Manager
Na Poljskem zaradi suma vohunjenja aretirali kitajskega poslovneža 18
11.01.2019 13:20
Na Poljskem so aretirali kitajskega poslovneža in poljskega državljana, ki sta osumljena, da sta vohunila za Kitajsko. Kitajski poslovnež naj bi bil po poročanju poljskih medijev uslužbenec
Več ▼

Na Poljskem so aretirali kitajskega poslovneža in poljskega državljana, ki sta osumljena, da sta vohunila za Kitajsko. Kitajski poslovnež naj bi bil po poročanju poljskih medijev uslužbenec kitajskega telekomunikacijskega podjetja Huawei.

Po navedbah tiskovnega predstavnika obveščevalnih služb Stanislawa Zaryna sta bila moška aretirana v torek, osumljena pa sta, da sta "delala za kitajske službe in v škodo Poljski".

Kitajski poslovnež naj bi bil eden od direktorjev poljske podružnice Huaweija. Poljski državljan naj bi bil nekdanji agent poljske kontraobveščevalne službe, ki zdaj dela kot svetovalec za kibernetsko varnost pri poljski podružnici francoskega mobilnega operaterja Orange.

Nad Huaweiem se v zadnjih mesecih zgrinja vse več črnih oblakov. Kanada, ZDA, Avstralija, Japonska, Nova Zelandija, Nemčija, Italija, Velika Britanija in Norveška se že prepovedale Huaweievo tehnologijo 5G, oziroma o tem aktivno razmišljajo. Vse z enim samim razlogom: Huawei naj bi vohunil za uporabniki njihovih storitev. Več o tem si lahko preberete v članku: Vojna zahoda proti kitajskemu Huaweiu.

Sanacija bolnišnic – še nas bo bolela glava in trpel žep
2 min
Vprašanje je, ali so solidni lanski rezultati nekaterih bolnišnic dolgoročno vzdržni, vsaj dve bolnišnici pa sta tako pod vodo, da bi ju bilo treba zapreti, česar politika seveda ne bo naredila
Na članek...

Čeprav je lani 12 od 15 bolnišnic v sanaciji izpolnilo finančne cilje, kot se pohvalijo na ministrstvu za zdravje, žal ne moremo ploskati. Še vedno jih deset posluje z izgubo, malo bolje jim gre večinoma zaradi trenutne konjunkture in zato večjih prihodkov. Težava ostajajo neobvladani materialni in drugi stroški ter vnovično kopičenje izgub in zapadlih računov. Dve bolnišnici (Kranj in Nova Gorica) sta tako pod vodo, da bi ju bilo treba zapreti ali priključiti k obstoječim. Česar politika seveda ne bo naredila.

Poročilo o sanaciji bolnišnic in tudi o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v letu 2018 so rešetali tudi v državnem zboru na odboru za zdravstvo in komisiji za nadzor javnih financ. Nekateri podatki so v spodnji tabeli. Medtem pa o novi zakonodaji, ki bi spremenila upravljanje in mrežo zdravstvenih zavodov ter tudi financiranje, še vedno ni ne duha ne sluha. Ministrstvo za zdravje se trenutno pod vodstvom Aleša Šabederja bolj kot z reformo in predolgo čakajočimi pacienti na storitve ukvarja z nezadovoljnimi zaposlenimi – družinskimi zdravniki, pediatri in medicinskimi sestrami.

Državna pomoč brez haska?

Najprej za osvežitev spomina: konec leta 2017 je 15 bolnišnic (od 26) pristalo v štiriletni sanaciji, državni proračun pa jim je pomagal s 135 milijoni evrov. Po interventnem zakonu so bolnišnice morale to pomoč porabiti le za poplačilo zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Državna pomoč je torej takrat rešila njihove zaostrene likvidnostne težave in hkrati okrepila že tako krasne dobičke dobaviteljev, nič pa ni prispevala k sanaciji problematičnega poslovanja. Sanacijske uprave oziroma večinoma kar isti direktorji, ki so bolnišnice vodili že prej, so morali pripraviti ukrepe za znižanje stroškov, povečanje prihodkov in optimizacijo procesov, izvajanje pa je bilo doslej različno uspešno. Sanacija se sicer nadaljuje.

Solidni dosežki: OI, Jesenice, Novo mesto, Izola, Brežice

Naj najprej poudarimo nekatere dobre dosežke: s presežkom (dobičkom) so lani poslovali Onkološki inštitut ter bolnišnice Jesenice, Novo mesto, Izola in Brežice. Načrtovane finančne učinke prvega leta sanacije v skupni višini 24 milijonov evrov je doseglo 12 od 15 bolnišnic. Brez neporavnanih tekočih zapadlih obveznosti je konec prejšnjega leta poslovalo šest bolnišnic: UKC Maribor, Onkološki inštitut, bolnišnice Izola, Novo mesto, Trbovlje in tudi Jesenice (pri zadnji jih je le še nekaj iz prejšnjih let).

Šele v prihodnjih letih bomo videli, ali je katera od bolnišnic dejansko sanirana tako, da bodo ti dosežki tudi dolgoročno vzdržni. O UKC Maribor kaže omeniti, da račune plačuje v roku, a ima še vedno 2,8 milijona evrov izgube, kar je sicer zmernih 1,3 odstotka prihodkov. Brežiška bolnišnica je izplavala iz izgube in zmanjšuje neporavnane obveznosti, a te še vedno dosegajo 4,3 odstotka prihodkov.

Največji bolniki: Kranj, Nova Gorica, UKCL, Topolšica

Najslabše so lani poslovali: porodnišnica Kranj, bolnišnica Nova Gorica in UKC Ljubljana, v določenih težavah pa so še vedno tudi bolnišnice Topolšica, Murska Sobota, Ptuj in tudi Celje. Bo ministrstvo za zdravje ukrepalo?

  • UKC Ljubljana je imel lani za polovico večjo izgubo od načrtovane (22,4 milijona evrov, načrt 15,1 milijona), izguba znaša visokih 4,3 odstotka prihodkov. Namesto načrtovanih 10,3 milijona evrov finančnih učinkov jih je dosegel za 8,1 milijona. Kumulativna izguba znaša 76 milijonov evrov. Lani je UKCL skoraj podvojil (z 19 na 34 milijonov) neporavnane zapadle obveznosti, ki dosegajo 6,5 odstotka prihodkov. Več o divjanju stroškov v UKCL pišemo v spodnjem okviru.
  • Stanje je najbrž najhujše v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, kjer se ubadajo tudi z odstopom direktorice in iskanjem novega vodstva. Izguba je lani presegla milijon evrov, kar je petkrat več od načrtovane in pomeni nevzdržnih 18 odstotkov prihodkov, še dobrega pol milijona evrov znašajo neporavnane zapadle obveznosti. Bilančna izguba za polovico presega vrednost premoženja. BGP Kranj je lani uresničila le desetino načrtovanih finančnih učinkov sanacije. Ta je več kot očitno popolnoma neuspešna. Sami trdijo, da zato, ker število porodov upada, ker so priznane cene neustrezne in ker nimajo drugih dejavnosti, ki bi popravile rezultat. Ta porodnišnica je seveda zrela za stečaj, kar pa je v Sloveniji nepredstavljivo. Spomnimo, načrti za reorganizacijo oziroma priključitev BGP Kranj k bolnišnici Jesenice ostajajo samo kot ideja, ki je nihče ne uresniči.
  • Novogoriška bolnišnica je finančne cilje lani izpolnila le 33-odstotno, imela je 5,7 milijona evrov izgube ali zelo visokih 12 odstotkov prihodkov. Spomnimo, ena od članic sveta zavoda, sicer revizorka, dvomi tudi o teh podatkih, po njenem je izguba skoraj štirikrat večja od prikazane! Kumulativna izguba znaša 14 milijonov evrov. Bolnišnica ima tudi za osem milijonov evrov zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, kar je 17 odstotkov prihodkov. Ali bo spet potrebna državna pomoč?
  • Bolnišnica Topolšica, ki je že v letu 2017 prejela pomoč proračuna, da je sploh lahko izplačala plače, je sicer lani zmanjšala izgubo, spet pa kopiči neplačane zapadle račune, teh je bilo lani za milijon evrov ali 9,2 odstotka prihodkov. Tudi z načrti za pripojitev Topolšice bolnišnici Celje doslej ni bilo nič.
  • Med večjimi bolnišnicami omenimo še celjsko, ki je sicer izpolnila finančne cilje prvega leta sanacije, a ima vseeno 3,5 milijona evrov izgube, kar je 3,3 odstotka prihodkov. Viri so nas opozorili, da si je celjska bolnišnica privoščila tudi računovodski trik. Popisala je zaloge zdravil in zdravstvenega materiala, povečanje zalog pa seveda izboljša poslovni izid; ta naj bi bil brez tega po trditvah virov za okoli 1,5 milijona evrov slabši (torej izguba za toliko večja). V SB Celje so zatrdili, da so sledili navodilom sanacijskega odbora in računovodskim standardom ter da je popis zalog »drugače od prejšnjih let, ko je bilo to narejeno zgolj delno, prinesel realno sliko na tem področju, ki se izraža v finančnem izkazu«.

Sanacija bolnišnic – še nas bo bolela glava in trpel žep
Foto: Shutterstock
Najugodnejšo ponudbo za širitev terminala na Brniku podalo podjetje GIC Gradnje
3 min
Fraport Slovenija je v petek zaključil pogajanja z vsemi šestimi ponudniki za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Najnižja dosežena cena je bila 17,273 milijona evrov,
Več ▼

Fraport Slovenija je v petek zaključil pogajanja z vsemi šestimi ponudniki za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Najnižja dosežena cena je bila 17,273 milijona evrov, podal pa jo je ponudnik GIC Gradnje. Odločitev o izboru naj bi Fraport objavil predvidoma v dveh tednih. (STA)

Top službe - Danfoss išče direktorja področja; službe tudi v Googlu, Maersku, DB, Helli, DUTB in še 15 podjetjih
32 min
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

I(K)T

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

FARMACIJA

Gortanu mandat podaljšali za še dve leti
1 ura
V koprskem logistu Intereuropa so dosedanjemu predsedniku uprave Ernestu Gortanu mandat podaljšali še za dve leti, javljajo na Seonetu. Zdajšnji mandat bi se mu sicer iztekel v začetku junija.
Več ▼

V koprskem logistu Intereuropa so dosedanjemu predsedniku uprave Ernestu Gortanu mandat podaljšali še za dve leti, javljajo na Seonetu. Zdajšnji mandat bi se mu sicer iztekel v začetku junija. Nadzorni svet družbe, ki bo v kratkem tudi uradno prodana Pošti Slovenije, vodi nekdanji bančnik Vojko Čok. Več o prodaji Intereurope lahko preberete v članku Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več.

Gortanu mandat podaljšali za še dve leti
Foto: Aleš Beno
Banke in plačilni promet med prazniki 1
1 ura
Če ste morda pozabili: banke in hranilnice v Sloveniji na praznične dneve 27. aprila 2019, 1. in 2. maja 2019 ne poslujejo in tudi ne izvršujejo nalogov za plačilo. Uporabniki bančnih storitev
Več ▼

Če ste morda pozabili: banke in hranilnice v Sloveniji na praznične dneve 27. aprila 2019, 1. in 2. maja 2019 ne poslujejo in tudi ne izvršujejo nalogov za plačilo. Uporabniki bančnih storitev sicer lahko posredujejo plačilne naloge v elektronske banke, vendar bodo ti izvršeni skladno z datumom valute oziroma prvi naslednji delovni dan. Vsa čezmejno prejeta sredstva na račune med prazniki bodo odobrena na računih komitentov prvi naslednji delovni dan z datumom valute odobritve računa banke, dodajajo na Združenju bank Slovenije.

Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa 1
1 ura
Ob zadnjih podražitvah nafte se zdi, da bodo regulirane cene pogonskih goriv maja še višje
Na članek...

Ob rasti cen nafte na svetovnih trgih se pričakovano povečuje tudi višina regulirane cene pogonskih goriv na slovenskih prodajalnah ob regionalnih cestah. Liter 95-oktanskega bencina se bo opolnoči podražil za 2,5 centa, na 1,349 evra za liter, kar je največ po lanskem oktobru. Liter dizla bo dražji za 1,8 centa in tako najdražji letos. Podobne podražitve je napovedoval naš model, po zadnjih podražitvah nafte pa se zdi velika verjetnost, da bodo regulirane cene goriv čez dva tedna še višje.

V primerjavi s koncem prejšnjega leta bo tako polnjenje 50-litrskega bencinskega rezervoarja jutri dražje za osem evrov in pol, dizelskega vozila z enako prostornino za gorivo pa za nekaj več kot štiri evre.

Prepoved iranske nafte podražila črno zlato

Na finančnih trgih ta teden spremljamo nov naftni vzpon. Vrednost 159-litrskega soda nafte brent se je danes povzpela na 74,90 dolarja, kar je 39 odstotkov več kot ob koncu prejšnjega leta. Razlog za zadnjo rast gre pripisati predvsem zaostritvi ameriških sankcij do Irana. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Kitajski, Indiji, Japonski in še petim državam ne bo več dopuščal uvoza iranske nafte, kot je to veljalo doslej. ZDA sicer Savdsko Arabijo nagovarjajo k povečanju količin načrpane nafte. Takšen razplet se nekaterim analitikom zdi možen, saj bi Savdijcem zaostritev sankcij zoper Iran z vidika krepitve položaja v regiji ustrezala, ZDA pa želijo z alternativno ponudbo nafte preprečiti pritisk na višje cene nafte, kar amerškemu gospodarstvu bolj škodi kot koristi. Zadnja rast cene sporoča dvom trga, da bo preostalim večjim proizvajalkam nafte uspelo nadomestiti manko iranskega črnega zlata.

Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa
Foto: Shutterstock
Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaš stanovanjski problem? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki 1
2 uri
Cene se začnejo pri 72 tisoč evrih. »Računam, da bo prodano vse,« pravi direktor Electe Damijan Janković.
Na članek...

Okrajno sodišče na Vrhniki je razpisalo dražbo za 35 nedokončanih stanovanjskih hiš v naselju Gabrče nad Vrhniko. Gre za ključno premoženje podjetja Electa inženiring, ki je v lasti Damijana in Jureta Jankovića, sinov župana Zorana Jankovića.

Sodišče bo hiše prodajalo posamično. Dražbe je porazdelilo na več dni - od 27. maja do 18. junija. Vsak dražbeni dan bodo naprodaj tri stanovanjske hiše. Podrobnosti o dražbi dobite na našem dražbenem portalu, kjer smo pregledno narisali, katere parcele oziroma hiše bodo naprodaj na posamezen dražbeni dan.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Janković: Cene so nizke, računam, da bo prodano vse

Izvršbo Electe je sprožila prva ločitvena upnica Deželna banka Slovenije (DBS), in sicer zaradi izterjave 7,8 milijona evrov dolga. Glede na cenitev so vse stanovanjske hiše skupaj vredne 4,8 milijona evrov (cenilec je hiše ocenil na vrednosti od 102 do 156 tisoč evrov).

Izklicne cene na prvi dražbi so določene med 72 in 109.500 evri oziroma pri 70 odstotkih ocenjene vrednosti. »S cenami še nisem seznanjen, ampak če se prodajajo po 70 odstotkov ocenjene vrednosti, je to zelo nizka cena. Računam, da bo na dražbi prodano vse,« nam je povedal prvi človek Electe Damijan Janković. Kot je ocenil, bi bilo za dokončanje gradnje potrebnih še okoli 80 tisočakov.

Gradila je Hilda Tovšak

Zgodovina soseske sega v leto 2008, ko je Electa kot investitor gradnjo hiš zaupala velenjskemu Vegradu, ki ga je vodila Hilda Tovšak. Danes že propadli gradbinec je bil za gradnjo izbran le nekaj mesecev pred tem, ko je ljubljanska občina od Vegrada odkupila 119 stanovanj v Celovških dvorih. Na Financah smo se takrat spraševali, ali je bil Vegrad za Electo ugodnejši prav zato, ker je ljubljanska občina takrat že močno zadolženega gradbinca reševala z nakupom stanovanj.

»Gre za klasično gradbeno pogodbo, na razpisu v maju in juniju smo Vegrad izbrali kot najugodnejšega od štirih ponudnikov. Ta posel nima zveze s tistim v Celovških dvorih,« je takrat dejal Damijan Janković.

V kakšnem stanju so hiše danes

Electa je v Gabrčah zgradila 21 dvojčkov in tri samostojne stanovanjske enote. Deset so jih prodali že pred leti, preostale so nedokončane in samevajo že od leta 2012. Gradnja hiš je obstala v tretji gradbeni fazi. To pomeni, da so bila končana konstrukcijska dela etaž in podstrešja, zgrajene so bile strešna konstrukcija in končana krovska dela.

Hiše imajo kletno etažo, nadstropje in mansardo. Kletne stene so zidane z betonskimi kvadri, preostale pa z opeko. V hišah, ki ležijo višje na hribu, je v kleti tudi garažno mesto, nižje ležeče hiše pa imajo nadkriti parkirni mesti pred hišo. Površine hiš so med 156,6 in 229,9 kvadratnega metra.

Cenilec: Potrebno je hitro dokončanje gradnje

Poti in pločniki po naselju so urejeni, dovozne poti do garaž in parkirna mesta pa bodo morali končati kupci. »V naselju je urejena vsa potrebna infrastruktura, tako da se kupec lahko takoj priključi na kanalizacijsko, električno in vodovodno omrežje,« pravi Damijan Janković.

Vse hiše imajo strehe in so zaščitene pred vremenskimi vplivi, na določenih delih pa so izpostavljene in nezaščitene. »Potrebno je hitro dokončanje gradnje, sicer se bo stanje izredno hitro poslabševalo,« je v cenitvi, ki je bila izdelana lani, zapisal sodni cenilec Boštjan Boh.

Kaj pa lokacija?

Naselje Gabrče je od središča Ljubljane oddaljeno 24 kilometrov oziroma približno pol ure vožnje. Damijan Janković pravi, da je lokacija odlična, ker je dvignjena nad Vrhniko. »Ko je v dolini megla, je soseska že na soncu,« pravi Damijan Janković.

Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaš stanovanjski problem? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki
TEŠ 6 do konca praznikov ne bo deloval
2 uri

V torek, 23. aprila, bo po 77 dneh neprekinjenega delovanja načrtovano ustavljen blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Med načrtovano zaustavitvijo, ki bo predvidoma končana 6 maja, bodo opravili pregled opreme, čiščenje dimno-zračnega trakta grelnika LUVO in druge garancijske posege.

Peti blok Termoelektrarne Šoštanj bo v času ustavitve šestega bloka zagotavljal električno energijo za potrebe slovenskih odjemalcev in tudi toplotno energijo za potrebe odjemalcev v Šaleški dolini.

Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je v letu 2018, ko dva meseca ni obratoval zaradi rednega remonta, proizvedel 3.753 gigavatnih ur električne energije. V celotni slovenski proizvodnji električne energije je bil delež šestega bloka 33,5-odstoten, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj.

TEŠ 6 do konca praznikov ne bo deloval
Foto: Jure Makovec
Gašper Repina: Podjetja se tudi v letu 2019 premalo zavedajo, kako pomembna je spletna stran 3
3 ure
Spletno mesto samo po sebi ne povečuje prodaje, je pa orodje, ki to omogoča.
Na članek...

Gašper Repina je vodja marketinga pri spletni agenciji Optiweb. Njegove glavne naloge zajemajo vodenje in motiviranje marketinške ekipe, načrtovanje digitalnih marketinških strategij in grajenje pristnih vezi z naročniki. Na Slovenski marketinški konferenci bo govoril o tem, kaj narediti, ko prenova spletne strani prinese slabšo prodajo.

Zakaj se sploh odločiti za prenovo, kaj je odločilno?

Prve sekunde na spletni strani povedo več kot sto besed – so kot očesni stik in stisk rok. Kaj se zgodi? Spletno stran prav hitro zapustiš ali pa si želiš izvedeti več. Ti je všeč, kako te nagovarja? Uporablja tvoj ton glasu? Te logično vodi od ene do druge informacije, pri tem pa pušča možnost dialoga?

Podjetja se tudi leta 2019 premalo zavedajo, kako izredno pomembna je njihova spletna stran. Tako lahko izluščimo nekaj vprašanj, ki bi si jih morala redno postavljati:

  • Je obiskovalcu že v prvih sekundah obiska jasno, kdo smo in s čim se ukvarjamo?
  • Ali ustrezno nagovarjamo obiskovalca, ki ga želimo na svoji spletni strani? Mu ponujamo dovolj aktualnih informacij, ki ga zanimajo, in v jeziku, ki mu je blizu? Ga logično vodimo po spletni strani? Mu dopuščamo možnost dialoga in ponujamo, da ostanemo v stikih tudi v prihodnje?
  • Jasno poudarjamo naše konkurenčne prednosti, razlikovalne lastnosti in najpomembnejše dejavnosti?
  • Spremljamo analitiko spletne strani, ki nam pomaga ugotoviti, na kateri točki obiskovalec zapusti spletno mesto in katere vsebine ga najbolj zanimajo?
  • Izkoriščamo potenciale spleta za optimizacijo naših internih procesov in podporo pri doseganju naših poslovnih ciljev?
  • Je naša spletna stran starejša od treh let?

Kako ravnati, če prenova ne da želenih rezultatov, ne poveča prodaje? Koliko časa sploh čakati na rezultate?

Spletno mesto samo po sebi ne povečuje prodaje. Je le orodje, ki to omogoča. Po uspešni prenovi je odločilen marketing – vse od SEO-optimizacije spletnega mesta, oglaševanja, testov A/B, spremljanja analitike in prilagajanja vsebin do rednega dodajanja novih vsebin, pošiljanja novic, aktivnosti na družbenih omrežjih … Skratka, aktivni in usklajeni moramo biti na vseh digitalnih kanalih. Hkrati pa tudi vztrajni in potrpežljivi, saj rezultati ne pridejo vedno čez noč.

Če rezultatov ni, se moramo ustaviti in analizirati, kaj se je zgodilo, kaj je prineslo učinek, in iskati možnosti, kako uspeti. Za različne storitve in izdelke so različni tudi pristopi in oglaševalski kanali.

Je treba prenovi dodati še kaj ekstra, kakšen sladkorček, več promocije, da ima večji učinek?

Vsebine, vsebine, vsebine. Čeprav to področje pri marsikaterem podjetju peša, ker priprava vsebin zahteva svoj čas, vedno nove relevantne vsebine danes niso več predmet izbire, ampak standard. Najlažje si jih je predstavljati kot lepilo med vsemi digitalnimi kanali, ki se dopolnjujejo in skupaj gradijo uspešno zgodbo.

Ali so lahko lokalne trgovine, tudi spletne, konkurenčne svetovnim velikanom?

Vsekakor. Njihova prva in marsikdaj celo najpomembnejša konkurenčna prednost se skriva prav v tem, da so lokalne. Kadar spletna trgovina zna dobro poudariti svojo »lokalno« zgodbo in hkrati izkoristiti prednosti poznavanja domačega trga, na primer poznavanje kulturnih specifik, lahko to pomeni velik plus. Še več, pospeševanje spletne prodaje se v tem primeru lahko čudovito prepleta s pospeševanjem prodaje v fizičnih poslovalnicah in nasprotno.

Katera zlata pravila mora podjetje upoštevati, če razmišlja o prenovi spletne trgovine?

Da si najprej odgovori, kaj želi s prenovo doseči. Povečati prodajo, morda le prepoznavnost? Potem je nujno že razmisliti o prvih korakih po prenovi. Saj kot sem že omenil, samo ta ni dovolj. Pomembno se je vprašati tudi, kakšna naložba v spletno trgovino je za podjetje še sprejemljiva glede na možnost financiranja in pomembnost posamezne želene funkcionalnosti glede na pričakovane rezultate.

Kako pomemben je izbor pravega trenutka za prenovo?

Izbor pravega trenutka za prenovo spletne trgovine je odločilen. Priporočljivo je, da upoštevamo več dejavnikov, med drugim gospodarski položaj, razmere in trende v panogi, poslovni cikel in splošni položaj podjetja (količina finančnih in kadrovskih virov), starost in ustreznost trenutne spletne trgovine glede na poslovne cilje podjetja. Prav tako je priporočljivo o spletni trgovini začeti razmišljati vnaprej, se posvetovati z različnimi izdelovalci spletnih trgovin in si s tem pridobiti jasnejšo sliko o lastnih potrebah in možnih rešitvah, hkrati pa že vzpostaviti določene odnose, ki ti bodo prišli prav, ko bo podjetje na prenovo povsem pripravljeno.

Vsak ponudnik spletnih trgovin – ne glede na to, kako kakovosten je – preprosto ne more biti optimalen za vsako podjetje, zato je pomembno vzeti si dovolj časa, da poiščeš »svojega optimalnega«.

Gašper Repina: Podjetja se tudi v letu 2019 premalo zavedajo, kako pomembna je spletna stran
Foto: Osebni arhiv
Twitter v prvem četrtletju z več uporabniki in rastjo prihodkov 1
3 ure
Družbeno omrežje Twitter je imelo med januarjem in marcem 330 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov, kar je devet milijonov več kot v zadnjem četrtletju lani, so sporočili iz ameriške
Več ▼

Družbeno omrežje Twitter je imelo med januarjem in marcem 330 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov, kar je devet milijonov več kot v zadnjem četrtletju lani, so sporočili iz ameriške družbe. Analitiki so pričakovali, da bo število uporabnikov upadlo, poroča Reuters. V prihodnje sicer Twitter ne bo več razkrival števila mesečnih aktivnih uporabnikov, pač pa le število dnevnih aktivnih uporabnikov, ki so na dnevni ravni izpostavljeni oglasnim sporočilom. Teh je bilo v prvem letošnjem četrtletju 134 milijonov, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej.

Twitter je sicer v prvem četrtletju prihodke na letni ravni povečal za 18 odstotkov na 787 milijonov dolarjev, čisti dobiček pa se je z 61 milijonov povečal na 191 milijonov dolarjev.

Kitajska: Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu 4
4 ure
Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v
Več ▼

Ameriške sankcije za uvoz iranske nafte bodo okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu nafte, so danes sporočili iz Pekinga. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek namreč sporočil, da ne bo več dopuščal izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana osmim državam, med katerimi je tudi Kitajska.

"Kitajska ostro nasprotuje ameriški implementaciji enostranskih sankcij," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. (STA)

Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic
5 ur
Na letošnjem dogodku degustacije porschejev (Porsche Road Tour) smo se zapeljali s caymanom, panamero, macanom, cayenom in novo generacijo ikonične carrere 911. Da bi bilo rapoloženje še bolj praznično, so bili avtomobili odeti v žive barve, kot velikonočni pirhi.
Na članek...

Ob prihodu na golfsko igrišče v Arboretumu Volčji Potok so nas pričakali nanizani jekleni lepotci. Še preden smo skočili za volan in prebudili 2.200-glavo konjenico, sta nas Porschejeva inštruktorja jasno poučila o novostih in pravilih vedenja. Letos smo vozili v skupini, v kateri ni bilo 911 turba S, smo pa lahko okusili novo panamero v različici GTS. Medtem ko se je ob začetnem izboru avtov večina zapodila proti carreri, panameri in caymanu, sem sam raje sedel v macana S, ki je v naši skupini zastopal najbolj ljudskega med porscheji.

Začetni del poti od Volčjega Potoka skozi Kamnik in Vrhpolje je raven in poln naselij, porsche pa si v takšnem okolju ne more niti pretegniti noge. Kljub najmanjši moči se je prav v macanu S najbolj slišalo pihanje turbine. Pospeševanje je odločno, 5,1 sekunde do stotice pa že sodi v kategorijo športnih avtomobilov. Tudi v zavojih se vede vzorno, lahkotno in udobno. Prostornost, uporabnost in cenovna dostopnost so razlog, da je macan najbolj prodajani porsche. Za različico S je treba odšteti vsaj 80 tisoč evrov, kar pa je v svetu porschejev in tokratne družbe zelo sprejemljivo.

Cesta se je začela z vzponi in zavoji, na vrsti pa je bila panamera GTS v mambovsko zeleni. V konvoju je zahvaljujoč štirilitrskemu osemvaljniku preglasila vse druge. V kabini je doživetje precej bolj umirjeno, saj vanjo ne prodre veliko zvoka. Pospešek v panameri ti vzame sapo, vožnja pa tudi v športnem načinu ni pretrda. V zavojih na podeželski cesti seveda ne more zagotoviti vozniške izkušnje kot carrera ali cayman, saj je prevelika in udobna. Panamera mora ob športnem biti tudi razkošen in družinski avto ter poslovna limuzina. Večopravilnost pa tudi nekaj stane, pri panameri GTS 186 tisoč evrov.

Končno sedem še v najbolj pričakovano (novo) carrero. Pred začetkom skozi ogledalo opazujem širši bok, ki objema zadnje kolo. Na kratkem odseku po Tuhinjski dolini jo nekajkrat poženem v više vrtljaje. Ob pritisku na plin me potisne v sedež, motor pa zapoje v znanem šestvaljnem tonu. Z enim očesom spremljam skakanje igle na merilniku vrtljajev od tri tisoč pa vse do več kot sedem tisoč. Merilnik hitrosti v trenutku doseže trimestna števila, če ne paziš, si hitro tudi krepko čez.

Nova carrera S do stotice poskoči že v 3,7 sekunde. Motor sploh ne daje slutiti, da je prisilno polnjen, saj je odziven in se zelo rad vrti. Ko pa ga prestaviš v normalen način, se podvozje sprosti, menjalnik prestavi nekaj prestav višje, motor pa se umiri. Ob izstopu iz avta poskušam s čevlji ne podrsati po pragu. V carreri se sedi tako nizko, da se je temu izogniti pravi izziv.

Skobacam se še v cayman GTS v turkizno modri barvi, ki jo pri Porscheju imenujejo miami modra. Sedeži me močno objamejo, med vožnjo pa se z avtom zlijeva v eno. Tu je voznik najbolj izpostavljen surovosti motorja in podlage. Čeprav ga poganja »le« štirivaljnik z 269 kilovati (365 konji), jezno prasketa, skoraj tako glasno kot z valji bolj obdarjena carrera ali panamera.

Ustvarjen je za zavoje. Sredinska postavitev motorja, med kabino in zadnjo osjo, zagotavlja, da se cayman ceste oklepa kot tirnic, športno podvozje pa vozniku sporoča vsako neravnino ali razpoko pod gumami. Po pospeških ne zaostaja veliko za carrero, do sto kilometrov potrebuje le 4,3 sekunde. Motor prostornine 2,5 litra se izogne najvišjim davčnim stopnjam, začetna cena je 95 tisoč evrov.

Za konec sem zadnji del poti po avtocesti odpeljal v Porschejevem velikanu cayenne turbo. Tu je vse podrejeno udobju in uporabnosti. Visoko sedenje in udobno vzmetenje sta kot nalašč za premagovanje dolgih poslovnih poti. Turborazličica je zagotovilo, da vas bodo na nemškem autobahnu prehiteli le najdrznejši. Cayenne turbo se kljub svoji masi zažene impresivno. Medtem ko v kabino ne spusti veliko zvokov, so pospeški neverjetni.

Konvoj porschejev je na poti z Vranskega dohitel starejši ferrari, ki pa ob vsakem pospeševanju nikakor ni mogel slediti cayennu. Štirikolesni pogon in 404 kilovati (550 konjev) so bili prevelik zalogaj za italijana. V zavojih cayenne svoje velikosti ne more skriti. Po ozkih cestah v okolici Volčjega Potoka pa bi ob bližnjih srečanjih s tovornjakom najraje pogledal kar stran. Težko pa je spregledati ceno Porschejevega orjaka, za katerega v različici turbo pričakujejo vsaj 192 tisoč evrov.

Velikonočno razpoloženje v društvu napetih zadnjic
Foto: Uroš Božin
Iskratel na dnevu inovativnosti gostil več kot 200 obiskovalcev (OGLAS)
5 ur

Največje slovensko IKT podjetje, kranjski Iskratel, je v četrtek, 18. aprila 2019, na Iskratelovem DNEVU INovativnosti – Bodi !N gostil prek 200 obiskovalcev. Dopoldan so gostili dijake in študente gorenjskih in osrednjeslovenskih srednjih šol in fakultet, popoldan pa obiskovalce iz vse Slovenije.

Inovativnost je pomembna za uspeh vsakega posameznika in podjetja, v Iskratelu je tudi ena izmed vrednot in kompetenc vseh zaposlenih. "Inovativnost je del naše kulture, brez nje ne bi mogli preživeti na trgu več kot 70 let. Z današnjim dnem si želimo njen pomen razširiti tudi izven našega podjetja in kot ambasadorji inovativnosti na svoj način prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva in družbe," je uvodoma povedal glavni direktor Iskratela, mag. Željko Puljić.

V popoldanskem delu dogodka sta Iskratelovo inovativno okolje in ljudi predstavila direktorica Sektorja za kadre in korporativno komuniciranje, mag. Jelica Lazarević Lajovic in upravljalec inovacij v Iskratelu, Gregor Smolej. Spodbudno delovno okolje in kultura v podjetju sta namreč temelj za razvoj inovativnosti pri zaposlenih. V Iskratelu jo spodbujajo z različnimi aktivnostmi - od sistemske obravnave idejnih predlogov, srečanj za "vžig kreativnosti" in usmerjenih inovacijskih kampanj do (ne)denarnega nagrajevanja.

Svoje izkušnje, pogled na pomen inovativnosti in prakse spodbujanja inovativnosti v različnih podjetjih so z obiskovalci delili tudi uspešni in ugledni gostje okrogle mize Bodi inovativen in zmagaj pod vodstvom mag. Tila Lajovica, direktorja inštituta za poslovno-izobraževalne rešitve: mag. Tomaž Lanišek (Knauf Insulation, d. o. o.), Miha Valentinčič (Petrol d. d.), dr. Darja Ferčej Temeljotov (Lek d. d.), Tilen Travnik (D.Labs, d. o. o.) in gostitelj dogodka mag. Željko Puljić.

Dopoldan, namenjen dijakom in študentom

V dopoldanskem delu dogodka pa je prek 100 dijakov in študentov spoznavalo utrip podjetja. V Poslovno- referenčnem centru so si pod vodstvom Roberta Zlatanova, strokovnjaka za produktni marketing lahko ogledali, kako Iskratelove rešitve delujejo v praksi, vodja Centra za upravljanje znanj, Jože Kancilija, jih je popeljal po Iskratelovi proizvodnji, prisluhnili pa so lahko tudi predavanju, kako se uspešno soočiti s trgom dela v izvedbi strokovnjakinje za razvoj kadrov, Barbare Mulej. Petra Hribšek, strokovnjakinja za rekruting, jim je predstavila sodelovanje z mladimi, upravljalec inovacij Gregor Smolej, produktni vodja Gašper Berčič in direktor RC IKT-ja, dr. Roman Kužnar pa so mlade navdušili s prikazom inovativnih praks in jim predstavili Startup program. Poleg širjenja pomena inovativnosti so v Iskratelu želeli tudi opozoriti na pomen inženirskih poklicev, kar je tudi namen vseslovenskega projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega partner je tudi Iskratel.
Vir: Iskratel

Iskratel na dnevu inovativnosti gostil več kot 200 obiskovalcev
Foto: Nino Verdnik/Iskratel
Obvestilo Ajpesa izvajalcem nastanitvene dejavnosti
5 ur
Zaradi praznikov AJPES obvešča, da bo v Register nastanitvenih obratov (RNO) vpisal vse nastanitvene obrate, za katere bodo izvajalci nastanitvene dejavnosti vlogo za vpis oddali najkasneje do
Več ▼

Zaradi praznikov AJPES obvešča, da bo v Register nastanitvenih obratov (RNO) vpisal vse nastanitvene obrate, za katere bodo izvajalci nastanitvene dejavnosti vlogo za vpis oddali najkasneje do torka, 30. aprila 2019 - do 13. ure. Vsi, ki bodo vloge oddali kasneje, bodo vpisani šele v petek 3. maja 2019 - vmes sta namreč dva dela prosta dneva.

Zakaj je to pomembno? Ker lahko podatke o gostih in prenočitvah izvajalci poročajo v sistem eTurizem le po predhodnem vpisu v RNO.

Register nastanitveni obratov je bil sicer vzpostavljen decembra 2017, glavna korist pa je, da zdaj o gostih ni treba več poročati posebej policiji, posebej statistiki in tako dalje, temveč je poročanje enotno v sistemu eTurizem. Sicer pa je v register vpisanih prek sedem tisoč aktivnih obratov.

Območje evra lani znižalo primanjkljaj in dolg
5 ur
Območje evra in EU sta v letu 2018 po podatkih Eurostata znižala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Primanjkljaj je v evrskem območju lani znašal 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda
Več ▼

Območje evra in EU sta v letu 2018 po podatkih Eurostata znižala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Primanjkljaj je v evrskem območju lani znašal 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v EU pa 0,6 odstotka BDP. Javni dolg je bil v območju evra pri 85,1 odstotka BDP, v uniji pa pri 80 odstotkih BDP.

Kot izhaja iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada, se je javnofinančni primanjkljaj tako v območju evra znižal za 0,5 odstotne točke, v EU pa za 0,4 odstotne točke. Javni dolg je medtem glede na leto 2017 v evrskem območju zdrsnil za dve odstotni točki, v celotni EU pa za 1,7 odstotne točke.

Javnofinančni presežek so lani zabeležile Luksemburg (+2,4 odstotka BDP), Bolgarija in Malta (po +dva odstotka), Nemčija (+1,7 odstotka), Nizozemska (+1,5 odstotka), Grčija (+1,1 odstotka), Češka in Švedska (po +0,9 odstotka), Litva in Slovenija (po +0,7 odstotka), Danska (+0,5 odstotka), Hrvaška (+0,2 odstotka) in Avstrija (+0,1 odstotka). (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete 1
5 ur
1. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …3. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB
Več ▼

1. Kazni za revizorje iz tajkunskih, bančnih in gradbenih poslov

2. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

3. Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče

4. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

5. Renault megane je evropski avto leta 2003

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih 2
5 ur

Bitcoin je dosegel prvi zlati križ (golden cross) po oktobru 2015, poroča Bloomberg. Zlati križ predstavlja točko, ko se 50-dnevno drseče povprečje povzpne nad 200-dnevnega. Velja za znanilca bikovskega trenda oziroma optimizma na trgu. Njegovo nasprotje pa je smrtni križ (death cross).

Rast kriptovalute v zadnjem mesecu je bila najvišja po decembru 2017, ko je sicer dosegel vrednosti tudi do 19 tisoč dolarjev. V začetku meseca je bilo potrebno za bitcoin odšteti okoli 4100 dolarjev, kar pomeni 35-odstotno rast glede na današnjo vrednost, ki trenutno po podatkih Coinmarketcapa znaša 5570 ameriških dolarjev (4953 evrov).

Mini kriptorenesansa se je začela z velikim nakupom v začetku meseca, ko naj bi neznani vlagatelj kupil za sto milijonov evrov bitcoinov. Takrat so analitiki napovedali, da bi to lahko potegnilo še ostale vlagatelje - kot kaže, so imeli prav. Po zadnjem križu leta 2015 je nato tudi res sledila skokovita rast v letih 2016-2017. Ob tem analitiki tudi svarijo pred "fakeouti" oziroma naglim zasukom trenda.

Po tem ko se je v skladu s prihodom pomladi v zeleno odel bitcoin, so temu sledile tudi ostale kriptovalute. Tržna kapitalizacija je od začetka aprila narasla za četrtino, na okoli 185 milijard dolarjev, kažejo podatki Coinmarketcapa. Od 38 milijardnega zvišanja tržne vrednosti vseh kriptovalut, so brez bitcoina ostale prispevale okoli 13 milijard dolarjev.

Vodilni ameriški trg izvedenih finančnih inštrumentov CME je v začetku meseca tudi izpostavil rekordni obseg poslov s terminskimi pogodbami na bitcoin. S temi se lahko trguje od decembra 2017. Pet stvari, ki jih morate vedeti o terminskem trgovanju z bitcoinom.

»V aprilu zaznavamo rast števila novih uporabnikov, ki je verjetno povezan z nedavnim skokom vrednosti bitcoina,« je v kratkem intervjuju ob prejetju licence za poslovanje v New Yorku povedal Nejc Kodrič, prvi mož kriptomenjalnice Bitstamp.

Znanilec optimizma na kriptotrgu: Bitcoin dosegel prvi zlati križ v treh letih
Foto: Mateja Bertoncelj
Lahko dedič zahteva že plačani davek prednika nazaj? O tem bo odločalo vrhovno sodišče 1
6 ur
Razkrivamo še eno davčno zgodbo, ki je prišla pred vrhovno sodišče; gre za vračilo davka na promet z nepremičninami
Na članek...

Tokrat pišemo o še enem davčnem primeru, ki se je po več letih upravnih in sodnih mlinov znašel na vrhovnem sodišču. Gre za vračilo že plačanega davka na promet nepremičnin, ki ga dedič plačnika (davčnega zavezanca) zahteva nazaj, a ga Furs in finančno ministrstvo ne dasta.

Kakšna je zgodba? Davčni zavezanec, dedič, je želel vračilo davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal njegov prednik. Davek je želel nazaj kot univerzalni pravni naslednik, čeprav ni bil stranka odmernega postopka, prednik pa tega postopka tudi ni začel že sam. Davek je želel nazaj zato, ker nepremičnina ni bila prodana. A kljub temu vračila ni bilo, ker ni bil stranka v postopku (ta je pač umrla).

Vrhovno sodišče je odločilo, da dopusti vložitev revizije (o tej še ni odločeno) glede vprašanja: Ali lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člana zakona o davku na promet nepremičnin vloži tudi univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca? V omenjeni določbi je zapisano: "Če pogodbe o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice ni mogoče izpolniti ali se izpolni samo deloma, lahko davčni zavezanec zahteva, da se mu plačani davek na promet nepremičnin vrne v celoti oziroma v ustreznem delu."

Furs: Vse je že bilo plačano in postopek odmere končan!

Na Fursu svojo odločitev zagovarjajo: "V primeru iz sklepa vrhovnega sodišča gre za naknadno zahtevo za vračilo s strani dediča, potem ko je bil postopek odmere že končan, iz odločbe pa ni izhajalo vračilo, temveč plačilo, ki ga je zapustnik tudi plačal."

A očitno zadeve niso tako enostavne. O tem vprašanju bo odločalo tudi vrhovno sodišče v reviziji. Kot so zapisali v svoji odločitvi: "Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo in je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se nanaša na presojo oziroma razlago zakonske dikcije 'davčni zavezanec' na podlagi drugega odstavka 16. člena zakona o davku na promet nepremičnin oziroma na univerzalno pravno nasledstvo davčnega zavezanca."

Torej, odločitev vrhovnega sodišča bo pokazala, ali lahko, če ne pride do sklenitve posla, že plačani davek zahteva nazaj tudi dedič. Omenjeno se sicer nanaša na davek na promet nepremičnin, a načeloma bo odločitev pomembna tudi v drugih primerih. Denimo pri obnovah postopkov plačila davka na kapitalske dobičke, ki jih je Furs »transformiral« v izplačilo dividend, pa je davčni zavezanec vmes umrl.

Kakšna so splošna pravila glede davkov in dedičev

Za vse davke praviloma velja, da vračilo, ugotovljeno v obračunu ali odločbi, pomeni premoženje zapustnika in je predmet dedovanja, kar pomeni, da je dedič upravičen do vračila davka oziroma je zavezan odmerjeni davek plačati, pravijo na Fursu. To praviloma velja tako v primeru, ko je napoved ali obračun zavezan vložiti dedič po smrti zapustnika, kot tudi v primerih, ko je bil davčni postopek začet že pred smrtjo zapustnika in se postopek po smrti nadaljuje z dediči ali pa bila odločba že izdana zapustniku, pa davek še ni bil vrnjen. Dedič je na podlagi 48. člena zakona o davčnem postopku upravičen do vračila davka, prav tako pa je odgovoren za zapustnikov dolg, če ta presega 80 evrov, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja v sorazmerju s prejeto dediščino. V zgornjem primeru po Fursovo dedič ni upravičen do vračila, češ da gre za naknadno zahtevo, potem ko je bil postopek odmere že končan.

Posebnost velja pri letni odmeri dohodnine, in sicer če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna dohodnine oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.

Pritožba zoper odločbo v primeru smrti zavezanca je določena v 86. členu ZDavP-2, in sicer če zavezanec za davek med rokom za pritožbo umre, ne da bi vložil pritožbo, lahko njegov pravni naslednik vloži pritožbo v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Zapletena zakonodaja, prestrogi Fursovi nadzorniki in inšpektorji ...?

Do vrhovnega in celo ustavnega sodišča je prišla že cela vrsta tožb davčnih zavezancev zoper zanje neugodne odločitve Fursa. Velikokrat jim je bilo ugodeno, kar pomeni, da mora država zavezancem vračati davkoplačevalski denar skupaj z obrestmi. Zavezanci pa morajo, preden pridejo do sicer velikokrat ugodnih odločitev, čez vrsto postopkov in instanc – prek Fursa, finančnega ministrstva, upravnega do vrhovnega ali celo ustavnega sodišča.

Kdo je kriv za to? V prvi vrsti najbrž dvoumna, nejasna zakonodaja. Mimogrede, Slovenija ima okoli 20 tisoč predpisov. Kdaj pa tudi stroge razlage odgovornih na Fursu.

Primeri so:

  • Vrhovno sodišče je pred kratkim zavrnilo Furs; naknadna vplačila v kapital, tudi če ni zgolj osnovni, morajo ob prodaji nižati davčno osnovo za obračun kapitalskih dobičkov.
  • Na ustavnem sodišču je 70-odstotni davek na neprijavljene dohodke. Vprašanje je, ali ima davek tudi kaznovalni značaj, ali posega za nazaj ... Poleg tega ga Furs lahko zaračuna tudi osebi, ki sicer dokaže izvor utajenega premoženja (in bi torej morala denimo plačati davek na kapitalske dobičke, ki je nižji), in ne le tistim, ki Fursa ne uspejo prepričati.
  • Na ustavnem sodišču je padla že vrsta občinskih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
  • Na upravnem sodišču je primer, ko je Furs v vnovičnem postopku davčnemu zavezancu, ki je davek in obresti plačal že po odločbi v prvem postopku, odmeril isti davek, vendar višje obresti, ker se je v času med prvim in drugim odločanjem spremenila obrestna mera. Zakonodajalec je v tem primeru zapisal, da se uporablja nova obrestna mera, kar je ustavno sporno, zato bo o tej zakonski določbi najbrž prej ali slej odločalo ustavno sodišče, pravi davčni svetovalec Jernej Podlipnik. In dodaja: "Nasploh je dvig obrestne mere v postopkih nadzora 1. 1. 2017 iz 12-mesečnega EURIBOR na sedem odstotkov na leto povzročil številna pravna vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti, saj odlaganje tega zgolj sproža nove postopke. Zdi se, da bi bilo v več primerih bolje in tudi za državo ceneje, če bi ministrstvo za finance in sodišča hitro odločili o teh vprašanjih, saj bi bilo število sporov manjše, v primeru, da je zakon napačen oziroma je odločitev napačna, bo državi treba vračati manj obresti."

Lahko dedič zahteva že plačani davek prednika nazaj? O tem bo odločalo vrhovno sodišče
Foto: Shutterstock
Kongresni demokrati se odločajo glede impeachmenta Donalda Trumpa 37
8 ur
Vodilni demokrati v ameriškem kongresu se po objavi skoraj celotnega preiskovalnega poročila posebnega tožilca Roberta Muellerja še niso odločili, ali bodo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu
Več ▼

Vodilni demokrati v ameriškem kongresu se po objavi skoraj celotnega preiskovalnega poročila posebnega tožilca Roberta Muellerja še niso odločili, ali bodo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu sprožili postopek odstavitve s položaja oziroma impeachment ali pa bodo počakali na volitve leta 2020.

Predsednik pravosodnega odbora v predstavniškem domu kongresa Jerry Nadler je v nedeljo na televiziji NBC dejal, da se bodo odločili v kratkem, vendar bodo najprej skušali zaslišati Muellerja in pravosodnega ministra ZDA Williama Barra, ki je Muellerjevo poročilo uredil in deloma cenzuriral. Demokrati želijo videti tudi zakrite dele poročila. (STA)

Prodaja rabljenih stanovanj in hiš v ZDA marca z večjim padcem od pričakovanj
8 ur
Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA je marca v primerjavi s februarjem padla za 4,9 odstotka na letno prilagojeno raven 5,21 milijona enot, kažejo podatki Nacionalnega združenja
Več ▼

Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA je marca v primerjavi s februarjem padla za 4,9 odstotka na letno prilagojeno raven 5,21 milijona enot, kažejo podatki Nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov ZDA. Analitiki so padec pričakovali, vendar le okrog 3,8-odstotnega.

Padec je bil pričakovan zaradi krepke rasti prodaje v februarju, vendar pa je združenje nepremičninskih posrednikov februarski rezultat malce znižalo s 5,51 na 5,48 milijona prodanih enot na letni ravni. Marčevska raven prodaje je nižja za 5,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem 2018. (STA)

Preverite, kako je s cenami nepremičnin pri nas.