Manager
Za novim zakonom nad nepoštene elektro akviziterje
4 ure
Avtorji predloga zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona so v predlogu izrecno zapisali, da je zavajajoč ali nepošten način prodaje električne energije in plina prepovedan tudi preko posrednikov.
Na članek...

Zakaj je prišlo do takšnega zapisa v osnutku novega zakona, je pojasnjeno v obrazložitvi členov zakona. Poglejmo.

Po vsej državi veliko poročajo o nepoštenem in zavajajočem pridobivanju novih odjemalcev električne energije prek akviziterjev. Nekateri dobavitelji jih angažirajo sami ali pa prenesejo prodajne aktivnosti na zunanje izvajalce, ki so v pogodbenem odnosu z akviziterji, piše v obrazložitvi sprememb energetskega zakona.

V obeh primerih skušajo akviziterji doseči, da porabnik prekine pogodbo z aktualnim dobaviteljem in jo sklene z novim, ki ga zastopajo akviziterji.

Akviziterji končne odjemalce zavajajo glede svoje identitete. Predstavljajo se na primer kot predstavniki elektrodistribucijskih podjetij ali Zveze potrošnikov Slovenije. Zavajajo tudi glede dokumentov, ki jih dajejo v podpis.

Odjemalcem navajajo različne neresnične razloge za podpis pogodbe, na primer ureditev preplačila električne energije, potek pogodbe z obstoječim dobaviteljem, bistveno zvišanje cene, če odjemalci pogodbe ne podpišejo in drugo.

Navajajo tudi, da se bo za odjemalca spremenila samo cena, zamolčijo pa, da bodo s podpisom pogodbe zamenjali dobavitelja.

Akviziterji pogosto navežejo stik z odjemalcem pod pretvezo, da so prišli popisat stanje števca, potem pa mu dajo v podpis novo pogodbo o dobavi.

Številni povprečni potrošniki ne poznajo razlike med dobavitelji in distribucijskimi operaterji, kar snovalci zakonskega osnutka pripisujejo času, ko trg električne energije še ni bil odprt in je obe dejavnosti opravljalo isto podjetje.

Odjemalci akviziterje, ki pogosto trdijo, da so »od elektropodjetja«, brez pomisleka spustijo v svoj dom, ker so tega vajeni od popisovanja števcev. Odjemalci takšnih oseb ne obravnavajo kot prodajalce temveč kot izvajalce nalog operaterja omrežja.

Akviziterji pa to izkoriščajo in razmeroma preprosto ustvarijo zmedo glede subjekta, ki ga zastopajo.

Takšne zavajajoče načine prodaje posebej pogosto uporabljajo pri ostarelih ali bolnikih, ki so nepoučeni in šibki in še posebej dovzetni, ker se ne bojijo posledic podpisa pogodbe.

Številna poročanja medijev in opozorila Zveze potrošnikov Slovenije potrjujejo, da je takšno ravnanje vse bolj obsežno. O nedopustnosti takšnega ravnanja se je izrekla tudi novejša sodna praksa, naštevajo avtorji osnutka novega zakona.

Evidentiranih primerov spornega ravnanja je veliko, številnih primerov pa potrošniki niso prijavili oziroma se jih morebiti ne zavedajo. Primeri se pojavljajo, čeprav jih je tržni inšpektorat že sankcioniral.

Za preprečitev oškodovanja potrošnikov je zato treba sprejeti dodatne zakonodajne ukrepe. Dobavitelji bodo tako dobili »dodaten jasen signal«, da je takšno pridobivanje strank nesprejemljivo.

Zamenjava dobavitelja ustvari trajajoče pravno razmerje, kar povzroča škodo tudi obstoječim dobaviteljem, na trgu električne energije pa prihaja do zmede in neprostovoljnih zamenjav dobavitelja.

S spremembo zakona želijo avtorji spodbuditi dobavitelje k poštenemu načinu prodaje. Da bo spodbuda učinkovita, so tak način prodaje opredelili kot prekršek po Energetskem zakonu.

Agencija za energijo bo, če bo sprememba potrjena, dobila pristojnosti nad tovrstnim načinom prodaje.

»Bistveno pa je, da določba zajame tudi dobavitelje, ki tovrstnih zavajajočih načinov prodaje ne izvajajo neposredno temveč prek drugih družb (na primer sklenejo pogodbo o sodelovanju s tretjo osebo, ki nato angažira akviziterje). Nesprejemljivo bi bilo, da bi se taki dobavitelji izogibali sankcijam z utemeljitvijo, da oni sami spornih aktivnosti ne izvajajo,« so še zapisali v osnutku energetskega zakona.

Za novim zakonom nad nepoštene elektro akviziterje
Nevladniki in civilne iniciative so pri izdaji gradbenih dovoljenj na boljšem. Bistveno!
4 ure
Pristojne na okoljskem ministrstvu smo vprašali, kako nova gradbena zakonodaja spreminja pravila glede stranskih udeležencev v postopku za civilne iniciative in nevladne organizacije.
Na članek...

Odgovor ministrstva za okolje navajamo v celoti in le z minimalnimi spremembami.

»Nov Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) uvajata številne novosti in bistveno izboljšujeta položaj nevladnih organizacij in civilnih iniciativ v postopkih priprave prostorskih aktov ter v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, pri katerih se izvaja tudi presoja vplivov na okolje.

Nevladne organizacije na področju urejanja prostora lahko po novem ZUreP-2 in upoštevajoč Zakon o nevladnih organizacijah pridobijo poseben status delovanja v javnem interesu. Poseben status jim omogoča neposreden dostop do sodišča v primeru sodne preverbe zakonitosti sprejetih prostorskih aktov države in občine.

Nevladnim organizacijam ni več treba dokazovati pravnega interesa oziroma razlogov za vložitev tožbe, ampak že njihov aktiven status delovanja v javnem interesu izkazuje upravičenost do vložitve tožbe, če sklepajo, da sprejet prostorski akt v določenih vsebinah ni v skladu z zakoni ali da ni bil pripravljen in sprejet v zakonito izvedenem postopku.

Na ta način lahko nevladne organizacije delujejo kot glasnik splošnega javnega interesa, po katerem je prostor omejena fizična dobrina, s katero je potrebno ravnati skrbno, racionalno in trajnostno naravnano.

V postopkih priprave prostorskih aktov daje nov ZUreP-2 večji poudarek sodelovanju splošne javnosti, saj uvaja večjo transparentnost gradiv in možnosti za zgodnje ter bolj učinkovito vključevanje javnosti.

Podaja predlogov in pripomb javnosti se izvaja že v prvi fazi priprave izhodišč za prostorske akte. Javnost ima tako možnost proaktivnega sodelovanja in vsebinskega usmerjanja prostorskega razvoja. Pri tem podaja predlogov in pripomb ni vezana na organizirane oblike javnosti (kot so civilne iniciative in nevladne organizacije), ampak lahko sodeluje vsaka fizična ali pravna oseba.

Poseben status pa imajo civilne iniciative v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, pri katerih se izvaja tudi presoja vplivov na okolje. Gre namreč za najbolj občutljive objekte v prostoru, ki imajo lahko potencialno škodljive vplive na tla, zrak, vode, kulturno dediščino, naravo in drugo.

Ti postopki se izvajajo bodisi kot združen postopek načrtovanja in dovoljenja po ZUreP-2 (za prostorske ureditve državnega pomena, na primer avtoceste ali večje hidroelektrarne), bodisi kot integralni postopek po GZ (za druge objekte z vplivi na okolje).

V teh postopkih lahko kot stranski udeleženci nastopajo tako nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave kot tudi civilne iniciative.

GZ je tako kot prvi zakon v Republiki Sloveniji opredelil poseben status civilne iniciative, ki se podeli neformalnemu združenju vsaj 200 polnoletnih oseb, ki zasledujejo določen skupen cilj v zvezi z nameravano gradnjo.

Takšno združenje oseb lahko vstopi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja in v njem aktivno sodeluje s svojimi pripombami in predlogi, se izjasni o vloženi zahtevi investitorja in o celotnem gradivu v postopku, se udeležuje obravnav, ter nasploh uživa iste pravice kot stranka (investitor).

Pri tem zakon predpostavlja, da nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu in civilna iniciativa, ki šteje večje število članov, že predstavljata in s tem zastopata nek splošen interes, ki mora biti ustrezno slišan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zato jima pri prijavi stranske udeležbe ni treba izkazovati utemeljenosti razlogov za vstop v postopek (pravnega interesa), ampak sta upravičeni do sodelovanja takoj, ko izpolnita zakonske pogoje in priglasita udeležbo.«

Nevladniki in civilne iniciative so pri izdaji gradbenih dovoljenj na boljšem. Bistveno!
Pet metrov japonske prefinjenosti za manj kot 50 tisočakov 1
6 ur
Hibridni lexus ES 300h bo pri nas novinec v razredu poslovnih limuzin, ob luksuzu in prostornosti na skoraj petih metrih dolžine pa v praksi navduši tudi z zmerno porabo in ne pretirano ceno.
Na članek...

Kot je pri Japoncih v navadi, dajo veliko na svojo življenjsko filozofijo in tradicijo, del katere je tudi “omotenaši” - sinonim gostoljubja, vljudnosti, spoštovanja in tudi izvrstnega prepoznavanja potreb ter želja strank. Pri Lexusu, izdelovalcu prestižnih vozil, ni nič drugače. To nam je na španskih dokazal tudi novi poslovnež ES 300h, ki bolj kot na klasično spominja na petvratno limuzino, na malo manj kot petih metrih dolžine pa ponuja hibridno alternativo in premijsko odličnost.

Novega lexusa za evropske in tudi slovenske ceste so Japonci pripeljali pred Gran hotel Miramar v Malagi, ki je v svoji bogati zgodovini gostil tudi aristokracijo in zvezdnike svetovnega formata. Tudi nanje bi ES naredil vtis, smo si mislili z novinarskimi kolegi, ko smo si od blizu ogledovali nizko, razpotegnjeno karoserijo, ki se izteče v položen zadek s spojlerjem. Stranke vse bolj zanima takšna zmes športnosti in elegance, pri Lexusu pa so jim lahko ustregli tudi na račun nove globalne platforme za vozila s sprednjim pogonom. A kot je povedal oblikovalec Yasuo Kajino, bodo novi oblikovalski elementi izziv za njihove tradicionalne kupce - in teh ni malo. Lexus je lani v Evropi prodal dobrih 75.000 vozil, prihodnje leto naj bi jih 100 tisoč.

K dvigu prodajnih številk naj bi pomembno pomagal prav ES, ki bo pri nas pričakovano na voljo kot 300h. Japonci se že dolgo ne zmenijo več za dizle, ampak največ stavijo na hibridno tehnologijo.

V modelu ES je tako na voljo izključno četrta generacija samopolnilnega hibridnega pogona - torej brez možnosti zunanjega polnjenja. Pogonski sklop poleg brezstopenjskega samodejnega menjalnika (CVT) in lažjih baterij sestavljata 2,5-litrski štirivaljni bencinski stroj z Atkinsonovim ciklom in kompakten elektromotor. Skupna sistemska moč doseže 160 kilovatov (218 KM) in 247 Nm navora, na cestah v zaledju španske Malage pa je pokazal kar nekaj odlik.

Že ob rahlem dotiku pedala za plin se ES kar hitro požene proti cilju, za kar gredo zasluge elektromotorju. Po andaluzijskih vasicah smo se tako vozili zgolj na elektriko, pri normalni vožnji je pogonsko vlogo prevzel bencinski motor, ob odločnem pospeševanju, vožnji v klanec in pri višjih hitrostih pa sta usklajeno in nezaznavno delovala oba.

Navora in moči je bilo dovolj, pospeševanja s polnim plinom in prehitevanja pa je podobno kot povsem običajno vožnjo spremljala prijetna tišina. Lexus ES je na področju zvočne zatesnjenosti gotovo odličnjak, zato smo toliko raje prisluhnili zvoku sistema Mark Levinson in po koncu voženj nejeverno gledali v podatke potovalnega računalnika - na 250-kilometrski poti je tudi po zaslugi odličnega izkoristka toplotne energije pokazal porabo 6,2 litra na sto kilometrov, čeprav nismo vozili v ritmih melosa.

Vozna dinamika tudi na račun prednjega pogona, zmogljivosti (8,6 sekunde 0-100 km/h, končna hitrost 190 km/h) in hibridne zasnove zaostaja za nemško konkurenco, je pa v različici F Sport s prilagodljivim športno nastavljenim podvozjem občutek skozi hitro odpeljane zavoje vendarle “nemški” in prednji pogon hitro odmislimo.

Nenazadnje so Japonci s premestitvijo baterije pod zadnjo klop izboljšali razporeditev teže, kar je pomembno za boljšo lego na cesti. Ne glede na različico je volanski mehanizem v modelu ES zelo natančen, vzmetenje pa odlično nastavljeno. Udobje in še kaj v poslovnem Lexusu je tako v mnogočem na nivoju kraljevskega modela LS, čemur bodo pritrdili tudi potniki ne glede na sedež.

Vsa vrata se odpirajo na široko, velika medosna razdalja (2870 mm) pa je omogočila oblikovanje resnično prostorne potniške kabine, kjer ne manjka usnja in imenitnih materialov.

Voznik bo cenil pregledne merilnike, ki so delno digitalni, odličen volanski obroč v kombinaciji usnja in lesa, udoben in v vse smeri električno nastavljiv sedež, projicirni zaslon ter 12,3-palčni zaslon multimedije, manj pa navdušijo drsna ploščica, s katero jo upravljamo in kopica raznih tipk in gumbov. A teh se hitro navadiš, saj vzdušje spominja na letalski kokpit, nepraktično drsno ploščico pa bi pri Lexusu vseeno lahko zabrisali na smetišče zgodovine.

Uporabljeni materiali in kakovost izdelave so v slogu največjih rokodelskih mojstrov, morda celo najboljši v razredu, brez “morda“ pa to velja za prostornost na zadnji klopi. Tam se bodo udobno namestili tudi dvometraši, pri Lexusu so nam sicer prišepnili, da ima večji LS za noge le milimeter več prostora.

Potniki zadaj bodo res uživali, v najbolje opremljeni različici Luxury bodo lahko tudi spreminjali nagib naslonjala sedežev, uravnavali delovanje klimatske naprave in glasnost avdiosistema, za njihove hrbte pa ob tem lahko pospravimo za 454 litrov prtljage.

Novi ES blesti tudi na varnostnem področju, o čemer priča pet EuroNCAP zvezdic. Ob opcijskih LED žarometih s po 24 diodami, je serijsko opremljen z naprednim varnostnim sistemom Lexus safety system+.

Ta med drugim vključuje opozarjanje in zaviranje v sili, vključno s prepoznavanjem pešcev v nočnem in kolesarjev v dnevnem času, prikazovalnik prometnih pasov in parkirnega pomočnika. Prav tako serijski aktivni radarski tempomat deluje za zgled, asistenčni sistem za ohranjanje sredine voznega pasu pa ne sledi le črtam, ampak tudi robu asfalta.

Limuzinski ES “omotenaši” pa presenečenja ne ustvari le z všečno obliko, sodobnimi tehnologijami, hibridnim pogonskim sklopom, luksuzom, pozornostjo do detajlov in prostornostjo, ampak tudi s ceno. Z izbiro ene od šestih stopenj opreme je po ceniku zanj treba odšteti od 51.850 (Comfort) do 67.580 evrov (Luxury), vendar na to uvoznik prizna 3.500 evrov eko subvencije. Za najmanj 48.350 evrov tako kupec dobi v vseh pogledih odlično alternativo nemški premijski trojici, ki neguje drugačno tradicijo in vrednote.

Pet metrov japonske prefinjenosti za manj kot 50 tisočakov
Belič odstopil s položaja predsednika NS SDH, nadomestil ga bo Igor Kržan
6 ur
Prvi nadzornik Slovenskega državnega Holdinga (SDH) Damjan Belič je odstopil s položaja predsednika nadzornega sveta, še naprej pa bo njegov član. Na položaju predsednika nadzornega sveta ga bo
Več ▼

Prvi nadzornik Slovenskega državnega Holdinga (SDH) Damjan Belič je odstopil s položaja predsednika nadzornega sveta, še naprej pa bo njegov član. Na položaju predsednika nadzornega sveta ga bo nasledil Igor Kržan, sporočajo iz SDH.

Kot so še sporočili iz SDH, je nadzorni svet na današnji redni seji med drugim obravnaval poročila delovnih komisij nadzornega sveta, pa tudi poročilo o izvajanju dejavnosti pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto za obdobje od 1. oktobra do konca lanskega leta in poročilo o izvajanju dejavnosti notranje revizije na SDH v letu 2018, vključno s pregledom realizacije priporočil notranje revizije na dan 31. 12. 2018.

Nadzorni svet SDH je podal tudi soglasje k poslovno finančnemu načrtu SDH za leto 2019 in soglasje k dopolnitvi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb v prihodnjem letu v delu, ki se nanaša na Dars. Nadzorniki so podali tudi soglasje k programu dela notranje revizije SDH za leto 2019 in k večletnemu načrtu delovanja notranje revizije SDH v obdobju 2019 - 2021, so sporočili iz družbe.

Nadzorniki so se seznanili tudi s pregledom uresničevanja načrta finančnega prestrukturiranja Save d.d. v obdobju 2015-2019 in s predlogom dopolnitve letnega načrta upravljanja v letu 2019 v delu, ki se nanaša na področje turizma.

Nadzorni svet SDH se je prav tako seznanil z informacijo o stanju in pomembnejših aktivnostih pri upravljanju glavnih 20 kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH ter s pregledom izvedenih skupščin v obdobju od lanskega 1. oktobra do izteka leta 2018, so še zapisali v sporočilu za javnost.

V zraku so bile tudi kadrovske odločitve, a razen menjave na čelu nadzornega sveta do menjav v upravi očitno ni prišlo. Točka o kadrovskih zadevah tudi sicer ni bila na dnevnem redu, a bi bilo to možno uvrstiti na sami seji. Pričakuje se menjavo na vrhu holdinga, ki ga vodi Lidia Glavina, nadomestil pa naj bi jo Andrej Božič, sicer član uprave.

(STA)

Direktorji IKT-podjetij o letošnjih načrtih: Večji poudarek bo na ljudeh kot na sami tehnologiji
7 ur
32 direktorjev IKT-podjetij večinoma stavi na digitalno preobrazbo in umetno inteligenco
Na članek...

Vasko Berden, generalni direktor podjetja NIL: »Z osredotočenostjo na nišne tehnologije smo lani dosegli 30-odstotno rast prometa in zaposlili veliko strokovnjakov. Podobne načrte imamo tudi letos: dvomestno rast prometa in še več izvoza storitev v tujino. Največ dela pričakujemo na področjih kibernetske varnosti, avtomatizacije, programabilnih omrežij in podatkovnih centrov. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo najbolje znali združiti potencial tehnologij z znanjem svojih ljudi. Verjamem, da bomo z našimi strankami v tej skupini. Prepričan sem, da bodo naše storitve varnostnega operativnega centra, svetovanja, izobraževanja in postavljanja kompleksnih IT-sistemov letos znova dokazale, da je slovensko IT-znanje v samem svetovnem vrhu.

Miha Praunseis, direktor Avtente: »Lani smo znova zrasli na obeh področjih delovanja – pri rešitvah SAP in dokumentnih sistemih. Ponosni smo na uspešno končan večji projekt v tujini, kjer je naročnik potrdil strokovnost in odličnost naše ekipe. Že prvi dnevi v januarju kažejo, da se bo rast števila projektov nadaljevala tudi letos. Podpisali smo dva velika projekta, ki potrjujeta, da digitalno preobrazbo izvajajo tudi večja podjetja in institucije. Družba SAP nam je podelila naziv SAP Gold Partner, ki velja za najvišji naslov v partnerstvu SAP. Skladno s predvideno rastjo in strategijo nadaljujemo razvoj rešitev SAP in BusinessConnect v storitvenem načinu, ki jih ponujamo skupaj s Telekomom Slovenije, ter uvajanje novih tehnologij. Zaposlili smo več kariernih začetnikov, ki smo jim dali priložnost, da se izkažejo in poslovno napredujejo. Pridobivanje najboljših kadrov bo gotovo ena izmed naših glavnih smernic poslovanja tudi v prihodnje.«

Sašo Berger, predsednik uprave S & T Slovenija: »Konjunktura prejšnjih let se bo letos nekoliko umirila. Glavnina naložb bo usmerjena v rešitve z visoko dodano vrednostjo, ki spodbujajo nadaljevanje procesa optimizacije poslovanja naših uporabnikov. Trgu bomo ponujali inovativne rešitve, ki zagotavljajo uporabo naprednih tehnologij. Naše naložbe bodo usmerjene v zagotavljanje vrhunskih storitev na področju kibernetske varnosti, predvsem v okviru krepitve našega varnostno-operativnega centra. Še bomo razvijali digitalne rešitve za industrijo 4.0. Pričakujemo tudi večje zanimanje za storitve na finančnem področju, predvsem tiste, ki se nanašajo na zahteve evropske direktive o plačilnih storitvah PSD2. Leto 2018 smo končali z rastjo prihodkov, dobička in tudi števila zaposlenih, rast pa načrtujemo tudi letos.«

Filip Remškar, direktor Smart Coma: »Z uvajanjem naprednih in varnih omrežnih tehnologij bomo tudi letos reševali izzive organizacij za učinkovito in varno izvajanje poslovnih in tehnoloških procesov. V naše rešitve in produkte bomo tudi v prihodnje vpeljevali najsodobnejše tehnologije. V ospredju bodo rešitve, ki bodo temeljile na strojnem učenju in umetni inteligenci, virtualizaciji za različne tipe omrežij ter na avtomatizaciji komunikacijskih omrežij. Zaradi okrepljenega zavedanja o pomembnosti kibernetske varnosti in pospešene konvergence poslovnih in proizvodnih omrežij pričakujemo, da bomo vzpostavljali rešitve za obvladovanje čedalje naprednejših kibernetskih groženj, ki ogrožajo informacijsko-komunikacijske sisteme, hkrati pa nadaljevali konvergenco omrežnih tehnologij in tehnologij informacijske varnosti ter orkestracijo varnostnih rešitev in sistemov v IKT-okoljih.«

Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte: »Letos še vedno pričakujemo rast trga IKT. Predvsem pričakujemo rast povpraševanja po kompleksnejših storitvah, kot so upravljanje poslovnih procesov, obdelava množičnih podatkov in predikativne tehnologije. Na našem področju pričakujemo zmerno širitev obsega upravljanja s tiskom in precejšnjo rast na področju upravljanja dokumentov. Ukvarjali se bomo z globalnimi in regionalnimi projekti, ki jih bomo izvajali skupaj s principalom. Na domačem trgu bomo uvedli nekaj novih storitev, ki bodo še povečevale zadovoljstvo uporabnikov. Globalni proizvajalci se bodo še bolj usmerjali k storitvam upravljanja digitalnih dokumentov in vstopanjem na področje profesionalnega ali množičnega tiskanja.

Janko Štefančič, generalni direktor Genisa: »Trend, ki ga je mogoče opaziti pri strankah, je resnejše razmišljanje o uporabi informacijskih rešitev v oblaku, saj so notranje službe za informatiko kadrovsko podhranjene in le s težavo izvajajo podporo sedanjim informacijskim sistemom. V Genisu bomo že konec prvega četrtletja ponudili novo generacijo dokumentnega sistema e-GenDoc, ki je platformsko neodvisna in bolj prilagojena za delovanje v zasebnem ali javnem oblaku – predvsem z vidika hitrosti delovanja in zahtevanih infrastrukturnih zmogljivosti. Poleg tega smo v dokumentnem sistemu izvedli številne izboljšave, ki poenostavljajo razširjanje digitalnega poslovanja v mednarodnih poslovnih skupinah.

Grega Bernard, direktor Marg inženiringa: »Leto 2018 je bilo za Marg daleč najuspešnejše doslej. Že danes imamo tudi precej novih naročil za leto 2019 in znova ciljamo na dvomestno rast dobička iz poslovanja. Nadaljevali bomo tudi prodor na tuje trge, kjer bomo letos med drugim digitalizirali veliko globalno gradbeno skupino. Tudi slovenskim podjetjem je bolj ali manj jasno, da morajo za doseganje višjih stopenj rasti prihodkov in marž digitalizirati svoje celotno poslovanje. Zgolj digitalizacija odnosov s kupci namreč že dolgo ni dovolj, saj morajo biti hkrati digitalizirani tudi procesi znotraj samega podjetja. Hitre odzive zahteva tudi konkurenca, poleg tega si podjetja z digitalizacijo poslovanja znižajo nepotrebne stroške, pospešijo poslovanje in sprejemanje odločitev, hitreje pa na trgu prepoznajo in izkoristijo tudi nove priložnosti.«

Simona Kogovšek, direktorica Mikrocopa: »Letos načrtujemo več kot 10-odstotno rast. Sklepamo nova partnerstva v tujini, naš optimizem pa temelji tudi na večjem povpraševanju in zaupanju velikih podjetij, starih in novih strank, ki v naših rešitvah InDoc EDGE za upravljanje dokumentov, poslovnih procesov in dolgoročno e-hrambo prepoznavajo glavno orodje za digitalizacijo svojega poslovanja. Vpeljavo rešitev in storitev IT bomo tudi v prihodnje dopolnjevali s svetovanjem na področju zagotavljanja skladnosti poslovanja, kjer poseben poudarek namenjamo varovanju osebnih podatkov.

Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije: »Letos nadaljujemo vlaganja predvsem v razvoj in kompetence zaposlenih ter nove naložbe v opremo na vseh področjih delovanja. Še vedno želimo krepiti ekipo strokovnjakov. Naše uspešno delovanje nameravamo razvijati tako na domačem kot na tujih trgih skupaj s partnerji. Želimo postati še bolj mednarodno prepoznavni. Predvidevamo, da si bodo naročniki prizadevali še bolj optimizirati in avtomatizirati svoje delovne procese, ki so povezani z izmenjavo in obvladovanjem dokumentov in osebnih podatkov. Varne oblačne in mobilne rešitve ter umetna inteligenca pridobivajo vse večji delež, zato smo v tem segmentu razvili lastno novo generacijo podpisne komponente mSignum. Tudi z drugimi rešitvami in storitvami smo lani pridobili kar nekaj novih zanimivih naročnikov. V skladu s strategijo in načrtom letos pričakujemo uspešno in finančno stabilno poslovno leto.

Pavle Jazbec, izvršni direktor podjetja Unistar PRO: »Letos bo več poudarka na ljudeh in manj na tehnologijah. Naraščala bo potreba po kadrih z multidisciplinarnimi znanji, ki bodo znali povezovati poslovno znanje s tehničnimi rešitvami. Kadrovski primanjkljaj je že zdaj očiten v panogi IT, posebej izrazit je na področju varnosti. Teh kadrov ni veliko, iz šole šele prihajajo, zato bodo morala podjetja sama precej več vlagati v razvoj in izobraževanje varnostnih strokovnjakov. V uvajanje novih tehnologij bodo podjetja v Sloveniji prisiljena, če želijo konkurirati na svetovnem trgu, prav tako ponudniki IKT-storitev. V ospredju bosta sodelovanje in povezovanje za zagotavljanje celovitih IKT-storitev, prav tako bo poudarek tudi na upravljanju IT.«

Miha Žerko, predsednik uprave podjetja SRC: »Leto 2019 smo pričakali z velikim veseljem. Naredili smo korak naprej pri grajenju ekipe in snovanju rešitev za direktivo PSD2, tako da bomo že letos bankam olajšali pot k digitalizaciji poslovanja in uvajanju novih storitev. Prav tako imamo za letos že sklenjena strateška partnerstva s tremi regijskimi bankami, ki jim bomo posodobili in avtomatizirali kreditne procese po vsej jugovzhodni Evropi. Na področju infrastrukture bomo delali tudi zunaj Evrope. Konec leta smo podpisali kar nekaj večletnih pogodb, tako da smo zadovoljni z našo knjigo naročil. Zato smo se tudi kadrovsko okrepili in pomladili, letos pa nameravamo dodatno zaposliti še več kot 20 ljudi.«

Klod Kolaro, podpredsednik in generalni direktor Comtrada System Integration International: »Slovenija bo za nas tudi v prihodnje strateško pomemben trg, kar dokazuje tudi to, da smo pred kratkim postali ponudnik licenčnih rešitev LSP za Microsoftove izdelke. Danes smo v Sloveniji v odličnem položaju, saj naše aplikacije na ministrstvih in v javnih ustanovah ter zasebnih podjetjih skrbijo za ključne poslovne procese. Svoje rešitve bomo posodobili in razširili s tehnologijami prihodnosti, kot so umetna inteligenca in tehnologije v oblaku, s čimer bodo še bolje podpirale stranke na njihovi poti k digitalni preobrazbi. Naša prednostna naloga za leto 2019 je razvoj nove poslovne platforme za zagotavljanje izkušenj strank, ki jo razvijamo v sodelovanju s pomembnim evropskim podjetjem. Hkrati bomo še utrjevali svoja partnerstva z lokalnimi razvijalci in ponudniki programske opreme ter tako podpirali nadaljnjo rast. Nadaljevali bomo aktivnosti na področju izobraževanja,kot je poletna šola EDIT, s katerimi ustvarjamo boljša delovna mesta in izboljšujemo konkurenčni položaj Slovenije v digitalnem gospodarstvu.«

Tine Prislan, direktor Brihteje: »Lani smo sprejeli nekaj novih strateških odločitev, ki so se izkazale za nadpovprečno dobre. Leto smo končali s skoraj 90-odstotno rastjo prihodkov iz prodaje in celo nekaj več pri dobičku. Letos napovedujemo nekoliko bolj umirjeno rast, 30 odstotkov pri prihodkih in dobičku. Močno verjamemo v znanje, saj delujemo v panogi, kjer se ekspertiza pričakuje, zato bomo letos še bolj strukturirano vlagali v kadre, njihov razvoj in znanje. Rast pričakujemo predvsem na področju upravljanja digitalnih identitet in privilegiranih dostopov, zagotavljanja celostnih storitev sistemske integracije, varnosti ter kadrovskih sistemov, s čimer naš portfelj logično povežemo in zaključimo. Celosten in preverjen projektni portfelj pri naročnikih bomo letos kot novost ponujali tudi kot upravljano storitev. V začetku leta se bomo preselili v nove skupne prostore, kjer bodo ekipe spet združene, kar gotovo pomeni večjo kreativnost in učinkovitost, to pa je tudi glavni pogoj, da ostanemo atraktiven delodajalec.«

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija: »Stavimo na digitalno preobrazbo. Skupaj s partnerji bomo pomagali digitalno preobraziti poslovanje strank iz različnih panog, kot so zdravstvo, proizvodnja, javna uprava, finance, trgovina in druge, kjer ponujamo preizkušene rešitve z oprijemljivimi prednostmi. Hkrati stavimo na umetno inteligenco. Ne sprašujemo se več, ali jo bodo podjetja uporabljala, saj menimo, da bo že čez nekaj let ena izmed ločnic med uspešnimi in manj uspešnimi organizacijami v tem, kako učinkovito bodo uporabljale rešitve umetne inteligence. Zaradi tega jo vgrajujemo v vse naše izdelke, hkrati pa ponujamo platformo, ki vsem omogoča, da prek umetne inteligence uresničijo izjemne stvari.«

Rajko Novak, direktor Oracla Slovenija: »Pričakujemo uspešno leto 2019, polno inovativnih prebojnih projektov. Leto bodo zaznamovali projekti avtonomne baze podatkov, ki odpravlja človeške napake, kompleksnost in ročno upravljanje ter omogoča večjo razpoložljivost. S strankami načrtujemo projekte, ki temeljijo na napovedni analitiki množičnih podatkov, strojnem učenju, inženirskih sistemih za visoko razpoložljivo obdelavo in shranjevanje podatkov, rešitvah interneta stvari, veriženju podatkovnih blokov ter razvojnih okoljih, ki omogočajo enostavno povezovanje obstoječih aplikacij z aplikacijami v oblaku. Oracle bo letos še okrepil svojo vodilno vlogo na področju programske opreme kot storitve in hibridnih oblakov.«

Beno Ceglar, direktor podjetja Cisco Slovenija: »Cisco je najbolj znan na področju pametnih računalniških omrežij, ki zaradi splošne povezljivosti ljudi in naprav igrajo glavno vlogo. Omrežja postajajo vse bolj avtonomna in intuitivna ter s tem organizacijam omogočajo ne samo prihranke, ampak tudi ustrezno stopnjo zaščite, nadzora, upravljanja in hitrega prilagajanja. Pričakujemo, da bo tudi na slovenskem trgu naraščalo uvajanje tovrstnih inovativnih rešitev, ob tem pa tudi povečanje uvajanja celostnih varnostnih IT-rešitev. IT-sistemi uporabnikov so namreč s splošno digitalizacijo vse bolj ranljivi.«

Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija: »Letos se bo nadaljevalo uvajanje novih digitalnih tehnologij, ki temeljijo na inovativnih platformah in povezljivosti. Glede na tržne kazalnike pričakujemo dodatno rast na področju oblaka, poslovne analitike in kibernetske varnosti. Nadaljevali bomo uspešno sodelovanje s strankami in poslovnimi partnerji na podlagi lani začetih inovativnih projektov. Leto 2018 nam je pokazalo, da splošna digitalizacija povečuje tudi potrebe po strojni opremi in shranjevanju podatkov, kar se bo letos nadaljevalo. Dodatno pripravljamo nove iniciative za različne industrijske panoge na podlagi tehnologij interneta stvari, veriženja podatkovnih blokov in kognitivnega računalništva.

Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma Slovenije: »V Telekomu Slovenije s široko ponudbo kakovostnih storitev, edinstveno uporabniško izkušnjo, najboljšo prodajno in poprodajno podporo, najsodobnejšim in zanesljivim omrežjem, konvergenčnimi paketi, dodatno ponudbo zunaj osnovne dejavnosti ter celostno ponudbo IKT-rešitev in storitev informacijske varnosti ohranjamo velik tržni delež v vseh segmentih svojega poslovanja. Za letos načrtujemo nadaljnji razvoj, in sicer tako na področju novih storitev, ki bodo poenostavljale življenja naših uporabnikov, kot omrežja, ki ga bomo nadgrajevali z najsodobnejšimi tehnologijami. Pozornost namenjamo tudi nadaljnji digitalizaciji in optimizaciji procesov ter opolnomočenju zaposlenih.«

Dejan Turk, predsednik uprave družb A1 Slovenija in Vip mobile: »Spremembe na trgu IKT, ki smo jih prepoznavali že lani, se bodo tudi letos nadaljevale z nezmanjšanim tempom. Rast povpraševanja po varnostnih rešitvah bo dobila pospešek, saj se z rastjo števila povezanih naprav potrošniki vse bolj zavedajo pomembnosti varne uporabe spletnih rešitev. Pametno upravljanje domov in mest bo začelo dobivati prostor v vsakdanjem življenju posameznikov in družbe. Obdelava velikih podatkov bo osvajala položaj glavnega dejavnika uspeha podjetij. Uporaba mobilnega interneta pa bo postajala tako običajna, da se potrošniki ne bodo več spraševali o količini prenesenih podatkov, ampak bodo preprosto mobilni telefon uporabljali kot glavno dostopno točko do interneta.«

Adrian Ježina, predsednik poslovodstva družbe Telemach: »Futuristične predstave o nadaljnjem življenju in uporabnosti tehnologije niso zgolj znanstvena fantastika, temveč dejstvo, ki ga moramo zagotoviti svojim uporabnikom. Tudi letos bomo sledili razvoju in poskušali narekovati smernice v Sloveniji. Osredotočamo se na napredne, kakovostne in cenovno ugodne storitve, ki našim uporabnikom omogočajo preprost dostop do priljubljenih vsebin. Na trg smo pravkar dali mobilni paket Največ z neomejeno količino prenosa podatkov in to je prvi korak v tem letu. Prenos podatkov bo postal osnova paketov, zato želimo uporabnikom zagotoviti brezskrbnost kjerkoli in kadarkoli – na fiksnem in mobilnem omrežju, za zasebne in poslovne uporabnike.

Andrej Boštjančič, direktor Softneta: »Do leta 2020 bomo ljudje ustvarili kar 44 trilijonov gigabajtov podatkov. Z rastjo podatkov rasteta tudi kompleksnost in obseg znanja za njihovo obvladovanje. Zato bodo podjetja morala začeti prevzemati nadzor nad množičnimi podatki in poskrbeti za varno poslovanje. V Softnetu bomo na te potrebe odgovarjali s številnimi izkušnjami in profesionalnim pristopom. Lani smo začeli zagotavljati zanesljivo telekomunikacijsko povezovanje s kitajskimi ponudniki oblačnih storitev Alibaba in Tencent ter se priključili na ameriško stičišče internetnih ponudnikov DE-CIX New York. Tako smo navzoči na pomembnejših internetnih stičiščih na treh celinah. Izziv za leto 2019 bo nadaljnja širitev poslovanja tako v Sloveniji kot po svetu.

Marjeta Povalej, direktorica MIT informatike: »Lani se je začelo obdobje večjih vlaganj v informatiko. Nekatera podjetja so vlagala s ciljem čim bolje izkoristiti priložnosti digitalne preobrazbe, spet druga, da nadoknadijo zamujeno. Predvidevamo, da bo tudi letos podobno, zato načrtujemo rast prihodkov, tako s področja novih implementacij sistema ERP kot digitalizacije procesov v proizvodnji, logistiki in zalednem poslovanju. Že lani smo zaradi rasti začeli širiti ekipo, letos pa jo bomo še dodatno okrepili. Letos pričakujemo povečanje povpraševanja po naprednih rešitvah, kot so vizualizacija procesov, umetna inteligenca ter notranje in zunanje brezpapirno poslovanje, saj bodo podjetja iskala dodatne potenciale za optimizacijo poslovanja na vseh ravneh.«

Jurij Cvikl, direktor podjetja Marcelino: »Kot specialisti za B2B in B2C e-poslovanje na oblačni platformi Linux bomo letos posebno pozornost posvetili: arhitekturi multicloud docker in razvoju aplikacij s sposobnostjo hitre selitve glede na obremenitve, cene in lokacije oblakov; avtomatizaciji procesov v spletnih trgovinah in B2B-katalogih, ki prihranijo čas prodajnikom in urednikom; kibernetski varnosti, GDPR in pritiskom na avtorske pravice; razvoju specialnih BI-storitev; dodatnim vlaganjem za razvoj upravljanja kakovosti in procesov po ISO27001 tudi v oddelkih marketinga. Prodajne akcije morajo biti hitre, prodajni vmesniki enostavni in vitki, kakovost vsebine visoka. Splošni pretep na mednarodnih trgih B2C in B2B zahteva nadzor nad stroški in visoko učinkovitost zaposlenih. Še vedno stavimo na kombinacijo strežniško robustne in aplikacijsko fleksibilne prodajne arhitekture, ki omogoča hiter prodajni in projektni menedžment.

Petra Šinigoj, direktorica podjetja SAOP: »Na prvo mesto vedno postavljamo svoje uporabnike. Njihovo mnenje in izkušnje pri delu z našimi programi so za nas najpomembnejši, zato bomo tudi letos posebno pozornost namenili izboljševanju uporabniške izkušnje. Kot vodilni ponudnik sistema ERP se zavedamo, da je učinkovitost programov odločilna, zato bomo dodatno vlagali v izboljšanje podpore procesom dela in pospešili posamezne obdelave podatkov. Ena izmed prednostnih nadlog ostaja varnost podatkov naših strank, pri čemer sledimo svetovnim trendom. V sodelovanju s partnerji bomo nadaljevali razvoj sodobnih rešitev s poudarkom na povezovanju poslovne inteligence s svojim ERP-sistemom.

Tone Stanovnik, direktor Špice International: »Gospodarski kazalci napovedujejo hladno fronto z zahoda. V takšnem okolju z nespremenjenimi poslovnimi modeli težko računamo na pospešeno rast. Menim, da je velika priložnost za Slovenijo v dvigu učinkovitosti, kjer se kaže glavni zaostanek za Evropo. V Špici na področju interneta stvari razvijamo in uvajamo koncepte digitalnih dvojčkov, virtualnih modelov zgradb ter naprav in procesov v oblaku, ki vsebujejo vse lastnosti svojih analognih bratov v realnem svetu. Tako bomo z optimizacijo v času in prostoru povečali učinkovitost stavb, zaposlenih in logistike. Za Špico letos pričakujem nadaljevanje dvomestne rasti prihodkov, širitev partnerske mreže v regiji EMEA in uspešno pozicioniranje naših oblačnih storitev v globalni svet.«

Dušan Rus, direktor podjetja Kopa: »Medtem ko je industrija 4.0 v polnem razmahu in se večina podjetij šele spogleduje s pametnimi rešitvami, kakršne ponujamo, se sami že oziramo po industriji 5.0. Velik poudarek na tem, kako podjetjem pomagati do zmagovalnih kadrov, je bil že lani. Letos pa bodo informacijske rešitve po meri posameznika še bolj v ospredju. Svet IKT bo namreč zaznamoval obrat nazaj k človeku – k njegovi kreativnosti, znanju in zavzetosti. V Kopi bomo nadaljevali prenovo naših HR-rešitev, ki so bile lani okronane z nagrado GZS za inovativnost, in poskrbeli, da bodo lahko naše stranke čim prej izkoristile tudi prednosti industrije 5.0. Prav tako bomo v oporo tistim, ki na pot digitalizacije šele vstopajo.«

Iztok Klančnik, generalni direktor Selectiuma (HPE): »Vstopamo v četrto leto novega poslovnega modela Operated by Selectium, ki ga je HPE kot prvega v svetu predstavil prav v Sloveniji. Naš inovativni projekt se je izkazal za izjemno uspešnega, zato se je HPE odločil, da model poslovanja Selectium od novembra 2018 uvaja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji ter v afriških državah Keniji, Maroku in Nigeriji. Lani smo presegli poslovne načrte in tudi letos načrtujemo zgledno rast prihodkov. Tudi v prihodnje bomo slovenskemu trgu ponujali najboljšo uporabniško izkušnjo pri graditvi in upravljanju podatkovnih centrov, konvergenčnih sistemskih rešitev in sinergij povezovanja z vodilnimi razvijalci rešitev, kot sta SAP in Microsoft, kjer smo največji ponudniki namenskih naprav za optimizacijo delovanja core aplikacij

Gregor Potočar, direktor slovenskega podjetja SAP: »Pred nami je dinamično leto, v katerem se bo še jasneje pokazal pomen pravočasnih vlaganj v digitalizacijo poslovanja. Z vzponom umetne inteligence, interneta stvari, strojnega učenja in veriženja podatkovnih blokov se v regiji intenzivno krepi zavedanje o potrebi po digitalni preobrazbi in njeni dolgoročni vrednosti. Slovenija tu še nekoliko zaostaja, čeprav je po velikosti in tehnološki zrelosti idealen trg za testiranje novih tehnoloških rešitev in poslovnih modelov. Naše prioritete so, da z obsežnim znanjem in izkušnjami čim bolj prispevamo k referenčnim primerom pametnega poslovanja – tako v gospodarstvu kot v sistemih javne uprave, zdravstva in logistike.

Igor Pauletič, direktor podjetja FrodX: »Letos bo naša rast znova omejena predvsem s številom novih sodelavcev, ki nam jih bo uspelo privabiti. Pomemben del rasti v letu 2018 nam je prinesla prodaja sistemov za večkanalno upravljanje GDPR-soglasij. Lanski uspeh s to rešitvijo bomo precej verjetno spet ponovili. Sprejetje ZVOP-2 ali kaka odmevnejša afera z osebnimi podatki v domačih krogih bi nam precej pomagala. Glavni tehnološki izzivi na področju celostne uporabniške izkušnje in marketinških tehnologij (martech) ostajata združevanje digitalnega in fizičnega dela nakupnih poti ter avtomatizacija z napovednimi modeli. Nedvomno se začenjajo lepi časi za platforme za upravljanje celostne uporabniške izkušnje (CX). Na tem področju želimo postati glavni SAP-partner v regiji, zaposlovali pa bomo tudi strokovnjake za MS Dynamics365, Hubspot in Net-Results.«

Aljoša Jerman Blažič, direktor podjetja SETCCE: »Kar nekaj IT-tehnologij, ki smo jih preizkušali v prejšnjih letih, prehaja v fazo, ko bo treba prikazati njihovo uporabnost. Digitalno upravljanje (dokumentnih) transakcij (DTM) že izkazuje visok potencial dodane vrednosti za podjetja, zato velja za eno hitreje rastočih področij. Opažamo, da se je že lani začel trend digitalizacije poslovanja premikati z velikih poslovnih sistemov na segment srednjih in malih podjetij, ki tako znižujejo stroške in pridobivajo konkurenčno prednost s selitvijo procesov v digitalne kanale. Pri SETCCE intenzivno nadaljujemo razvoj novih storitev za digitalizacijo in pospeševanje uvajanja storitev DTM v vse segmente.«

Anka Brus, direktorica podjetja Agitavit Solutions: »Prejšnje leto je bilo za nas pomembno; poleg praznovanja 15-letnice delovanja smo odprli tudi poslovno enoto v Mariboru, število zaposlenih pa je preseglo 80. Letos bomo v sodelovanju s strankami in partnerji nadaljevali po začrtani poti. Načrtujemo rast poslovanja v Sloveniji in tujini ter širitev našega portfelja na področju oblačnih storitev in produktov. Raziskovali bomo nove rešitve na področju interneta stvari ter sooblikovali razvoj digitalnega delovnega okolja. Gotovo pa bomo še krepili število sodelavcev – tako v Ljubljani kot v Mariboru

Julij Božič, izvršni direktor za inovacije in digitalizacijo poslovanja v družbi BTC: »Lani je družba BTC za dosežke pri razvoju digitalizacije in ustvarjanju poslovnega modela BTC City, inovativno testno mesto – Living Lab, prejela prestižno nagrado digitalna preobrazba leta. To je za nas po eni strani veliko priznanje, po drugi pa pomeni še večjo zavezo za nadaljnji razvoj pri gradnji poslovnega, socialnega in inovativnega ekosistema. Leto 2019 bo tako usmerjeno v uresničevanje nastavljenih konceptov in internacionalizacijo. Prek zdajšnje fizične infrastrukture, nadgrajene z digitalno, želimo v naše mesto privabiti prebojna mednarodna podjetja in skupaj z njimi izvajati pilotne projekte na področju pametnih mest, pametnih omrežij, mobilnosti, trgovine na drobno in veriženja podatkovnih blokov. Na leto 2019 in prihodnost gledamo z optimizmom, saj je ne le zgolj opazujemo, temveč želimo biti njeni aktivni soustvarjalci. Naš moto tako ostaja 'Misli prihodnost, bodi sprememba'.«

Direktorji IKT-podjetij o letošnjih načrtih: Večji poudarek bo na ljudeh kot na sami tehnologiji
Naslovne zgodbe Financ
8 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Najbolj brani članki danes
9 ur
1. Kabinetne skrivnosti Aleša Šabederja, UKCL2. Najbogatejši Britanec je razkuril britansko javnost: navijal je za trdi brexit, zdaj sedež seli iz VB 3. Kako obračam svojo plačo4. Postaven
Več ▼

1. Kabinetne skrivnosti Aleša Šabederja, UKCL

2. Najbogatejši Britanec je razkuril britansko javnost: navijal je za trdi brexit, zdaj sedež seli iz VB

3. Kako obračam svojo plačo

4. Postaven francoz, ki bo osvojil vsaj eno slovensko družino na dan

5. Mesec je sicer za luno, a vseeno mi je ljubši kot Kučan

6. Pozor! Spisana so nova pravila za vse, ki s posli v tujini nižajo svoje davke doma

7. Po novem boste lahko izbrali elektriko, ki ne bo iz TEŠ

8. Ali seks še prodaja?

9. Bodo davčni svetovalci špecali svoje stranke?

10. Top službe - Red Bull išče vodjo športnega marketinga; službe še v NLB, Grawe, Darsu, Httpoolu, SIJ in še 15 podjetjih

Trumpov zid blokira delo vlade. Kakšne bodo posledice za gospodarstvo
10 ur
Ker ameriško gospodarstvo poganja poraba gospodinjstev, dolgotrajno zaprtje ameriške vlade, v okviru katerega stotine tisočev zveznih uslužbencev ne prejema plače, ni prav benigno. Koga prizadeva najbolj neposredno, koga bolj posredno, kaj zaprtje pomeni za gospodarstvo in kdo ga čuti tudi v Sloveniji.
Na članek...

Delno zaprtje dela ameriških vladnih agencij in uradov, ki zdaj traja že več kot mesec dni, ni stvar, ki bi jo kazalo zamejiti na vprašanje nepremagljive razlike v stališčih ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ameriškega kongresa. Dobilo je razsežnosti, v katerih ekonomiste skrbi, kakšne posledice utegne imeti na ameriško gospodarstvo – in širše. Ne gre namreč zgolj za neposredno prizadetih 800 tisoč zaposlenih. Posredna škoda je še obsežnejša, saj je po oceni S & P Globala z vsakim dodatnim tednom zaprtja v ameriškem gospodarstvu izgubljenih za 1,2 milijarde dolarjev.

Kaj je razlog za vladno zaprtje

Zid na ameriško-mehiški meji. Tisti zid, za katerega je ameriški predsednik Donald Trump vztrajal, da bo njegovo gradnjo financirala Mehika. In za katerega predsednik Trump v ameriškem proračunu želi zagotoviti 5,7 milijarde dolarjev (okoli pet milijard evrov).

Decembra lani so v ameriškem senatu poskušali zgladiti nesoglasje z začasnim izhodom in so potrdili predlog zakona o začasnem nadaljevanju proračunskega financiranja dela zvezne vlade do 8. februarja, da bi pridobili čas. A ameriški predsednik Donald Trump zakona ni podpisal, ker v njem ni bilo predvidenega denarja za gradnjo zidu na meji z Mehiko. V demokratski stranki so bili pripravljeni v proračunu zagotoviti dodatno milijardo za nadzorno-varstvene aktivnosti na meji, ne pa za postavitev zidu. Ker kompromisa ni bilo, je prišlo do delnega vladnega zaprtja.

Kje je zastalo delo

Pri trenutnem zastoju gre za tako imenovani delni zastoj ameriških vladnih agencij, uradov in državnih ustanov na zvezni ravni. Namreč, v kongresu so že zagotovili financiranje 75 odstotkov aktivnosti zvezne vlade, nepotrjenih pa je ostalo nekaj zakonov, s katerimi bi zagotovili financiranje za preostalih 25 odstotkov.

V tem smislu je polno financirano delovanje agencij, uradov in ustanov, ki sodijo pod ameriška ministrstva, pristojna za obrambo, delo, zdravje, izobraževanje, energetiko in veteranske zadeve.

Velja pa delno zaprtje za devet ministrstev, ki so pristojna med drugim za trgovino, kmetijstvo, transport, pravosodje, notranjo varnost, stanovanjsko politiko in urbanizem, za državne zadeve ter za finance. Teh devet ministrstev zaposluje okoli 800 tisoč ljudi.

Koga je delno vladno zaprtje najbolj prizadelo

  • Najbolj očitno posledice delnega vladnega zaprtja čutijo zaposleni v agencijah, uradih in zveznih ustanovah, za katere je umanjkalo zvezno financiranje. Od okoli 800 tisoč ljudi (za predstavo, to je 40 odstotkov prebivalstva Slovenije) jih okoli 420 tisoč še vedno dela, a brez plačila, medtem ko so jih okoli 380 tisoč poslali na prisilni dopust.
  • Za tiste, ki redno delajo, a brez plačila, velja, da bodo po koncu delnega vladnega zaprtja dobili plačilo za opravljeno delo za nazaj. Medtem pa se morajo ti ljudje obrniti, kakor vedo in znajo – ker jim je zagotovljeno naknadno plačilo za opravljeno delo, namreč niso upravičeni, da bi v vmesnem času zaprosili za nadomestilo za brezposelnost. Nekateri načnejo svoje prihranke, nekateri s plačilom obveznosti zamujajo, več poročil je bilo v ameriških medijih tudi o tem, da se uslužbenci zatekajo po hrano k humanitarnim organizacijam.
  • Za tiste, ki so jih poslali na prisilni dopust, je zadeva na prvi pogled nekoliko lažja, saj lahko zaprosijo za nadomestilo za brezposelnost. Po poročanju CNBC je v zadnjem tednu decembra to storilo 4.700 zveznih uslužbencev, kar je petkrat več kot teden prej. Obstaja pa zanka: zveznim uslužbencem, ki so jih poslali na prisilni dopust, plačilo ni zagotovljeno, vendar je prejšnji teden predsednik Trump podpisal zakon, da ga naknadno bodo dobili. In ko bo do tega prišlo, bodo morali vrniti celotni znesek prejetega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
  • Poseben primer, v še precej bolj prekarni situaciji, so zunanji pogodbeni izvajalci. Gre za primere, ki so podobni slovenskim agencijskim delavcem ali espejem, ki v zveznih ustanovah delajo, na primer, kot hišniki ali strežno osebje v lokalih, tudi pri okencih in podobno. Večinoma gre za delovna mesta, umeščena v nizke plačilne razrede, pri čemer jih veliko od njih živi iz rok v usta. Zanje naknadno izplačilo plač ni zajamčeno, tudi med njimi ima vsak svojo zgodbo. Ena od njih govori o materi samohranilki z dvema otrokoma, ki dela za ministrstvo za transport v Kansas Cityju in poskuša denar za plačilo najemnine zbrati prek platforme za množično financiranje GoFundMe.
  • Posledice čutijo tudi tisti, ki so odvisni od odločb, odločitev zveznih organov, na primer prejemniki socialne pomoči. Z ministrstva za stanovanjsko politiko in urbanizem so poslali že 1.500 pisem najemodajalcem, naj ne deložirajo najemnikov, saj jim najemnine ne morejo plačati zato, ker niso dobili nakazane pomoči. Na upnice in najemodajalce se je obrnil tudi predsednik Trump, po poročanju CNN pa jim je položil na srce, »naj bodo prijazni in mirni«. Dodajmo, da za zdaj po tujem poročanju še ni ogroženo financiranje programa socialne pomoči SNAP. V njegovem okviru je bilo v ZDA, ki imajo 328 milijonov prebivalcev, septembra lani po podatkih kmetijskega ministrstva skupaj 38,58 milijona upravičencev do živilskih nakaznic (ki so bile izdane v vrednosti 4,7 milijarde dolarjev).

Po poročanju New York Timesa med prizadetimi, ki imajo težave s plačilom najemnine ali mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, niso le prejemniki socialne pomoči, temveč tudi zaposleni v zveznih ustanovah. Nekateri res zaslužijo tudi sto tisoč dolarjev ali več, a to so izjeme – povprečni tedenski znesek plačila za vladne zaposlene po sindikalnih podatkih znaša 500 dolarjev, torej dva tisoč dolarjev na mesec.

  • Posledice pa so še širše, posredne, čutili pa jih bodo tudi tisti, ki so na dejavnost delno zaprtih vladnih agencij, uradov ali ustanov navezani posredno. Med njimi so, na primer, turistični delavci. Ne le, da je zaprtih več muzejev (samo kot zanimivost: Nacionalni zračni in vesoljski muzej Smithsonian, denimo, po ameriškem poročanju vsak dan obišče okoli 25 tisoč ljudi) ali onemogočen vstop v nacionalne parke, tudi delo nadzornikov na letališčih po tujem poročanju poteka upočasnjeno, pri čemer nekateri zaposleni, ki bi morali priti delat brez plačila, raje prijavijo bolniško. Takšne razmere zmanjšujejo možnosti za zaslužek v turizmu za vse vrste profilov, od organizatorjev potovanj, hotelirjev do gostincev in prodajalcev spominkov.

Na zadevo je mogoče pogledati tudi po panogah, kot so to pred časom storili v ameriškem senatu. V farmacevtski industriji, denimo, je upočasnjeno odobravanje dovoljenj za trženje zdravil. Okoli 30 milijonov malim podjetjem, v katerih je 59 milijonov zaposlenih, je zaprtje prineslo zamrznitev izdajanja državnih jamstev za posojila. V jeklarski industriji so dolgotrajnejši postopki za dodeljevanje izjem od carin (na tem področju ima celo konkretno izkušnjo skupina SIJ. Kot smo pisali pred nedavnim, je po besedah Tiborja Šimonke, člana uprave skupine SIJ, »delna ustavitev delovanja vlade ZDA prizadela tudi ameriško trgovinsko ministrstvo, ki pa je organ, pristojen za zbiranje in reševanje prošenj za izvzetje jekel iz dodatnih carin«. Kot je v Davosu opozoril predsednik ameriške borze Nasdaq Nelson Griggs, je zaprtje prizadelo podjetja, ki želijo delnice uvrstiti na borzo prek prve javne prodaje, saj prihaja do zastoja pri obravnavi vlog na ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev SEC.

Ocena stroškov – gre za milijarde dolarjev

Ker vladna zaprtja v ZDA sicer niso redkost (tokratno je že enaindvajseto), je bilo sprva slišati ocene, da to ne bo pustilo večjih sledi. Ker je do njega prišlo 22. decembra, so mnogi menili, da bodo prizadeti vladni uslužbenci umetno podaljšali praznike. A se je izkazalo, da ni šlo tako na hitro.

Stroški pa niti približno niso zanemarljivi – po ameriških ocenah po petih tednih tudi že presegajo višino zneska (5,7 milijarde dolarjev), pri katerem predsednik Trump vztraja, da se vključi v zvezni proračun.

Namreč, pri agenciji S & P Global so objavili oceno, da vsak teden tokratnega zaprtja pomeni okoli 1,2 milijarde izgubljenih dolarjev. Tako bi se do februarja ta številka povzpela že na 7,2 milijarde dolarjev. »Dlje bo trajalo delno zaprtje ameriške vlade, večjo postransko škodo bo povzročilo gospodarstvu,« so zapisali pri S & P Globalu.

Načeto zaupanje in poraba gospodinjstev, možni upad BDP

Ne gre pa le za kratkoročne, temveč tudi dolgoročne posledice, sploh v ameriškem gospodarstvu, v katerem je 70 odstotkov BDP odvisnega od osebne porabe, torej odločitve porabnikov. Ti pa, ko jih skrbi, ne trošijo, njihova zadržanost pa se lahko raztegne na daljši čas, ko so tako pri majhnih kot velikih nakupih previdni.

Pred nedavnim so pri FT opozorili na študijo sprememb v razpoložljivih prihodkih in vzorcih osebne porabe na primeru vladnega zaprtja iz leta 2013 (trajalo je 16 dni). Kot navajata avtorja, je omenjeno zaprtje sprožilo od 10- do 15-odstotno zmanjšanje porabe zveznih uslužbencev.

Vedenjski ekonomist Dan Geller, ki je razvil tako imenovani indeks denarne tesnobe, pa je po poročanju Bloomberga ocenil, da bi zdajšnje rekordno dolgo zaprtje lahko ameriško gospodarstvo pripeljalo celo v recesijo. Svoje mnenje utemelji tako: ker poraba gospodinjstev sestavlja 70 odstotkov ameriškega BDP, že petodstotno zmanjšanje pomeni 3,5 odstotka BDP, in tudi če zdaj ameriško gospodarstvo raste po stopnji 2,5 odstotka, preračunano na letno raven, bi ga tak upad porabe zapeljal v negativno območje.

Kako dolgo že traja ameriško vladno zaprtje

Delno zaprtje dela ameriških vladnih agencij in uradov, ki se je začelo 22. decembra lani, je uradno že potolklo dosedanji neslavni rekord, saj je postalo najdaljše vladno zaprtje v ameriški zgodovini. Pred tem je bilo delo vladnih agencij najdlje pretrgano v administraciji tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je decembra 1995 trajalo 21 dni. Po ameriškem poročanju je bilo sicer v ameriški zgodovini delo vladnih agencij zaradi nezadostnih sredstev pretrgano že 20-krat.

Ne da tokrat ni bilo poskusov, da bi presegli razkol med ameriškim predsednikom in kongresom, a po oceni analitikov za zdaj rešitve še ni na obzorju, ne glede na to, da bodo v četrtek v senatu glasovali o dveh novih predlogih, kot poroča Reuters. Prvi je demokratski predlog proračunskega financiranja, ki ne vključuje financiranja zidu na mehiški meji, drugi pa Trumpov predlog, ki vključuje financiranje zidu, za vabo pa ponuja pomoč v okviru programa Dream, ki ga je prej izpodbijal. Gre za program, ki pred izgonom ščiti okoli 1,8 milijona nezakonitih mladoletnih priseljencev v ZDA.

Trumpov zid blokira delo vlade. Kakšne bodo posledice za gospodarstvo
Velika obogatitev je vzklila iz liberalnih idej, a iz česa vzklijejo liberalne ideje? 1
10 ur
Vsako strokovno področje ima vsaj eno Veliko vprašanje; veliko zato, ker je odgovor nanj pomemben, da, a Veliko tudi po svoji čudni naravi, da vsak odgovor nanj odpre nadaljnja vprašanja
Na članek...

V ekonomiji je takšno konstitutivno vprašanje, od kod bogastvo (narodov). Ali kako do blaginje. Dva okvira za isto izpraševanje, le da mislim, da odgovor na prvo različico imamo, druga različica pa nam še vedno dela preglavice. Nič čudnega, prva različica vprašanje uokvirja kot vprašanje o zgodovini, druga kot vprašanje o prihodnosti.

Zastavljeno kot vprašanje o zgodovini, je to dalo naslednjo veliko uganko: Zakaj je človeštvo enkrat med koncem 17. in 18. stoletja postopoma prešlo iz dobe stagnacije in občasnih obdobij skromne rasti, katere učinek na standard življenja je pogosto izbrisala že prva naslednja kriza, v dobo hitre, bolj ali manj nepretrgane rasti, kakršni smo priča do današnjega dne (in katere pozitivni učinki so se v vmesnem času razširili iz zibelke na severu in zahodu Evrope na skoraj vse konce sveta)? Obogatitev lahko grobo oštevilčimo kot v povprečju tridesetkratno povišanje realnih dohodkov in podvojitev življenjske dobe (v velikem delu na račun zmanjšanja smrtnosti v otroštvu) ter upad ekstremne revščine, ki je pred dobrimi 200 leti pestila bolj ali manj vse človeštvo, morda z izjemo ozkega vladajočega razreda, do danes, ko prizadene že manj kot desetino človeštva. Pomembno je dojeti, o kakšnem velikostnem redu sprememb zares govorimo, da je jasno, zakaj nekatera pojasnila res ne morejo biti pojasnila.

To novo dobo ekonomska zgodovinarka Deirdre McCloskey imenuje velika obogatitev. Njene vzroke ekonomisti skušamo razložiti že od Adama Smitha dalje, a McCloskeyjeva v treh debelih bukvah, ki so izšle med letoma 2006 in 2017, skozi pregled tradicionalnih razlag analitično pokaže na tisto, kar v teh razlagah običajno manjka: ideje. Natančneje, specifičen idejni ustroj, ki je lahko služil kot plodna prst za druge nujne, a ne zadostne dejavnike za obogatitev. Medtem ko je za nekatere popularne razlage virov bogastva (suženjstvo, imperializem, sreča z naravni viri) enostavno pokazati, da so povsem ahistorične, saj bi sicer sprožile obogatitev že mnogo prej in drugje, ne pa da so ji ponekod v napoto celo do današnjega dne, večina tradicionalno identificiranih dejavnikov pomeni potrebne, a ne zadostne pogoje za veliko obogatitev. Akumulacija kapitala, dobro urejena pravila igre ali celo znanost in inovativnost, to so potrebni pogoji, niso pa iskrica, ki prižge plamen. Vsi ti potrebni pogoji so se namreč lahko zares usidrali in dali svetu veliko obogatitev šele, ko so se pojavile in razširile tudi liberalne ideje.

Vzpon liberalnih idej je pomenil spremembo v etiki in retoriki, ki jo je posvojil večji del skupnosti. Postalo je zgledno (ali vsaj zgledneje kot nekoč) inovirati in trgovati. Novo ni bilo to, da ljudje inovirajo in trgujejo, temveč to, kako na to gleda večji del skupnosti; dostojanstvo in ugled, ki sta pripadla akterjem. Iz krvavih vojn so se Evropejci počasi naučili tudi verske tolerance in iz disfunkcionalnosti sistemov, ki prodajajo pravico, pomembnosti enakosti pred zakonom. Umljivo je postalo, da slehernik stremi k odličnosti in da je pri tem svobodno bitje, enakopravno drugim. S toleranco in enakopravnostjo pa se vrata na široko odprejo tudi kritičnosti, misliti drugače postane sprejemljivo in celo javno kritizirati je dopustno. Ne prvič, a posebnost je normalizacija kritičnosti do nosilcev moči in dvoma o njih. Obogatitev je vzklila iz takšne liberalne prsti!

Kot odgovor o preteklosti to zadostuje. Kot vodilo za prihodnost pa nas pusti nejevoljne z vprašanjem: Ja, kako pa do vzpona liberalnih idej? Kakšni pogoji so potrebni, da se liberalne ideje usidrajo, in kakšni, da se nato tudi obdržijo? Namesto na koncu relevantnih odgovorov smo šele na začetku.

Del odgovora je gotovo v institucionalni konkurenci; to je tisto, česar je imela Evropa skozi stoletja na pretek in kar je gnalo evropske skupnosti k iskanju boljših pravil igre. A to spet odgovarja le na zgodovinsko vprašanje. In kot rečeno, vemo, da pri obogatitvi ne gre zgolj za boljša pravila igre. Tako žal ni dovolj, da prepišemo domačo nalogo od najboljšega soseda in da med sosedi ohranimo konkurenco.

V času, ko se zdi, da so liberalne ideje v velikem delu sveta v zatonu, se je posebno pomembno vprašati, kaj je potrebno, da se obdržijo (ali pojavijo) in zakaj sploh so v zatonu. V oktobrski kolumni sem pisal o napredku in kulturi in v podobni maniri opozarjal, da je reformni izziv najprej kulturni izziv, izziv pretvorbe veljavnih miselnih okvirov. A pomemben del v takratnem zapisu manjka. In ravno manjkajoči del bi utegnil biti odgovor na to, zakaj prevladujoč idejni ustroj vse bolj prevzema etatizem namesto liberalizma.

Skozi večji del velike obogatitve so bile liberalne ideje protiutež koncentracijam moči. Postavljale so se po robu državi, aristokraciji, cenzuri ... Bile so na strani šibkih in postavljale so se za njihovo dostojanstvo in enakopravnost. Ko vidim, kakšno podporo danes – še posebno med mladimi – uživajo socialistične opcije, sem prepričan, da velik kos njihove podpore temelji ravno na tem sentimentu, ki je bil v neki drugi eri čvrsto v rokah liberalcev. Redki so krvi željni revolucionarji, ki bi podjetnike »z bajoneti sterali v morje«, kot se je nekoč izrazil eden od poslancev Levice. Verjamem, da bi ga večina celo zmogla obsoditi. A nekako so etatisti večino prepričali, da imajo monopol nad čutom za sočloveka, medtem ko naj bi bili liberalci hladnokrvni kalkulatorji, ki nam je v najboljšem primeru mar za tehnično učinkovitost in velike akterje v gospodarstvu, za nekdanjo vizijo »slehernika, ki lahko svobodno stremi k odličnosti«, pa da nam je malo mar.

Nisem povsem prepričan, kako jim je uspela takšna ugrabitev diskurza. Sploh, ker ne gre za pojav, ki bi bil aktualen le v Sloveniji. Je pa jasno, da če sta etika in retorika tisti, ki sprožita (ali dušita) iskro obogatitve, potem logos ne bo dovolj, grafi, številke in prikazi nasprotnih dejstev ne bodo obrnili trenda. Problema se bo treba lotiti na ravni patosa in etosa. Čustev in duha torej, kakorkoli metafizično se to morda sliši. Mladini je treba dopovedati, zakaj je liberalizem »dober«, zakaj je edini, ki ohranja človeško dostojanstvo, in ne le, zakaj je učinkovit. Šele potem bodo lahko uvideli volka v ovčji preobleki.

Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.

Velika obogatitev je vzklila iz liberalnih idej, a iz česa vzklijejo liberalne ideje?
Umetna inteligenca bo morala znati bolje zagovarjati svoje početje 1
11 ur
Če banka zavrne prošnjo za posojilo, ne more preprosto reči, da je računalnik rekel »ne«
Na članek...

Programska oprema na področju umetne inteligence zna prepoznati obraze, prevajati iz mandarinščine v svahili in nasprotno ter premagati najboljše človeške igralce v igrah, kot so go, šah in poker. Obstaja pa tudi nekaj, česar ne zna vselej: zagovarjati svojega početja.

Umetna inteligenca (UI) je programska oprema, ki se zna učiti iz podatkov ali izkušenj in je na njihovi podlagi zmožna predvidevanja. Programer določi podatke, iz katerih bi se morala programska oprema učiti, in napiše niz navodil, imenovanih algoritem, s katerimi določi, kako bi morala programska oprema to početi – ne narekuje pa ji natančno, česa bi se morala naučiti. V tem tiči velik del moči umetne inteligence: v podatkih lahko odkrije povezave, ki so bolj zapletene ali pretanjene, kot bi jih bil sposoben opaziti človek. Toda prav zaradi te zapletenosti večinoma tudi ni jasno, zakaj je program prišel do takšnega ali drugačnega sklepa – celo tistim ne, ki so jo ustvarili.

Ta nepreglednost lahko škodi poslu ustvarjalcev programske opreme, ki želijo prodati sisteme UI. Ljudje težko zaupamo sistemu, ki ga ne razumemo – organizacije pa brez zaupanja ne bodo pripravljene plačati za UI. To še posebej velja za področja, kot so zdravstvo, finance in kazenski pregon, kjer so posledice slabega nasveta pomembnejše kot takrat, ko Netflix predvidi, kdaj je primeren čas, da utegnete uživati v ogledu filma Prekrokana noč 3.

Podjetja poleg povpraševanja po preglednejši umetni inteligenci sili tudi regulativa. V ZDA morajo organizacije na področju zavarovalništva po zakonu znati razložiti, zakaj so komu zavrnile kritje ali so mu zaračunale višjo premijo kot sosedu. V Evropi daje splošna uredba o varstvu podatkov državljanom, ko gre za na njih nanašajoče se algoritemske odločitve, »pravico, da jih pregleda človek«. Če banka zavrne prošnjo za posojilo, ne more preprosto reči, da je računalnik rekel »ne« – bančni uslužbenec mora imeti možnost, da pregleda postopek, ki ga je stroj uporabil za zavrnitev prošnje za posojilo, ali da opravi ločeno razčlembo.

David Kenny, do pred kratkim višji podpredsednik kognitivnih storitev v družbi International Business Machines, pravi, da je med pet tisoč podjetji, med katerimi je IBM opravil anketo o uporabi umetne inteligence, 82 odstotkov izrazilo željo, da jo uporabljajo, a jih od tega dve tretjini omahujeta z nadaljnjimi koraki. Med največjimi ovirami za njeno sprejetje je bila največkrat navedena prav preslaba razložljivost. Medtem ko je leta 2016 skrb zaradi prevelike nejasnosti notranjega delovanja UI izrazilo 29 odstotkov vodstvenih delavcev, jih je takšnih zdaj 60 odstotkov. »Pravijo, da pomembnih odločitev o, denimo, kritju tveganj ali prehranski varnosti pač ne želijo sprejemati brez veliko višje stopnje razložljivosti,« pravi Kenny, ki je zdaj glavni direktor družbe Nielsen Holdings.

Prodajalci programske opreme in sestavljavci IT-sistemov so se na to odzivali s hvaljenjem svoje zmožnosti, da odjemalcem lahko ponudijo vpogled v razmišljanje umetne inteligence. Na konferenci o sistemih nevronske obdelave podatkov v Montrealu na začetku lanskega decembra so na stojnici IBM svojo, na oblaku temelječo umetno inteligenco razglašali kot programsko opremo, ki ponuja »razložljivost«. Oprema IBM odjemalcu lahko pove od dva do pet dejavnikov, ki jih je algoritem pri sprejemanju svoje odločitve največ tehtal. Ker lahko sledi izvoru podatkov, uporabnikom lahko pove tudi, od kod so prišli deli informacij, ki jih je uporabil algoritem. To pa lahko pomembno pripomore k odkrivanju pristranskosti, pravi Kenny. IBM poleg tega ponuja orodja, ki podjetjem pomagajo izločiti morebitna diskriminatorna podatkovna polja – denimo o rasi – in druge podatkovne točke, ki so morda tesno povezane s temi dejavniki, na primer poštne številke.

Med podjetji, ki so predstavljala svoje delo na področju razložljive umetne inteligence, je bil tudi Quantum Black, svetovalno podjetje, ki podjetjem ponuja pomoč pri zasnovi sistemov za analizo podatkov, na konferenci pa je bilo tudi veliko akademskih predavanj o tem, kako algoritme narediti bolj razložljive. Podjetje Accenture je začelo tržiti »orodja pravičnosti«, s katerimi podjetja lahko odkrijejo in odpravijo pristranskost algoritmov UI, to pa počneta tudi njegova tekmeca Deloitte in KPMG. Google, ki je del družbe Alphabet, je vsem, ki uporabljajo njegove algoritme za strojno učenje, začel ponujati rešitve, s katerimi lahko bolje razumejo postopke odločanja teh algoritmov. Microsoft je junija lani kupil kalifornijsko zagonsko podjetje Bonsai, ki je obljubljalo, da lahko ustvari razložljivo umetno inteligenco. Kyndi, zagonsko podjetje iz San Matea v Kaliforniji, pa je celo ustvaril svoj zaščitni znak Explainable AI – razložljiva umetna inteligenca, da bi s tem spodbudilo prodajo svoje programske opreme za strojno učenje.

Sicer pa lahko večja preglednost postopka odločanja umetne inteligence neugodno vpliva na njeno učinkovitost. »Če hočete ustvariti resnično razložljivost, vas bo to stalo pri kakovosti modela,« pravi Mihail Parahin, tehnološki direktor ruskega spletnega velikana Yandex, ki strojno učenje uporablja v veliko svojih aplikacijah. »Število v celoti razložljivih modelov je omejeno in ti so v glavnem manj natančni. Temu se ni mogoče izogniti.«

Parahin sodi med tiste, ki jih skrbi, da bi razložljivost, ki jo ponujajo nekateri prodajalci umetne inteligence, utegnila biti v resnici celo slabša od tega, da razložljivosti sploh ni, ker se pri poskusih skrčenja zelo zapletenih odločitev na le peščico dejavnikov izgubijo odtenki. »Veliko teh orodij zbuja lažen duševni mir,« pravi.

Podjetje DeepMind, ki je v lasti družbe Alphabet, je v sodelovanju z bolnišnico Moorfields Eye v Veliki Britaniji ustvarilo programsko opremo za strojno učenje, ki zna 50 različnih očesnih bolezni diagnosticirati enako dobro kot strokovno usposobljeni ljudje. Ker je podjetje skrbelo, da zdravniki ne bodo zaupali sistemu, če ne bodo razumeli postopkov v ozadju predlaganih diagnoz, se je odločilo, da uporabi dva algoritma: prvi ugotovi, kateri deli slike naj bi kazali na očesno bolezen, drugi pa te izhodne podatke uporabi za postavitev diagnoze. Zaradi te ločitve dela so zdravniki lahko natančno vedeli, kaj je pri skeniranju očesa odločilo o diagnozi, in so zato bolj zaupali sistemu kot celoti.

»Takšna večmodelnost zelo koristi razložljivosti, ko dovolj dobro poznamo način razmišljanja, ki pripelje do končne odločitve, in kadar se ta večmodelnost lahko uči iz tega razmišljanja,« pravi Neil Rabinowitz, raziskovalec DeepMinda, ki je opravil delo pri razložljivosti. Toda pogosto ni tako.

Z razlagami obstaja še ena težava. »Ustreznost obrazložitve ali razlage je odvisna od naloge, ki ji zagotavljamo podporo,« je oktobra lani na Twitterju zapisal Thomas Dietterich, zaslužni profesor na oregonski državni univerzi. Kot je še zapisal, se potrebe inženirja, ki poskuša odpraviti napake v umetni inteligenci, močno razlikujejo od tega, kaj bo vodstveni delavec v podjetju, ki uporablja to programsko opremo, moral vedeti, ko bo sprejemal odločitev. »Univerzalno razložljivi modeli preprosto ne obstajajo.«

© Bloomberg Businessweek

Umetna inteligenca bo morala znati bolje zagovarjati svoje početje
Bo EBRD s 100 milijoni podprla ukrajinski prevzem Perutnine Ptuj?
11 ur
Zanimivost: finančna institucija, ki je nastala na pobudo nekdanjega francoskega predsednika, bi sodelovala pri ukrajinskem prevzemu, ki mu nasprotuje francosko podjetje
Na članek...

Evropska banka za obnovo in razvoj proučuje možnost, da bi s stotimi milijoni evrov (so)financirala prevzem Perutnine Ptuj. Slednjo, kot je znano, prodaja skupina SIJ, kupec je že izbran, čaka se še na soglasje varuha konkurence.

Da EBRD proučuje možnost financiranja nakupa Perutnine Ptuj, ki jo prevzema ukrajinska perutninska skupina MHP, je banka objavila na svoji spletni strani. V Slovenski industriji jekla (SIJ) so se, kot je znano, konec lanskega novembra dokončno odločili, da Perutnino prodajo Ukrajincem. Koliko bodo ti plačali za ptujsko družbo, nihče od vpletenih še ne želi razkriti. Mora pa posel odobriti še slovenski varuh konkurence.

Ravs Francozov in Ukrajincev

Za Perutnino se je sicer vnel boj med ukrajinsko družbo MHP in francoskim perutninarjem LDC. V SIJ so se odločili za Ukrajince, ki so za ptujsko podjetje ponudili več. A Francozi se – vsaj v jeseni – še niso predali, protestno pismo so poslali tudi premieru Marjanu Šarcu. »Na slovensko vlado smo naslovili protestno pismo, naj pozorno prouči, kakšna je situacija in kakšna bi morala biti končna odločitev glede prevzema Perutnine Ptuj. Vsaka vlada, tudi slovenska, mora skrbeti za porabnike, zaposlene in kmete,« je novembra v Ljubljani povedal član uprave francoskega LDC Philippe Gelin.

Zanimivost: pobudo za ustanovitev EBRD, ki naj bi Ukrajince zdaj finančno spremljala ob prevzemu Perutnine, je leta 1989 dal takratni francoski predsednik François Mitterrand.

Perutnina dobiva nov nadzorni svet

V zadnjem času je bilo sklicanih že več skupščin Perutnine Ptuj z enakim dnevnim redom – zamenjavo nadzornega sveta, v katerega naj bi prišli predstavniki novega lastnika. Zakaj več sklicev? Neuradno zato, ker se še vedno čaka na odločitev AVK.

Poleg štirih tujcev v nadzorni svet Perutnine Ptuj prihaja tudi odvetnik Uroš Ilić.

Bo EBRD s 100 milijoni podprla ukrajinski prevzem Perutnine Ptuj?
Furs izgubil na sodišču, vlagatelji zmagali: naknadni vložki v kapitalske rezerve nižajo davek na kapitalski dobiček
12 ur
Vrhovno sodišče je zavrnilo Furs; naknadna vplačila v kapital, tudi če ni zgolj osnovni, morajo ob prodaji nižati davčno osnovo za obračun kapitalskih dobičkov
Na članek...

Končno dobra novica za podjetnike! Vrhovno sodišče RS je odločilo, da se naknadni vložki družbenikov, četudi ne v osnovni (!) kapital družbe, upoštevajo pri zniževanju davčne osnove ob prodaji deleža. Torej bo davek na kapitalske dobičke po novem nižji.

Sodba vrhovnega sodišča je dokončna, pravi Joži Češnovar iz odvetniške družbe Jerman & Bajuk. Furs bo moral naknadna vplačila, tudi kapitalske rezerve, upoštevati pri zniževanju davčne osnove. Vplačila pa morajo biti zaradi nižjih davkov dejansko izkazana in ne zgolj računovodsko zabeležena.

Spomnimo: do zdaj je bilo pravilo številka ena, da če vlagatelj vlaga v podjetje, naj vlaga v osnovni kapital. Če so vložki denimo pomenili povečanje drugih vrst kapitala, denimo če so denar vložili v kapitalske rezerve, njihov vložek po mnenju Fursa ni znižal davčne osnove. Pritrdilo jim je celo upravno sodišče, vrhovno pa je odločilo povsem drugače.

Zdaj velja: če vlagatelj z naknadnimi vplačili kot vplačanimi presežki kapitala vlaga v kapitalske rezerve družbe, potem se ta vplačila vštevajo v nabavno vrednost kapitala. Posledica je nižji davek. Davek na kapitalski dobiček se izračuna tako, da se od prodajne vrednosti odštejejo nabavna vrednost in stroški, ostanek je davčna osnova. Nanjo plačate davek, ki znaša med nič in 25 odstotki, odvisno od tega, koliko časa ste imetnik deleža (po 20 letih je davek nič). Torej višja je nabavna vrednost, nižji je davek.

Absurdnosti je konec

Na absurdnost dozdajšnjega obračunavanja davka, ki so mu bili naklonjeni na Fursu, finančnem ministrstvu in upravnem sodišču, so opozarjali mnogi davčni strokovnjaki in odvetniki.

Po odločitvi upravnega sodišča v prid Fursu pred dvema letoma je davčni strokovnjak in svetovalec Jernej Podlipnik komentiral: »Odločitev upravnega sodišča se mi zdi napačna že po osnovni logiki. Na prvi pogled je jasno, da oseba, ki bi najprej kupila zemljišče za denimo sto enot, nato pa na njem zgradila stavbo v vrednosti tisoč enot, na koncu pa bi to skupaj prodala za 1.100 enot, ni ustvarila nobenega dobička (dohodka). Enaka logika velja tudi pri naknadnih vplačilih.« Očitno bodo po novem sledili logiki.

Svoje mnenje je takrat povedal tudi pravnik Marijan Kocbek (več lahko preberete v reviji SIR*IUS Slovenskega inštituta za revizijo). Kot pravi, ga je teh odločitev groza, ker gre za neko restriktivno tolmačenje, da to ni poslovni vložek. Da naknadno vplačilo zviša nabavno vrednost kapitala v smislu opredelitve iz zakona o dohodnini, je po mnenju Kocbeka razvidno tudi iz določbe 98. člena ZDoh-2, ki opredeljuje vrednost kapitala ob pridobitvi. »Po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 velja, da se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo nabavna vrednost kapitala in stroški. Zakon torej govori o nabavni vrednosti kapitala in ne morebiti o nabavni vrednosti in višini osnovnega vložka. Pojem kapital opredeljuje 93. člen ZDoh-2 kot delež v gospodarskih družbah. Zaradi tega kot nabavno vrednost ni mogoče šteti zgolj višine osnovnega vložka, ki ga je vplačal družbenik pri pridobitvi poslovnega deleža, ampak je treba všteti tudi preostalo, kar obstaja, torej vrednost kapitala v času pridobitve. To pa seveda pomeni tudi vplačilo morebitnega presežka kapitala, če je bil ta vplačan, zato enako velja tudi pri zagotovitvi naknadnih vplačil, četudi ta niso vplačana v istem trenutku, kot je vplačan osnovni vložek.«

Kljub temu so na Fursu vztrajali in takrat dejali, da družbenik z naknadnim vplačilom ne pridobi novega deleža v kapitalu (poslovnem deležu) in se ta vplačila posledično torej ne vštevajo v nabavno vrednost kapitala (poslovnega deleža) po določbah ZDoh-2.

Sodba je dokončna in precedenčna

Furs bo moral zdaj po odločbi vrhovnega sodišča (del objavljamo na koncu članka) odločati o vseh novih primerih in tistih, ki jih bo dobil nazaj v vnovično odločanje. »Zadeva je dokončna. Vrhovno sodišče ima vlogo precedenčnega sodišča in ga bo moralo upoštevati tako upravno sodišče, ki bo zadeve vračalo Fursu v vnovično odločanje, kot Furs pri vnovičnem odločanju,« pravi Češnovarjeva.

Kup nerešenih zadev, država bo morala vračati denar in obresti

»Tako kot v tem primeru uslužbenci Fursa in MF določbe davčnih predpisov pogosto razlagajo dobesedno, brez upoštevanja ustavnih načel in načel, na katerih temelji posamezen davek. Žal te kršitve praviloma ugotovita šele vrhovno ali ustavno sodišče. Vmes mine precej časa, ko za napačno plačane davke tečejo visoke zamudne obresti, ki obremenjujejo proračun. Glavni strošek pa najbrž niso obresti, ampak nepotreben angažma državnega aparata na eni strani in nepotrebno ukvarjanje zavezanca z davčno problematiko, namesto da bi se ukvarjal z osnovno dejavnostjo in tako ustvarjal temelj za dodatne davčne prilive,« komentira Jernej Podlipnik.

To, da je Furs glede na sodbo vrhovnega sodišča napačno upošteval vložke vlagateljev, namreč pomeni, da bo država morala vračati denar. Da ne bo pomote – ne vsem, temveč samo tistim, ki so se pritožili. Če jim ni bilo ugodeno in so obupali, potem je tudi za njih prepozno. Če pa so denimo vložili revizijo na odločitev upravnega sodišča, ki je prisodilo v prid Fursu, so zdaj na dobri poti, da uspejo. O njihovih primerih bo moral Furs odločati znova, in to v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča.

»Vrhovno sodišče je očitno zaznalo, da gre za splošen problem, ki v davčni praksi generira številne nove spore med davčnim zavezancem in Fursom. Samo v naši pisarni vodimo prek 25 sporov v zvezi s tem vprašanjem,« pravi Joži Češnovar. Poudarja še, da je vrhovno sodišče o reviziji, ki je bila vložena junija 2018, razpisalo obravnavo že decembra 2018 in sodbo izdalo januarja 2019 (torej dobrega pol leta po vloženi reviziji), s tem je davčni praksi hitro in jasno sporočilo svoje stališče o tem vprašanju in preprečilo številne nove spore med zavezanci in Fursom.

Furs in ministrstvo zadev še ne komentirata, saj sodbo še proučujejo.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Furs izgubil na sodišču, vlagatelji zmagali: naknadni vložki v kapitalske rezerve nižajo davek na kapitalski dobiček
V zdravstveni blagajni bo letos že za tretjino več denarja kot pred šestimi leti 4
12 ur
Denar po mnenju ZZZS tudi ni več glavna ovira za skrajševanje vrst, ampak so razlogi v pomanjkanju zmogljivosti in kadrov ter v organizaciji dela izvajalcev
Na članek...

Letos javna zdravstvena blagajna v razmerah nadaljnje gospodarske rasti pričakuje dobre tri milijarde evrov prihodkov, kar bi bilo za 5,7 odstotka več kot lani (potem ko so prihodki že lani zrasli za 7,7 odstotka). Tako bo spet na voljo več denarja za zdravstvene storitve bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev. A ZZZS pričakuje letos tudi aktivnost politike, saj »je v dobrih časih čas za sistemske spremembe«, je dejal generalni direktor Marjan Sušelj.

Prihodki v blagajni rastejo že pet let in naj bi tudi letos, podrobnejši podatki so v grafu. Za primerjavo, v kriznem in sušnem letu 2013 je bilo v blagajni ZZZS 2,29 milijarde evrov prihodkov, letos naj bi jih bilo nominalno več za tretjino (za 760 milijonov). Doseči, da bo financiranje zdravstva v prihodnje bolj stabilno in manj odvisno od gospodarskih nihanj, pa bo zelo trd oreh v napovedani reformi.

Dvig prispevne stopnje? Z rdečo cunjo pred bika

Kot je znano, minister za zdravje Samo Fakin napoveduje zakonske spremembe najprej pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, nato pa javno razpravo za dosego družbenega konsenza o zdravstvenem zavarovanju, tudi o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ter drugih virih financiranja zdravstva, pri čemer po njegovem osebnem mnenju, kot je dejal, »brez dviga prispevne stopnje ne bo šlo«.

Za marsikoga je govorjenje o dvigu prispevne stopnje za zdravstvo v razmerah, ko se na številne storitve še kar predolgo čaka in ko se še vedno razmetava z denarjem pri koruptivnih nabavah materialov in opreme v zdravstvu, malodane bogokletno. Sploh ob rastočih prihodkih že brez reforme in ob tem, ko obvezni zdravstveni prispevki zavarovancev in delodajalcev pomenijo 96 odstotkov vsega denarja v blagajni.

Rast zbranih prispevkov je sicer posledica gospodarske konjunkture, saj je zaposlenih vse več ljudi, rastejo pa tudi plače. In nasprotno, kot kaže zgornji graf, so v kriznih letih ob nižji zaposlenosti prihodki ZZZS stagnirali, ZZZS je porabil tudi vse presežke iz prejšnjih let, a so se pri izvajalcih vseeno nakopičile izgube in podaljševale čakalne vrste.

V EU v povprečju 9,8 odstotka BDP, v Sloveniji osem

Kaže sicer tudi spomniti, da delež izdatkov za zdravstvo v Sloveniji (vsi viri – prispevki, premije, proračun, iz žepa) po zadnjih podatkih OECD znaša osem odstotkov BDP (2.023 evrov na prebivalca), povprečje za 28 držav EU pa 9,6 odstotka BDP (2.773 evrov na prebivalca). Razhajanje med bogatimi starimi članicami EU in revnejšimi novimi je sicer zelo veliko, denimo, v Nemčiji namenijo za zdravstvo 11,3 odstotka BDP (4.160 evrov na prebivalca), v Romuniji pa le 5,2 odstotka BDP (983 evrov na prebivalca).

Prihodkov ZZZS lani za 7,7 odstotka več

Lani je ZZZS skupaj zbral 2,89 milijarde evrov prihodkov, kar je 207 milijonov ali 7,7 odstotka več kot leto prej.

  • Od tega je bilo obveznih prispevkov zaposlenih, delodajalcev in drugih zavezancev 2,76 milijarde evrov.
  • Državni proračun je vplačal 70 milijonov evrov (za pripravništva in specializacije zdravnikov, za programe za skrajševanje čakalnih vrst ter za doplačila k storitvam za socialno ogrožene).
  • Iz regresnih zahtevkov je ZZZS zbral 21,5 milijona evrov, iz prihodkov po mednarodnih sporazumih 20, od farmacevtske industrije pa 13,4 milijona evrov povračil stroškov za zdravila.

Za kaj vse je šel zbrani denar

ZZZS je imel lani 2,86 milijarde evrov odhodkov, kar je 179 milijonov ali 6,6 odstotka več kot leto prej.

  • Za zdravstvene storitve je šlo 69 odstotkov vsega denarja oziroma 1,98 milijarde evrov, kar je za 109 milijonov ali 5,8 odstotka več kot leto prej.
  • Za zdravila, medicinske pripomočke, pripravke za hemofilike in cepiva je šlo 414 milijonov (4,6 odstotka več, pri čemer je rast stroškov za zdravila znašala 6,1 odstotka).
  • Za bolniška nadomestila zavarovancem (dolgotrajne bolniške nad 30 dni) je šlo lani 350 milijonov evrov ali 10,5 odstotka več. Bolniških je več, ker raste število zaposlenih, pravijo na ZZZS.
  • Za zdravljenje v tujini in iz naslova mednarodnih sporazumov je šlo 56 milijonov evrov (8,3 odstotka več). Gre zlasti za večje število napotitev v tujino zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja doma, denimo za otroške srčne operacije, različna obsevanja, zdravljenje limfedema, operativno zdravljenje epilepsije …
  • Za delo ZZZS oziroma njegovih služb je šlo 44 milijonov evrov, izdatki so bili večji za tri odstotke. Gre za 1,5-odstotni delež v vseh odhodkih ZZZS.

Lani je imel ZZZS tudi 32 milijonov evrov presežka, ki ga bodo prenesli v letošnje leto, večinoma za zdravstvene programe, pri čemer so tudi rezervni sklad okrepili za 10 milijonov, »za slabe čase«, pravijo.

Denar ni več glavna ovira za skrajševanje vrst

Lani je bilo za dodatne storitve v zdravstvu namenjenih 35 milijonov evrov, a šele od oktobra, tako da izvajalci niso zmogli vsega dodatnega programa opraviti in so porabili le 20 milijonov evrov.

Po nekaj letih dodatnih vlaganj v zdravstvo se sicer kažejo pozitivni trendi pri skrajševanju čakalnih vrst, je zagotovil Sušelj. Na magnetno resonanco hrbtenice, denimo, se v povprečju čaka le še 14 dni, na rentgen skeleta le še 10 dni, po podatkih v eNaročanju. Primerjave tudi kažejo, pravi, da je bilo konec leta 2018 na čakalnih seznamih 11 odstotkov manj čakajočih kot aprila lani, med nedopustno dolgo čakajočimi pa 5,6 odstotka manj.

»Denar ni več glavna ovira za skrajševanje čakalnih vrst,« meni Sušelj, ampak gre pogosto za pomanjkanje zmogljivosti in kadrov ter za organizacijo dela pri izvajalcih. Lani je bil, denimo, ZZZS pripravljen plačati 54 novih timov v družinski medicini in pediatriji, a je bilo interesa izvajalcev premalo, tako da je konec leta ostalo 19 timov še nepokritih. Ob tem pa Sušelj priznava, da so cene pregledov na primarni ravni za izvajalce »neatraktivne«. Za leto 2019 napoveduje nadaljnje posodabljanje obračunskih modelov v zdravstvu na vseh ravneh.

V zdravstveni blagajni bo letos že za tretjino več denarja kot pred šestimi leti
Evropska sredstva na področju energije tudi za Elesova projekta
12 ur
Države članice so potrdile predlog Evropske komisije za dodatnih 800 milijonov evrov naložb v ključne infrastrukturne projekte na področju energije. Sredstva so namenjena projektom s pozitivnim
Več ▼

Države članice so potrdile predlog Evropske komisije za dodatnih 800 milijonov evrov naložb v ključne infrastrukturne projekte na področju energije. Sredstva so namenjena projektom s pozitivnim čezmejnim učinkom, med izbranimi na drugem razpisu pa je tudi Eles, ki bo upravičen do sofinanciranja dveh projektov, so sporočili s komisije.

Eles bo za dela v čezmejnem projektu izgradnje omrežja Žerjavinec-Heviz-Cirkovce, ki bo povezal madžarsko, hrvaško in slovensko omrežje, upravičen do največ 48,22 milijona evrov, za dela na pametnem omrežju v drugi fazi projekta Sincro.grid s Hrvaško pa do največ 1,65 milijona evrov.

Kot so poudarili v Bruslju, so prioritetno sofinancirani projekti, ki bodo povečali konkurenčnost in povečali varnost oskrbe z energijo, pa tudi učinkovitost omrežij in varovanje okolja. Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, ki je pristojen za energetsko unijo, je poudaril, da danes potrjeni projekti prispevajo k modernizaciji in bolj čistemu gospodarstvu. Z drugim razpisom bo EU podprla 14 projektov. (STA)

Japonska centralna banka znova znižala napoved inflacije
13 ur
Japonska centralna banka je znova poslabšala napoved inflacije za tekoče proračunsko leto. Čeprav si je pred šestimi leti zadala, da bo inflacijo dvignila na dva odstotka, ji to ne uspeva.
Več ▼

Japonska centralna banka je znova poslabšala napoved inflacije za tekoče proračunsko leto. Čeprav si je pred šestimi leti zadala, da bo inflacijo dvignila na dva odstotka, ji to ne uspeva. Ocenjuje, da bo v letu, ki se sklene konec marca, 0,8-odstotna, potem ko je pred tem napovedovala, da bodo cene življenjskih potrebščin narasle za 0,9 odstotka.

Japonska je decembra beležila 0,7-odstotno inflacijo, potem ko je še oktobra dosegla en odstotek, poročajo tuje tiskovne agencije. Centralna banka je na podlagi slabih podatkov znižala tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 1,4 na 0,9 odstotka.

Ko je japonski premier Shinzo Abe decembra 2012 prevzel vodenje japonske vlade, je napovedal, da bo tretje največje svetovno gospodarstvo povlekel iz deflacijske spirale, centralna banka pa je aprila naslednje leto predstavila agresivne ukrepe, s katerimi naj bi inflacijo spravila na dva odstotka. Po zadnjih napovedih pa japonska centralna banka ne pričakuje, da bi ta cilj lahko dosegla do leta 2020.

Centralna banka je danes še napovedala, da bo v tekočem proračunskem letu gospodarska rast dosegla 0,9 odstotka, potem ko je še oktobra napovedala 1,4-odstotno rast. (STA)

Jutri bo vlada obravnavala investicijski program drugega tira 1
14 ur
V ponedeljek je nadzorni svet podjetja 2TDK potrdil investicijski program projekta graditve nove železniške proge med Divačo in Koprom. Včeraj pa je investicijski program potrdil še
Več ▼

V ponedeljek je nadzorni svet podjetja 2TDK potrdil investicijski program projekta graditve nove železniške proge med Divačo in Koprom. Včeraj pa je investicijski program potrdil še Finančno-projektni svet za nadzor nad izvajanjem projekta drugi tir Divača-Koper. S tem so izpolnjeni pogoji, da lahko investicijski program obravnava vlada. »Ministrice in ministri bodo o investicijskem programu odločali jutri, v četrtek, 24. 1. 2019,« so sporočili z vlade.

Več o investicjiskem programu, ki vključuje uradno oceno vrednosti projekta, si lahko preberete v članku: Smo tik pred začetkom gradnje drugega tira. Čeprav denarja še ni!

Kako se s pravilno digitalno strategijo na spletu uvrstiš pred sejem, na katerem nastopaš
14 ur
V Boxmark Leather pomemben delež sredstev namenjajo razvoju globalnih trgov in uvajanju novosti, kot je digitalizacija trženja. Njihovo digitalno strategijo bomo spoznali 5. februarja, na prvem letošnjem Izvoznem fokusu.
Na članek...

Pri Boxmark Leather so hitro prepoznali poslovne priložnosti, ki jih prinašata spletna komunikacija in digitalni marketing. Obrnili so se na digitalno agencijo in skupaj z njo določili strategijo, ki znotraj ciljnih segmentov vključuje vzpostavljanje novih prodajnih sledi, negovanje stikov in sestanke na sejmih.

Nov pristop so prvič testirali pri promociji nove kolekcije januarja 2018 na sejmu Maison & Objet v Parizu. V nekem trenutku so se prek oglaševanja na Googlu s ključnimi besedami pozicionirali celo nad omenjeni sejem in s tem na pristajalno stran pripeljali več tisoč obiskovalcev v razmeroma kratkem času.

Splet poveča prepoznavnost ponudbe ter izboljša razmerje med vloženim denarjem in prodajnimi učinki

»Ciljna skupina je pri klasičnem in digitalnem oglaševanju ista, glavna razlika pa je v tem, da je ciljanje pri digitalnem marketingu bolj natančno, saj komuniciramo s tistim delom ciljne skupine, ki je že izkazala določno zanimanje za naše izdelke in je glede tega bolj ozaveščena, verjetnost zaključevanja prodajnega procesa pa je večja,« prednosti digitalnega marketinga pojasni Lijana Kocbek, ki v podjetju Boxmark Leather Slovenija kot vodja prodaje in trženja blagovne znamke luksuznega pohištva skrbi za znamčenje, vzpostavitev globalne prodajne mreže in strateško trženje.

Njene izkušnje kažejo, da so sodobni prodajni procesi vse bolj kompleksni, kupci pa bolj ozaveščeni, zato postajata spremljanje kupčevih zahtev in ponujanje odličnih vsebin, ki ga bodo prepričale o sodelovanju prav z njimi, odločilnega pomena za zaključevanje prodajnega procesa.

V okviru sejemskih kampanj so zato vpeljali kombinacijo učinkovite pristajalne strani, s katero so zainteresirane obiskovalce pozvali k rezervaciji sestanka in/ali prenosu kataloga. Sledilo je negovanje stikov prek spletnega trženja. Tiste, ki so že rezervirali sestanek, so nagovorili s prijaznimi opomniki na dogodek, tiste, ki so zgolj prenesli katalog, pa pozivali k rezervaciji sestanka in/ali obiska na sejemskem prostoru. Pri tem so uporabili različne aktualne vsebine in močnejše pozive.

Pri prodaji v visokem cenovnem razredu se posel začne razvijati šele, ko se vzpostavita osebni stik in zaupanje

»V zaključeni družbi, kjer vsak pozna vsakogar, so osebni stik, spoštovanje običajev in različnih kultur ter integriteta prodajalca pred izdelkom, medtem ko super atraktivno, a ne tudi verodostojno oglaševanje hitro dobi negativno oznako ter škoduje ugledu podjetja,« svoje izkušnje opiše Kocbekova. Doda še, da je uspešnost negovanja stikov in premikanja kupcev po prodajnem lijaku odvisna predvsem od aktualnosti vsebin in s tem povezano zavzetostjo bralcev. Z dobrimi vsebinami, v pravem trenutku, naslovljenimi na pravega kupca so pozitivni rezultati zagotovljeni.

V pričakovanju novih izziv in ohlajanja gospodarstva

Podjetje v lasti švicarskega Unicuta je s skoraj 1.800 zaposlenimi največji delodajalec v občini Kidričevo in sodi tudi med večje delodajalce v državi. V pričakovanju ohlajanja gospodarstva in direktive o povišanju minimalne plače bodo v letu 2019 svoje znanje in aktivnosti usmerjali predvsem v ohranitev slabih dva tisoč delovnih mest ter ohranjanje enakega obsega poslovanja. Lani so imeli več kot 150 milijonov evrov prihodkov.

Glavnina njihove proizvodnje je vezana na zahtevne kupce iz avtomobilske industrije, kot so Bugatti, BMW, Jaguar, Lamborghini, uspešno pa so vstopili tudi trg letalske industrije in dobili kupce, kot so Lufthansa , Singapore Airlines, Turkish Airlines, Fly Emirates, Air Italy ter Recaro. Njihov najnovejši izziv je povezan z nastopom nove blagovne znamke luksuznega pohištva Xtreme Collection.

Kako se s pravilno digitalno strategijo na spletu uvrstiš pred sejem, na katerem nastopaš
Gebrüder Weiss v Ljubljani širi svoja skladišča 1
14 ur

V logističnem podjetju Gebrüder Weiss bodo 1. marca pridobili dodatnih 2.700 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov oziroma tri tisoč paletnih mest. Razširili se bodo na lokaciji, kjer že poslujejo, saj bodo v Šentvidu prevzeli prostore, ki jih zdaj še najema logist Kuehne & Nagel. Ta ima nov center na Brniku.

»Skladiščne zmogljivosti v Ljubljani so tako rekoč zapolnjene, zato je za nas pridobitev novih skladiščnih mest poteza, ki nam odpira več možnosti za pridobitev novih poslov in nadaljevanje organske rasti,« pove Aleš Teran, direktor družbe Gebrüder Weiss, kjer so specializirani za domače in mednarodne cestne transporte in to tako direktne kot zbirne pošiljke, opravljajo pa tudi čezmorski in letalski prevoz.

Prevzemajo tudi dodatne pisarne

Gebrüder Weiss bo poleg dodatnih skladiščnih prostorov pridobil še nove pisarniške prostore. Najeli bodo namreč tudi pisarne, v katerih zdaj še posluje že omenjeni švicarski logist. Če namreč želijo, da skladišče dobro deluje, potrebuje ustrezno podporo sodelavcev v administraciji.

Novi kupci

»Zadnjih nekaj mesecev smo si še bolj kot prej prizadevali za pridobitev novih poslov, da bi lahko nove prostore čim prej in čim bolj začeli izkoriščati. Pri večjih mednarodnih podjetjih so ti postopki pridobivanja novega kupca kar dolgotrajni, lahko traja tudi do enega leta, preden skleneš pogodbo. Mi spomladi začnemo sodelovati z večjim tujim mednarodnim podjetjem, kar je za nas posebej pomembno, ker gre za novo logistično področje za nas. To pa je zdaj, ko se kaže ohlajanje gospodarstva, še bolj pomembno,« pove Teran, a več informacij o novem kupcu ne more razkriti.

Poleg enega večja tujega kupca so dobili tudi dva nova večja kupca doma.

Lani 14-odstotna rast

Gebrüder Weiss, ki je v lasti istoimenskega avstrijskega družinskega podjetja, imajo v Sloveniji 70 zaposlenih. Nekaj novih delovnih mest bodo tako kot lani odprli tudi letos. Lani so v Sloveniji ustvarili 14,5 milijona evrov prihodkov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej.

»Za logiste že dolgo niso bile tako dobre razmere za poslovanje kot zdaj. Dela je dovolj. Slovenski izvozniki so zelo uspešni in upam, da bo politika razumela, da jim mora omogočiti razmere za njihovo nadaljnjo rast in razvoj. Za to drži v svojih rokah škarje in platno, naj povem bolj konkretno: naloga politike je, da izpelje vse nujno potrebne reforme, od davčne do pokojninske … Tudi domača poraba se izboljšuje, tako da imamo dovolj dela tudi pri uvozu blaga. Izboljšale so se tudi razmere v naši celotni regiji, tu imam predvsem v mislih območje nekdanje skupne države Jugoslavije, pa tudi Romunijo in Bolgarijo. Na Hrvaškem se pozna rast turizma, v Srbiji pa, da imajo veliko tujih naložb v industrijo,« razmere na trgu komentira Aleš Teran.

Letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast prihodkov

Z novimi prostori in novimi kupci letos v Gebrüder Weissu načrtujejo od pet- do desetodstotno rast prihodkov. Njihovi pomembni kupci so avtomobilska podjetja. Med njimi je tudi Volkswagen. Njegove evropske tovarne Gebrüder Weiss vsak dan oskrbuje s sestavnimi deli iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav Balkana vse do Grčije. Lani so tudi pridobili certifikat ISO 140001, ki je nujen, če želiš delati s podjetji iz avtomobilske industrije.

Gebrüder Weiss v Ljubljani širi svoja skladišča
Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
15 ur
Lani so storitve elektronske proizvodnje za zunanje kupce Iskratelu prinesle skoraj 11 milijonov evrov oziroma dobro desetino prihodkov skupine; v svojem izdelčnem portfelju imajo več kot 1.200 različnih tiskanin
Na članek...

Iskratel opremlja tiskana vezja na Bledu, Domžalah in Celju. A proizvodnja ne poteka v treh različnih mestih po Sloveniji, kot ste najbrž pomislili, temveč je tako ime njihovim trem proizvodnim linijam za opremljanje tiskanin s površinsko montažo miniaturnih elektronskih komponent (SMT). Na teh so lani izdelali 326 tisoč kosov tiskanih vezij.

Storitve elektronske proizvodnje ali na kratko EMS (Electronic Manufacturing Services) v Iskratelu vključujejo načrtovanje, produkcijo, testiranja, lakiranja, integracijo oziroma sestavljanje, pakiranje, logistiko in poprodajno podporo.

Poleg opremljanja elektronskih vezij kupcem ponujajo tudi izdelavo končnih izdelkov - denimo modemov višjega cenovnega razreda. Povedano drugače, približno 80 odstotkov izdelanih tiskanin odpremijo kupcem, približno četrtino pa jih zanje sestavijo bodisi v končne izdelke bodisi v komponente oziroma podsestave za vgradnjo v končne izdelke.

Proizvodnjo si je ogledalo 180 ljudi iz 66 podjetij

Kako v Iskratelu poteka proizvodnja tiskanin, je lani oktobra imelo priložnost v živo spoznati skoraj 180 ljudi iz 66 podjetij, ki so se udeležili sklepnega dogodka izbora Tovarna leta 2018, ki ga je v Kranju gostil Iskratel. Kaj vse so ob ogledu proizvodnje, ki na pogled spominja na filigransko delo, videli udeleženci prvega izbora tovarne leta, predstavljamo v nadaljevanju.

Še prej pa spomnimo, da je na dogodku strokovno komisijo med tremi finalisti izbora – družbami Domel, Krka in Polycom – najbolj prepričala Krka z obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Zato si bodo udeleženci sklepnega dogodka Tovarna leta 2019 letos lahko ogledali njeno proizvodnjo tablet in kapsul v Novem mestu.

Z EMS skoraj 11 milijonov evrov prihodkov

Iskratel je s storitvami elektronske proizvodnje (EMS) za zunanje kupce lani ustvaril skoraj 11 milijonov evrov prihodkov, je povedal glavni direktor družbe in vršilec dolžnosti izvršnega direktorja za produkte in generične rešitve Željko Puljić. »Če bi podobno ovrednotili še interne produkte, bi se vrednost prihodkov iz tega naslova povzpela na 22 do 23 milijonov evrov,« je dodal.

Poleg rešitev in storitev za telekomunikacije ter infokomunikacijskih rešitev v segmentu železnic, energetike in posebnih omrežij za javno varnost (112, policija, vojska), je med področji, v katera se kranjska družba z več kot 70-letno tradicijo s svojo novo sprejeto strategijo intenzivno usmerja, tudi EMS.

Podvojitev prihodkov iz EMS

Cilj družbe je, da v letih 2021–2022 s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi in znanjem, ki ga imajo na področju EMS, na trgu ustvarijo 20 milijonov evrov prihodkov, je povedal Puljić.

Kot pravi, želijo pri tem doseči, da zunanjim kupcem ne bodo ponujali le svojih proizvodnih zmogljivosti, ampak da bi okrepili celoten produktni inženiring – dizajn, zasnovo, nulte serije … - in se usmerili na trg bolj inteligentnih proizvodnih storitev. Medtem ko večina drugih podjetij trgu česa takega ne more ponuditi, pa kranjska družba to lahko stori, saj ima dolgo tradicijo lastnega razvoja materialne opreme, je poudaril.

Eni redkih z lastno proizvodnjo

Iskratel je sicer eno redkih telekomunikacijskih podjetij, ki ima v svoji dejavnosti poleg razvoja in prodaje tudi lastno proizvodnjo. Poleg proizvajalca elektronskih komponent Infinion v Beljaku primerljive proizvodnje na črti do Bruslja ne boste našli, je povedal Puljić.

Kakšne prednosti jim to prinaša? »Daje nam določeno samozavest. Če želiš razviti novo programsko opremo in želiš ob tem imeti ciljno strojno oziroma materialno opremo, se znotraj hiše hitro dogovoriš za izdelavo prototipa. Če želiš izdelovati prototipe, se hitro dogovoriš za proizvodnjo, lastna prodajna mreža pa najde pilotne kupce, s katerimi stvari razvijaš naprej. Atmosfera je čisto drugačna, ko med timi hitro pride do interakcije.«

In slabosti lastne proizvodnje? »To je nenehen boj s stroški in dilema narediti ali kupiti. A za zdaj ekonomika kaže, da se nam proizvodnjo splača ohraniti,« je povedal Puljić.

Modernizacija opreme, optimizacija procesov

Kot je povedal Sašo Šimec, izvršni direktor za izvedbo poslov, je v letu 2012 EMS za zunanje kupce v prihodkih družbe pomenil 2,5 milijona evrov. Večina proizvodnje je bila namreč namenjena za telekomunikacijske rešitve v Iskratelovi osrednji dejavnosti.

V zadnjih letih so z vlaganji v posodobitev opreme, avtomatizacijo in optimizacijo procesov ter organizacijo dela po načelih vitke proizvodnje znižali stroške izdelave tiskanih vezij, povečali njihovo kakovost in zanesljivost ter s tem okrepili konkurenčnost svojih proizvodnih storitev na globalnem trgu.

Kot je pojasnil, je glavnina naložb v proizvodnjo, poleg investicij v opremo, v zadnjem času usmerjena v posodobitev programske opreme oziroma stvari, ki so bolj vezane na informatiko, analitiko, zagotavljanje sledljivosti izdelkov – od materiala do končnega izdelka – pa tudi sledljivosti procesov. Oziroma digitalizacijo in industrijo 4.0.

Bolj ali manj butična proizvodnja

Lani so v Iskratelu izdelali 326 tisoč tiskanih vezij. Kot je povedal Jernej Polič, direktor sektorja proizvodnja in tehnologija, je Iskratelova proizvodnja tiskanin bolj ali manj butična, saj se serije gibljejo le med nekaj sto in največ 20 tisoč kosi. S prehodom na nove segmente pa računajo tudi na večje serije.

Največja tiskana vezja, ki jih izdelujejo na treh linijah SMT za površinsko montažo, v širino merijo 460, v dolžino pa 600 milimetrov. Na posamezno lahko pritrdijo tudi do pet tisoč elektronskih komponent, od tega je različnih nad 250. Na najmanjših tiskanih vezjih je približno 30 komponent, je povedal Polič. Sašo Šimec pa dodal, da najkompleksnejša tiskana vezja izdelujejo za komunikacijske sisteme in rešitve, ki jih v okviru svoje osrednje dejavnosti razvijajo in tržijo sami. Razvoj kompleksnega tiskanega vezja za telefonske centrale traja od šest mesecev do enega leta.

Še zanimivost, v Iskratelu sami izdelujejo tudi kable, saj je bilo v preteklosti tako kompleksne, kot so jih potrebovali za svoje telefonske centrale in telekomunikacijske omare, na trgu težko dobiti.

Z EMS od Japonske do ZDA, tudi v Cernu

Na področju EMS ima Iskratel trenutno blizu 20 kupcev, je povedal Šimec. Tiskana vezja za različne industrije - za uporabnike telekomunikacijske opreme, industrijske elektronike, merilne opreme, avtomatizacijskih sistemov, avtomobilske elektronike, gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike – izdelujejo za kupce v večjem delu EU, a tudi na Japonskem in v ZDA, je dodal.

Iskratelovo elektroniko je denimo mogoče najti v prikazovalnikih na avstrijskih avtocestah, v domači kuhinji in tudi v pospeševalniku delcev v Cernu v Švici, je dejal Šimec.

Kaj vse vključujejo proizvodne storitve

Iskratelove storitve elektronske proizvodnje vključujejo opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) in montažo komponent z nogicami v izvrtine (THT), lakiranje, testiranje in programiranje. Pa tudi testiranje vezja in robno skeniranje, testiranje med zagonom, obremenitvene teste, klimatske teste, preizkušanje odpornosti na rentgenske žarke in mehansko obremenitev naštevajo v družbi.

V kontroliranih pogojih, podobnih čisti sobi

Ob vstopu v Iskratelov oddelek za proizvodnjo tiskanih vezij, v katerem dela skoraj sto ljudi - od tega 21 v tehnologiji, ki jo je Jernej Polič opisal kot most med dvema otokoma, razvojem in produkcijo, kjer postavljajo procese za proizvodnjo -, smo najprej naredili nekaj korakov po širokem belem, rahlo lepljivem traku, na katerem smo pustili odtise svojih čevljev oziroma prah in umazanijo.

Tudi tako v Iskratelu dosežejo, da se pogoji v proizvodni hali čim bolj približajo tistim, ki veljajo za čiste sobe. Pa tudi s čiščenjem antistatičnih tal v treh ciklih na dan - ta se zato bleščijo kot v plesni dvorani -, in s kontrolirano temperaturo in vlago. Gibanje obiskovalcev je brez posebne antistatične obutve dovoljeno le v prehodih, ki so od proizvodnega dela ločeni z rumeno črto.

Najsodobnejši Bled, najzmogljivejše Celje

Med tremi proizvodnimi linijami za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) oziroma strojno polaganje miniaturnih elektronskih komponent na tiskanine (natančneje na zlate kontakte na tiskanini – zlato je zelo dober prevodnik) s pomočjo prevodne spajkalne paste je najsodobnejša tista, ki nosi ime Bled in so jo posodobili pred letom in pol. Najzmogljivejša SMT-linija nosi ime Celje, na njej pa izdelujejo serije tiskanin, velike do 20 tisoč kosov.

Avtomatizirana in robotizirana linija Bled je opremljena s štirimi računalniško vodenimi avtomatskimi stroji za polaganje elektronskih komponent s kolutov na tiskanino (pick & place), ki so srce linije - pove Jernej Polič -, pečjo, kjer segreta prevodna pasta poveže elektronske komponente s podlago, avtomatsko optično prepoznavo (AOI), kjer z računalniškim oziroma strojnim vidom preverijo, ali so vse komponente pravilno položene in pritrjene, ali morda kakšna ne manjka in podobno. Linijo praviloma upravljata dva operaterja, pri najbolj kompleksnih tiskaninah se jima pridruži še tretji.

Pri optimiziranih proizvodnih procesih pomembno vlogo igrajo tudi avtomatske skladiščne omare kardex; teh imajo v Iskratelu devet.

Valjno in selektivno spajkanje

Za pritrditev komponent z nogicami (THT) uporabljajo bodisi valjno spajkanje bodisi selektivno, dogajanje med procesom pa sproti spremljajo na dveh monitorjih.

Poleg tega na 32 ročnih delovnih mestih poskrbijo še za vstavljanje komponent, dograjevanje s hladilniki, prikazovalniki, nalepkami in podobno, preoblikovanje, pripravo materiala …, na 24 delovnih mestih pa za testiranje, je povedal Polič.

Kot pravi, so v Iskratelu sami sposobni narediti večino potrebnih testov, kar je njihova pomembna prednost. Poleg funkcijskih testov in tako imenovanih ICT-testov izvajajo tudi simulacije delovanja elektronskih komponent s pomočjo tako imenovanih maket oziroma rešitev na objektu.

Maketo ene takšnih komunikacijskih omar smo si lahko ob obisku tudi ogledali. In pri tem opazili, da je opremljena precej zračno oziroma da v njej vsi prostori za elektronske plošče niso zapolnjeni. Kot je pojasnil Polič, je velikost omar standardna, medtem ko je zaradi oblaka in virtualizacije za posamezno komunikacijsko vozlišče potrebne čedalje manj strojne opreme.

Digitalni dvojčki in sprotno spremljanje proizvodnega procesa

Med sodobnimi tehnologijami, ki so jih v proizvodni proces uvedli v zadnjem letu, je Polič omenil uporabo digitalnih dvojčkov pri pripravi optimalnega nabora miniaturnih elektronskih komponent za avtomatske stroje za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT). S tem, ko s simulacijo v računalniškem okolju pripravijo optimalno sestavo komponent, lahko stroje obremenijo bolj enakomerno, hkrati pa pospešijo proces menjave kolutov z elektronskimi komponentami in s tem zmanjšajo mrtve čase ob menjavi.

Poleg tega bodo s pomočjo senzorjev poskrbeli tudi za sprotni vpogled in sledljivost proizvodnih procesov na ročnih delovnih mestih, v naslednji fazi pa za njihovo optimizacijo.

Čista energija, vetrne elektrarne, medicina

Iskratel ima v svojem izdelčnem portfelju trenutno več kot 1.200 različnih tiskanih vezij, od tega jih za zunanje kupce izdelujejo nekaj čez 900, približno 250 najkompleksnejših pa za svoje potrebe, je povedal Sašo Šimec.

Storitve elektronske proizvodnje nameravajo v prihodnje razširiti še na nekatere nove dejavnosti, denimo v čisto energijo, vetrne elektrarne, ravnanje z odpadki …, in jim poleg proizvodnih zmogljivosti ponuditi tudi svoje komunikacijske rešitve, povezljivost in podobno.

Še zlasti pa bodo v prihodnje stavili na področje medicine, kjer se bo ob trendu staranja prebivalstva povpraševanje po naprednih rešitvah povečevalo. Z izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov za zunanje kupce bi radi v prihodnjih letih ustvarili 15 odstotkov prihodkov, je povedal Šimec. Načrtujejo pa tudi širitev na nove trge, zlasti v regijo DACH oziroma v Nemčijo, Avstrijo, Švico in države Beneluksa.

Na več kot 30 trgih

Iskratel je s svojimi izdelki in rešitvami prisoten na več kot 30 trgih. Daleč največjega pomeni Ruska federacija, kjer ustvarijo več kot dve petini prihodkov in imajo 20-odstotni tržni delež. Poleg Kranja imajo proizvodno podjetje od leta 1994 tudi v ruskem Jekaterinburgu, in sicer IskraUralTel v mešani rusko-slovenski lasti.

Lani so v skupini Iskratel, ki zaposluje skoraj 900 ljudi, od tega v Sloveniji več kot 500, ustvarili 104 milijone prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot v letu 2017. Letos jih načrtujejo med 107 in 110 milijoni evrov, je povedal Željko Puljić.

Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
Slovenija na Bloombergovi lestvici inovativnosti zasedla 31. mesto 1
15 ur
Ameriški poslovni portal Bloomberg je objavil lestvico 60 najbolj inovativnih držav na svetu. Slovenijo, ki lani ni bila uvrščena na seznam, so letos uvrstili na 31. mesto, za Španijo in pred
Več ▼

Ameriški poslovni portal Bloomberg je objavil lestvico 60 najbolj inovativnih držav na svetu. Slovenijo, ki lani ni bila uvrščena na seznam, so letos uvrstili na 31. mesto, za Španijo in pred Madžarsko. Najbolj inovativna država na seznamu je tudi letos Južna Koreja, sledita ji Nemčija in Finska.

Slovenija je od 100 možnih prejela 64,11 točke (vodilna Južna Koreja 87,38). Najvišje, na drugo mesto, se je uvrstila po kriteriju učinkovitosti terciarnega izobraževanja, po kriteriju dodane vrednosti v predelovalnem sektorju pa je zasedla osmo mesto. Najslabše se je Slovenija odrezala pri patentni aktivnosti, kjer je zasedla 60. mesto. (STA)