zagotovo ta, da se skupine družb organizirajo davčno učinkovito, kar pomeni, da način poslovanja prilagodijo ugodnim davčnim režimom.

Praksa sodišča EU

Sodišče EU je pred kratkim odločalo v združenih zadevah C-116/16 in C-117/16, v katerih je presojalo davčne učinke v primeru, ko sta hčerinski družbi s sedežem v EU izplačevali dividende v višini približno 800 milijonov evrov in 550 milijonov evrov neposrednemu lastniku, to je holdingu iz druge države članice EU, ki so ga ustanovili posredni (dejanski) lastniki iz tretjih držav.

Zadevi se nanašata na primer, ko je bilo ugotovljeno, da so holding ustanovili investitorji iz tretjih držav predvsem z namenom pridobivanja davčnih ugodnosti. Na to naj bi kazalo dejstvo, da sta imela oba holdinga sedež v državi članici EU, pri čemer sta bila ustanovljena predvsem z namenom pridobivanja davčnih ugodnosti. Ugotovljeno je bilo, da sta holdinga po prejemu dividende takoj razdelila naprej svojim lastnikom. Upravičeni prejemnik dividend z davčnega vidika ni bil holding, ki so se mu dividende izplačale, temveč končni prejemnik dividend.

Odločitev sodišča v prej navedeni zadevi pomeni nov, nepričakovan razvoj davčnega prava na treh različnih področjih:

  1. sodišče EU dovoljuje neposredno učinkovanje direktive na obdavčitev davčnega zavezanca v primeru davčne zlorabe s tem, ko se postavi na stališče, da lahko države članice zavrnejo pravico do izkoriščanja davčnih ugodnosti iz direktiv EU v primeru davčnih zlorab tudi, če ni določb nacionalnega prava, ki bi omogočale takšno zavrnitev (z dejanji goljufije namreč ni mogoče utemeljiti pravice iz pravnega reda EU);
  2. sodišče EU se postavi na stališče, da se v primeru »umetnih shem« ni mogoče sklicevati na davčne ugodnosti, do katerih bi bile družbe upravičene, če bi se upošteval resničen namen transakcij, ker za to niso izpolnjeni formalni pogoji (če se dividende izplačajo obvodni družbi, ni mogoče izkoristiti davčnih ugodnosti, ki bi jih imel upravičeni prejemnik, če bi bile dividende izplačane neposredno njemu, saj takšnega neposrednega plačila ni bilo);
  3. sodišče EU da usmeritve glede razlage pojma »umetna shema« pri izplačevanju dividend.

Umetna shema

Sodišče EU je zavzelo stališče, da je za dokaz zlorabe potreben skupek okoliščin, iz katerih izhaja, da je bil namen strukture v pridobivanju davčnih ugodnosti (subjektivni element) in da tudi ni bil dosežen cilj davčne ureditve (objektivni element), to je v konkretnem primeru oprostitev plačila davčnih odtegljajev za doseganje konkurenčnosti na svobodnem trgu EU.

Indici, ki lahko izkazujejo obstoj zlorabe, so lahko med drugim obstoj obvodnih družb, ki nimajo ekonomske utemeljitve, in izključno formalna narava sestave skupine družb, finančne sheme in posojil.

Po mnenju sodišča se lahko za umetno shemo šteje skupina družb, ki ni vzpostavljena iz razlogov, ki zrcalijo ekonomsko realnost in je njen glavni ali eden izmed glavnih ciljev pridobitev davčne ugodnosti. To je podano zlasti, kadar zaradi obvodnega subjekta pride do izognitve plačilu davka na dividende. Primeroma, kadar holding prenakaže dividende drugim subjektom v zelo kratkem času po njihovem prejetju. Okoliščina, ki lahko kaže na umetno shemo, ni samo pogodbena ali zakonska obveznost holdinga, da dividende prenakaže tretjemu, temveč tudi samo dejstvo, da „v bistvu“ holding nima pravice, da uporablja te zneske in da jih uporablja. To je predvsem, kadar se lahko ugotovi, da je edina dejavnost holdinga prejetje dividend in njihovo prenakazilo upravičenemu lastniku ali drugim obvodnim družbam.

Davčno breme izplačevalca

Če se ugotovi, da je bila lastniška sestava v skupini »umetna shema«, katere glavni cilj je bil pridobivati davčne ugodnosti, se lahko izplačevalcu dividend naloži plačilo davčnega odtegljaja in se mu odvzame pravica do oprostitve. V skladu z veljavno ureditvijo bi to pomenilo plačilo 15 odstotkov davčnega odtegljaja.

Situacijo lahko ponazorimo na konkretnem primeru. Kadar ima investitor sedež v tretji državi in ustanovi holding na Nizozemskem, prek katerega pridobi poslovni delež v slovenski družbi, bo slovenska družba lahko dolžna ob izplačilu dividend obračunati davčni odtegljaj, če se ugotovi, da je holding le obvodna družba. Oprostitve na podlagi Parent & Subsidiary Directive ali na podlagi določil konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja slovenska družba ne bo mogla uspešno izkoristiti, ali pa ji bo ta lahko naknadno v postopku nadzora zavrnjena.

Domen Romih je davčni svetovalec v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
6 ur
1. Koliko nas bo stal komfort Luke Mesca?2. Kako vrhovno sodišče povečuje zaupanje v sodstvo? S 350 tisoč evri za dve spletni strani in projekta.3. (Sporazum vlada-Levica) 10 tisoč novih
Več ▼

1. Koliko nas bo stal komfort Luke Mesca?

2. Kako vrhovno sodišče povečuje zaupanje v sodstvo? S 350 tisoč evri za dve spletni strani in projekta.

3. (Sporazum vlada-Levica) 10 tisoč novih najemniških stanovanj, določanje maksimalnih najemnin ter regulacija AirBnB

4. (Sporazum vlada-Levica) Bo to konec projektnega, agencijskega dela in espejev?

5. Stari mački v akciji: Tone Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič skupaj v nepremičnine

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Območje z evrom januarja z 1,5 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka
6 ur
Območje z evrom je januarja ustvarilo 1,5 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je bil ta januarja letos pri 3,1 milijarde evrov, je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Več ▼

Območje z evrom je januarja ustvarilo 1,5 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je bil ta januarja letos pri 3,1 milijarde evrov, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Januarski izvoz blaga iz območja evra je dosegel 183,4 milijarde evrov, kar je 2,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je medletno povečal za 3,4 odstotka na 181,8 milijarde evrov.

Celotna EU je medtem januarja v blagovni menjavi s svetom ustvarila 24,9 milijarde evrov primanjkljaja, kar je 3,5 milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani. Izvoz blaga se je januarja v medletni primerjavi povečal za 2,1 odstotka, dosegel je 153,6 milijarde evrov, uvoz pa za 3,9 odstotka in je dosegel vrednost 178,5 milijarde evrov.

V gradbeništvu 15 odstotkov več delovno aktivnih kot pred petimi leti 1
6 ur

V Sloveniji je bilo januarja 881.245 delovno aktivnih oseb, kar je slab odstotek manj kot decembra lani in dobre tri odstotke več kot pred enim letom, je danes objavil statistični urad. Število zaposlenih se je medletno povečalo za 3,3 odstotka, na nekaj več kot 788.700 oseb, število samozaposlenih za 2,2 odstotka, na približno 92.500 oseb – večinoma na račun espejev, ki jih je bilo medletno 2,1 odstotka več oziroma 65.550.

Po dejavnostih se je število delovno aktivnih oseb januarja najbolj povečalo v gradbeništvu, in sicer za 8,7 odstotka, na 58.900 oseb. V zadnjih petih letih se je sicer število delovno aktivnih oseb v gradbeništvu povečalo za skoraj 7.900 ali za 15 odstotkov, še poroča statistični urad.

Večina delovno aktivnih oseb je bila januarja v dejavnosti specializirana gradbena dela (65 odstotkov ali približno 38.400 oseb), dobra petina v dejavnosti gradnja stavb, 13 odstotkov pa v dejavnosti gradnja inženirskih objektov.

Slaba petina samozaposlenih

V gradbeništvu je bilo sicer 83 odstotkov zaposlenih, 17 odstotkov pa samozaposlenih, še kažejo podatki statističnega urada; 62 odstotkov je bilo slovenskih državljanov, 22 odstotkov je bilo državljanov BiH.

V zadnjih desetih letih je največ delovno aktivnih oseb delalo v gradbeništvu konec januarja 2009 (nekaj manj kot 88.300), najmanj pa konec januarja 2016 (nekaj več kot 49.800).

V gradbeništvu 15 odstotkov več delovno aktivnih kot pred petimi leti
Foto: Shutterstock