Manager
Vrednost bitcoina spet upada 22
06.12.2018 16:51
Vrednost največje kriptovalute bitcoin spet upada - trenutno se giba okoli 3,640 dolarjev. To je več kot 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko se je vrednost gibala okoli 15.500 dolarjev
Več ▼

Vrednost največje kriptovalute bitcoin spet upada - trenutno se giba okoli 3,640 dolarjev. To je več kot 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko se je vrednost gibala okoli 15.500 dolarjev - pa je potem še rasla.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
9 min
1. (5 grafov) Kaj se kuha v slovenskem in svetovnem gospodarstvu?2. Ne spreglejte teh dražb v aprilu! Naprodaj so hiše, gostilne, apartmaji, stanovanja, pisarne …3. Primerjava: Cene slovenskih
Več ▼

1. (5 grafov) Kaj se kuha v slovenskem in svetovnem gospodarstvu?

2. Ne spreglejte teh dražb v aprilu! Naprodaj so hiše, gostilne, apartmaji, stanovanja, pisarne …

3. Primerjava: Cene slovenskih nepremičnin lani rasle najhitreje na svetu!

4. Mayeva še brez treh ministrov, parlament prevzema nadzor nad odločanjem o metodi brexita

5. Prelomna sodba – Kitajci prvič kaznovani za kopiranje tujih avtomobilov

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

»Lahko, da bodo največji poraženec brexita tudi tisti, ki so glasovali zanj«
11 min
Brexit najverjetneje ne bo koristil ne EU ne Veliki Britaniji. Jasno je, da bo ena stran izgubila več in verjetno bo to kar Velika Britanija, pravi Jon Locke, podpredsednik uprave Nove KBM.
Na članek...

Kaos zaradi brexita je vsak dan večji. To skrbi tudi približno dva milijona Britancev, ki živijo in delajo v Evropski uniji. Med njimi je Jon Locke, podpredsednik uprave Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki v drugi največji slovenski banki skrbi za upravljanje tveganj. »V zadnjih treh mesecih smo v Veliki Britaniji videli več političnega razburjanja kot v več desetletjih pred tem,« pravi Locke, s katerim smo se pogovarjali ta ponedeljek.

Locke, ki brexitu ni naklonjen, je prepričan, da bo Velika Britanija z morebitnim izstopom iz Unije veliko izgubila, vzroke za zmešnjavo pa pripisuje sedanji in nekdanjim britanskim vladam, ki svojim državljanom niso znale predstavitvi prednosti in koristi sobivanja v družini velike Evrope. »To so moja osebna stališča, in ne stališča NKBM,« poudarja Locke, ki živi in dela zunaj Velike Britanije že skoraj 25 let. Preden se je pred dvema letoma in pol pridružil vodstveni ekipi NKBM, je delal za Erste Bank v Romuniji in pred tem za banko Intesa Sanpaolo na Slovaškem, Hrvaškem in Madžarskem.

Ste se leta 2016 udeležili referenduma o brexitu in kako ste glasovali?

Nasprotujem brexitu. Referenduma pa se nisem mogel udeležiti, ker že več kot 15 let živim zunaj Velike Britanije in zato po britanski zakonodaji nimam pravice do glasovanja na referendumih.

Zakaj ste proti brexitu?

Čeprav EU morda ni najbolj popolna skupnost držav, sem prepričan, da je članstvo v Uniji prineslo Veliki Britaniji pomembne koristi in prednosti, EU je tudi naša pomembna gospodarska partnerica, čeprav ima od tega sodelovanja več koristi verjetno kar sama. Skoraj polovica britanske trgovine je ustvarjena z EU, zato ne vidim prav nobenega smisla v tem, da se umikamo iz dogovorov in pravil, ki to trgovino olajšujejo tako v luči carinskega poslovanja kot tudi v luči pravil, ki za posamezne panoge in izdelke veljajo v Uniji. Brexit najverjetneje ne bo koristil ne Uniji ne Veliki Britaniji. Nasprotno, jasno je, da bo ena stran izgubila več in verjetno bo to kar Velika Britanija.

Torej je bil brexit napaka?

Referendum o brexitu je gotovo bil. Vedeti morate, da referendumi v Veliki Britaniji niso na dnevnem redu vsako leto, včasih niti vsako desetletje. Odločitev večine Britancev, ki je pred tremi leti podprla izhod iz Unije, je bila skrajno presenetljiva in je tudi odstrla, kako politično razdeljena je naša država. Pri tem ne gre le za klasično politično delitev na leve in desne, temveč se je pokazalo, da smo kot država povsem razdeljeni na pol, tako geografsko kot tudi generacijsko. Brexit je razkril veliko razdeljenost med mladimi in starejšimi, bogatimi in revnimi, med bolj in manj izobraženimi, že člani ene družine so lahko politično na povsem drugačnih bregovih. Bolj zapleteno, kot je, sploh ne more biti. Ko grem s prijatelji na sprehod ali v hribe, je beseda brexit prepovedana, ker se tudi med seboj ne moremo poenotiti glede tega vprašanja, pa se poznamo že 30 ali 40 let. Mirno lahko rečem, da vsaj za časa mojega življenja ni bilo nobene odločitve, ki bi tako razdelila Britanijo, kot jo je prav brexit. Menim tudi, da Britanci ne prepoznajo prednosti, ki jih Veliki Britaniji prinaša članstvo v Uniji. Kdo je za to kriv? Morda britanska politika svojim državljanom ni znala povedati, kaj so prednosti Unije, ali pa ni znala povedati, kaj bi bilo slabše ali manj dobro, če ne bi bili del EU.

Zdi se, da se Britanci trenutno ne morejo poenotiti o nobeni različici izstopa. Evropejci to težko razumemo, nam lahko morda vi kot Britanec pomagate razumeti?

Tudi sam to težko razumem. Tisti, ki so za brexit, menijo, da je Theresa May v ločitvenem sporazumu izpogajala premalo, tisti, ki so za to, da ostanemo del EU, pa, nasprotno, menijo, da je sporazum preveč strog. Glede tega vprašanja trenutno ni razdeljen le britanski parlament, temveč tudi politične stranke in celo kabinet premierke. Vse to kaže, da je Velika Britanija na povsem neznanem ozemlju. Samo v zadnjih treh dneh je peticijo proti brexitu podpisalo več kot pet milijonov ljudi in to nakazuje, da odhod iz Unije ne bo najlažja stvar. Na referendumu pred dvema letoma so dobili Britanci zelo preprosto vprašanje, a danes kaže, da na to ni preprostega odgovora.

Bi se torej strinjali s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom, da je v peklu poseben kraj za tiste, ki si prizadevajo za brexit brez dogovora?

Tuskovo izjavo seveda razumem in je treba nanjo gledati v kontekstu, v katerem je bila izrečena. Evropska unija se je z Veliko Britanijo dve leti pogajala o ločitvenem sporazumu, zatem pa se je izkazalo, da Theresa May za ločitveni sporazum nima podpore niti v lastnih vrstah. Kot pravijo – demokracija je včasih nered.

Britanska centralna banka je že junija lani posvarila, da bi lahko Britanija v primeru trdega brexita zdrsnila v recesijo. Kako odporno je britansko gospodarstvo proti morebitnim šokom?

Prav je, da je centralna banka predstavila tveganja, povezana z načinom odhoda Velike Britanije iz Unije. Podjetja si ne želijo poslovati v negotovih poslovnih okoljih, zato se danes že soočamo s posledicami brexita, saj vse več podjetij zamika načrtovane investicije, v različnih panogah in podjetjih tudi že tehtajo, kakšne so prednosti, če obdržijo svoje sedeže v Veliki Britaniji ali jih preselijo v Unijo. In vse to se dogaja v času, ko je vse več znamenj o ohlajanju svetovnega gospodarstva in ko smo priča različnim velikim globalnim disrupcijam, kot je, denimo, trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA. Vse to je lahko dodatna težava za britansko gospodarstvo.

Kar nekaj multinacionalk je napovedalo ali zagrozilo z odhodom iz Velike Britanije, tudi Sony, Honda, Airbus in drugi. Če bodo grožnje uresničile, bi lahko največji poraženec brexita postali zaposleni v teh podjetjih.

Da, žal se lahko zgodi, da bodo največji poraženec brexita tudi tisti, ki so glasovali zanj. Danes lahko v medijih preberemo veliko negativnih novic o brexitu, vendar sem prepričan, da odhoda multinacionalk ne bomo videli tako hitro, saj se v tako velikih korporacijah, kot je, denimo, Airbus, takšne odločitve ne sprejemajo čez noč, temveč se načrtuje za pet ali za deset let vnaprej. Tudi proizvajalec avtomobilov Jaguar Land Rover se je odločil postaviti svojo proizvodnjo na Slovaško, toda to odločitev so sprejeli mnogo pred brexitom in je bila precej bolj kot z brexitom povezana z bližino dobaviteljev, nižjimi stroški dela in podobnim. Tisto, kar je danes že realnost, pa je selitev finančnega premoženja iz londonskega Cityja v evropske metropole, predvsem Frankfurt, Pariz, Bruselj in Dublin. Čeprav v Londonu in njegovi okolici danes tega še ne čutijo, bo čez nekaj let že jasno, kako velika bo škoda, če bo brexit prisilil v odhod tudi finančne strokovnjake, ki danes delajo v največjem evropskem finančnem centru, londonskem Cityju. Zaposleni v finančni industriji ponavadi zaslužijo več, plačujejo višje prispevke in davke, tudi trošijo več. In če bo iz Londona naenkrat odšlo nekaj tisoč finančnih strokovnjakov, bo to v obliki nižjih davčnih prilivov občutil tudi London. Moji prijatelji v Cityju mi pravijo, da jim brexit trenutno ne povzroča nobenih težav, in vedno jim odgovorim, seveda, saj še niste odšli.

Bo brexit katastrofa za londonski City in njegov status finančne prestolnice sveta?

Londonski City seveda ne bo izginil čez noč, lahko pa, da bo postopoma izgubil svojo ekonomsko moč, še zlasti, če bodo banke in druge finančne institucije selile svoje posle in sedeže v druge prestolnice.

Poznate kakšnega bankirja, ki je že odšel iz londonskega Cityja?

Ne poznam, vem pa, da živita v Evropi približno dva milijona Britancev in vem, da so nekateri med njimi kar močno zaskrbljeni zaradi brexita. Tudi v Sloveniji živeči Britanci se sprašujejo, kako bo po brexitu z izplačilom pokojnine, kako bo urejeno zdravstveno zavarovanje, kako si bodo urejali status za bivanje, vozniško dovoljenje in podobno. Nekatera od naštetih vprašanj so urejena v ločitvenem sporazumu, ne pa vsa. Tudi sam ne poznam vseh odgovorov, povezanih z mojim statusom v Sloveniji. Zdaj za delo v Sloveniji ne potrebujem delovnega dovoljenja, saj imam status državljana EU, bi ga pa potreboval, če bi se po izstopu Velike Britanije iz Unije potegoval za delo v drugi državi EU.

Je brexit nekakšen Damoklejev meč za Britance, ki živijo v Uniji?

Pravzaprav je.

Kako pa je gotovost ali negotovost v zvezi z brexitom pomembna za sektor, v katerem delujete, torej za banke in gospodarstvo na splošno?

Nemčija in druge evropske države danes veliko izvažajo v Veliko Britanijo, kar pa se bo spremenilo, če bomo zapustili Unijo brez sporazuma (trdi brexit). To bi lahko občutila tudi slovenska podjetja, predvsem dobavitelji velikih nemških podjetij in globalnih avtomobilskih proizvajalcev. In če bo zaradi brexita prišlo do upočasnitve gospodarske rasti v Uniji, bodo to seveda občutile tudi banke. Vendar pa komitenti slovenskih bank, tudi Nove KBM, izvažajo večinoma na območje evra, zato brexit na poslovanje slovenskih bank in bančnega sistema ne bo pretirano vplival.

Evropska bančna agencija (EBA) je že junija lani pozvala banke, naj se pripravijo na izzive v primeru scenarija trdega brexita, kako se na to pripravljate v NKBM? Imate krizni načrt?

Seveda moramo tudi mi, tako kot druge banke, poročati našemu regulatorju Evropski centralni banki, vendar je naš položaj drugačen od položaja velikih nemških in francoskih bank, ki so veliko bolj izpostavljene do poslov v Veliki Britaniji. NKBM ni investicijska banka, ne trgujemo na mednarodnem valutnem trgu in nismo neposredno izpostavljeni do britanskega funta. Smo banka, ki skrbi za prihranke fizičnih oseb in za podjetja, ki opravljajo svoje posle v evrih, tako doma kot v EU.

Kaj bi bila najboljša rešitev iz tega kaosa, tako za Veliko Britanijo kot za EU?

Najlažja in najbolj praktična rešitev bi bila, da bi člani parlamenta preklicali brexit z odstopom od 50. člena lizbonske pogodbe, a ne verjamem, da je tak razplet mogoč, pa tudi če bi bil, ne bi imel nobene politične veljave. Po mojem mnenju so najboljša rešitev vnovične volitve ali da bi voljo britanskega ljudstva o izstopu iz Unije še enkrat preverili na referendumu.

»Lahko, da bodo največji poraženec brexita tudi tisti, ki so glasovali zanj«
Foto: Jure Makovec
Obsežna policijska akcija na Hrvaškem: Na udaru vodilni v Uljaniku in 3. maju 1
34 min
Hrvaška policija in Uskok sta danes krenila v obsežno akcijo, v kateri preiskujejo serijo nekdanjih vodilnih v ladjedelnicah Uljanik in 3. maj. Policisti po poročanju Jutarnjega lista izvajajo
Več ▼

Hrvaška policija in Uskok sta danes krenila v obsežno akcijo, v kateri preiskujejo serijo nekdanjih vodilnih v ladjedelnicah Uljanik in 3. maj. Policisti po poročanju Jutarnjega lista izvajajo več hišnih preiskav, v preiskavi naj bi bilo vsaj 12 nekdanjih vodilnih, nekateri so pridržani. Obe omenjeni ladjedelnici sta se v zadnjem času znašli v hudih težavah, usoda obeh ladjedelnic pa je še vedno negotova.

O policijski akciji na svojih spletnih straneh obsežno poročata Jutarnji list in portal N1.

Bodo poslanci danes potrdili ali zavrnili direktivo o avtorskem pravu? In kako bo na to vplival članek v nemškem časniku FAZ 2
43 min

Evroposlanci so se ob devetih zjutraj lotili razprave o prenovljeni direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v EU, popoldne pa bodo o direktivi tudi glasovali.

Glasovanja so danes predvidena v času med 12.30 in 14.30, glasovanje o tej direktivi bo na vrsti kot dvanajsto.

Prijazno povabljeni k branju članka (reforma avtorskega prava) Pravično nadomestilo – ali pot v cenzuro, tlakovana z dobrimi nameni? -- če se sprašujete, zakaj bi kdorkoli nasprotoval direktivi, ki bo po prepričanju zagovornikov zlasti malim avtorjem (glasbenikom, filmskim ustvarjalcem, novinarjem in drugim) prinesla pravično nadomestilo, medtem ko zdaj na račun njihovih vsebin služijo predvsem spletni velikani, kot sta Google ali Facebook.

Posnetek celotne razprave si lahko pogledate na tviterskem računu evropskega parlamenta.

Evroposlanci so medtem razpravo končali, v stališčih ostajajo razdeljeni. Kot je poročala STA, direktiva uživa jasno podporo med poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere je tudi glavni poročevalec Axel Voss, in pri liberalcih (Alde). Na drugi strani je iz vrst socialdemokratov (S&D) in evropskih zelenih slišati glasne kritike predvsem na račun 11. in 13. člena, ki sta v posodobljeni direktivi preštevilčena v 15. in 17. člen.

Ko smo pri Nemčiji: nemška vlada je direktivo v pogajanjih v triagolu podprla, Nemec Axel Voss, sicer član nemške CDU ter evropske politične družine EPP, kot glavni poročevalec za parlament direktivo podpira, v Nemčiji pa tudi še v zadnjih minutah pred glasovanjem o direktivi ljudje protestirajo na ulicah, potem ko so v številnih mestih po Nemčiji (pa tudi drugod po Evropi), proteste proti direktivi pripravili že minulo soboto.

Bodo poslanci danes potrdili ali zavrnili direktivo o avtorskem pravu? In kako bo na to vplival članek v nemškem časniku FAZ
Foto: Shutterstock
Uber prevzema konkurenta Careem za 2,74 milijarde evrov 3
45 min
Sloviti ameriški ponudnik prevozov potnikov Uber, prevzema družbo Careem iz Bližnjega vzhoda. Zanj bo Uber odštel 2,74 milijarde evrov (3,1 milijarde dolarjev), poroča CNBC. Družba Careem, ki
Več ▼

Sloviti ameriški ponudnik prevozov potnikov Uber, prevzema družbo Careem iz Bližnjega vzhoda. Zanj bo Uber odštel 2,74 milijarde evrov (3,1 milijarde dolarjev), poroča CNBC. Družba Careem, ki je locirana v Dubaju ima več kot 30 milijonov registiranih uporabnikov, pokrivajo pa 120 mest v Severni Afriki, Bližnjem vzhodu in Južni Aziji. Careem bo tudi po nakupu obdržal svojo blagovno znamko, vendar pa bo v polni lasti Uberja.

Kaj dela 100+ lanskih novih milijardnih start-upov? Lansko jesen je Uber izgubil primat najvrednejšega deseteroroga. Posloval je namreč z izgubo v vrednosti 1,58 milijard evrov (1,8 milijard dolarjev).

Gradbena zakonodaja vnesla razkol v Inženirsko zbornico Slovenije
1 ura
Matična sekcija gradbenih inženirjev predsedniku inženirske zbornice Črtomirju Remcu očita, da ne zastopa njihovih interesov in da je preveč servilen do zahtev ter argumentacij ministrstva za okolje in prostor
Na članek...

Izbris dela pooblaščenih inženirjev in prenos vodenja projektov za objekte na arhitekte v zadnjih mesecih zelo razburja slovenske gradbenike. Tako rekoč vsa gradbena stroka je na nogah zaradi nove gradbene zakonodaje. Izmed vseh nedodelanosti najbolj odstopata dve področji, ki močno oziroma povsem omejujeta kompetence slovenskih gradbenih inženirjev in lahko slabita status gradbenih inženirjev, nekateri izmed njih so morali zaradi teh sprememb nehati opravljati dejavnosti. Kot pravijo, so dolgoročno pod vprašajem razvoj gradbene stroke, kompetenc gradbenih inženirjev in priljubljenost tega poklica med mladimi, ki se odločajo za kakršnokoli inženirsko kariero.

Izbrisani gradbeni inženirji

Prva težava, na katero opozarjajo gradbeniki, je izbris dela gradbenih inženirjev iz imenika pooblaščenih inženirjev. Ta imenik vodi inženirska zbornica, pooblaščeni inženirji pa so lahko bili po stari zakonodaji vodje projektiranja in vodje gradbišč. Izmed okoli štiri tisoč gradbenih inženirjev, ki so člani inženirske zbornice in plačujejo letno članarino, jih je bilo iz tega imenika izbrisanih okoli 1.200. Ti zaradi tega od 1. junija lani, ko je začela veljati gradbena zakonodaja, ne morejo več biti pooblaščeni inženirji, pa čeprav so to delo opravljali tudi več deset let.

Pojdimo malo v zgodovino. Prva skupina gradbenih inženirjev, ta ni izbrisana, njihov status ostaja enak, je v določenem obdobju pridobila naziv pooblaščenega inženirja z univerzalnim strokovnim izpitom. Pozneje so gradbeni inženirji pridobili status pooblaščenega inženirja s specialnimi strokovnimi izpiti. Lahko so ga dobili za projektiranje ali za vodje del in nadzor nad gradbenimi deli.

Na podlagi 14. in 55. člena zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti so iz omenjenega imenika izbrisali vse pooblaščene gradbene inženirje, ki so opravili specialni strokovni izpit iz operative, to je za vodje del ali nadzore, zato zdaj ne morejo več opravljati teh dejavnosti.

Na drugi strani so pooblaščeni inženirji, ki so opravili strokovni izpit za projektiranje, ohranili naziv pooblaščenega inženirja. Še več. Po novem bi lahko bili tudi vodje del in nadzorni, za kar pa nimajo ustreznih strokovnih kvalifikacij, še manj pa izkušenj, zato jih te storitve niti ne zanimajo.

Inženirska zbornica vse zanika

V inženirski zbornici pravijo, da iz imenika ni bil izbrisan nihče, saj je ta imenik 1. junija lani, se pravi po začetku veljave nove gradbene zakonodaje, prenehal obstajati in je bil arhiviran. Vanj so bili vpisani odgovorni projektanti in odgovorni vodje del za zahtevne objekte, ki so lahko nastopali tudi kot odgovorni nadzorniki. Inženirska zbornica je v skladu z novo zakonodajo vzpostavila nova imenika, in sicer imenik pooblaščenih inženirjev in imenik vodij del. Vanju so prepisali posameznike iz imenika, ki so ga vodili po prejšnjem zakonu.

»Odgovorni projektant je postal po­oblaščeni inženir, odgovorni vodja del vodja del, odgovorni nadzornik pa nadzorni inženir. Z novima zakonoma in prepisom v imenika so bile vsem posameznikom, vpisanim v imenik po stari zakonodaji, ohranjene pridobljene pravice,« so nam sporočili iz inženirske zbornice.

Več kot tisoč inženirjev izgubilo kompetence

Zaradi izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev pri inženirski zbornici je več kot tisoč pooblaščenih inženirjev že izgubilo kompetence, zaradi česar ne morejo opravljati svojega poklica ali samostojne dejavnosti, kar pod vprašaj postavlja tudi njihovo eksistenco. Zato so ustanovili Gradbeno iniciativo in v zvezi z zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti pridobili pravno mnenje ter ga poslali v ustavno presojo. Pravno mnenje med drugim ugotavlja, da so izbrisani pooblaščeni inženirji s spremembo zakonodaje izgubili vse pristojnosti, ki so jih imeli po prejšnji zakonodaji. Novi zakon jih je tako postavil v neprimerno slabši položaj.

Pravno mnenje je podlaga za ustavno presojo, vendar ta hip ne more nihče napovedati, kdaj se bo ustavnost 14. in 55. člena o arhitekturni in inženirski dejavnosti tudi dejansko presodila. Vodstvo inženirske zbornice zanika, da bi bile komurkoli odvzete kakršnekoli pravice, saj naj ne bi šlo za status, iz katerega bi kakršnekoli pravice sploh izhajale.

Spremembe pri vodenju projektov

Druga težava je 12. člen gradbenega zakona, ki določa vodenje projektov. Opozorimo, da gre pri tem za aktivnosti oziroma vse postopke, potrebne za pridobitev gradbene dokumentacije. Po argumentaciji ministrstva za okolje in prostor (pripravlja se nova, o čemer več pišemo v članku Ministrstvo za okolje in prostor: Vodje projektov za stanovanjske in javne stavbe so lahko le arhitekti) je vodja projekta lahko le arhitekt, ne pa tudi gradbeni inženir. Argumentacija je po mnenju gradbenikov zelo sporna, saj omenjeni 12. člen določa, da lahko kot vodje projektov nastopajo tako pooblaščeni arhitekti kot tudi pooblaščeni inženirji iz stroke. Argumentacija in trenutni položaj pa sta povsem v nasprotju z dosedanjo prakso in strokovno logiko. Pri tem si lahko postavimo dve vprašanji: kako so lahko gradbeni inženirji pred sprejetjem nove gradbene zakonodaje vodili projektiranje? Kaj se je spremenilo čez noč oziroma od uveljavitve novega zakona, da tega ne morejo opravljati?

Huda kri v inženirski zbornici

Zaradi tega vprašanja so se po naših informacijah še bolj skrhali že dolgo ne preveč idealni odnosi med matično sekcijo gradbenih inženirjev pri inženirski zbornici in vodstvom zbornice. Tako je gradbena sekcija po odvetniški pisarni Mužina, Žvipelj in partnerji na ministrstvo za okolje in prostor sredi lanskega novembra poslala poziv za odpravo oziroma spremembo tolmačenja spornega 12. člena gradbenega zakona.

Neuradno smo izvedeli, da je zaradi tega poziva nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben zelo ostro protestiral pri predsedniku inženirske zbornice Črtomirju Remcu. Zaradi tega je Remec – med drugim je direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki sodi v delovno okolje ministrstva za okolje in prostor – Lebnu sredi januarja poslal poseben dopis. V njem sporoča, da je poziv, ki ga je na ministrstvo poslala omenjena odvetniška zbornica, naročil upravni odbor matične sekcije gradbenih inženirjev in da zahteve v tem dopisu ne odsevajo stališč in zahtev vodstva inženirske zbornice, ampak le matične gradbene sekcije. Ta zdaj Izidorju Remcu, ki je tudi gradbeni inženir, očita veliko servilnost do omenjenega ministrstva.

Gradbena sekcija ima med vsemi 7.081 inženirji v zbornici največ članov, in sicer 3.975. Kljub temu zaradi statuta inženirske zbornice, po kateri ima vsaka sekcija en glas, ne morejo doseči nobene spremembe, zato nekateri vse bolj na glas razmišljajo o odcepitvi in ustanovitvi lastne zbornice. Predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev Samo Peter Medved priznava, da je razpoloženje med njihovimi člani slabo, saj menijo, da inženirska zbornica ne zastopa njihovih interesov, vendar pravi, da je o nadaljnjih ukrepih še prezgodaj govoriti.

Izjava za pridobivanje gradbenega dovoljenja

Izbrisani inženirji opozarjajo na še eno veliko nevarnost, ki jo prinaša nova gradbena zakonodaja. Njihovemu mnenju oziroma opozorilom se pridružujejo tudi po­oblaščeni inženirji in vodje del, ki niso bili izbrisani iz imenika pri inženirski zbornici. Gre za izjavo projektanta in vodje projekta v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Po prejšnjih predpisih so morali vsi sodelujoči projektanti s podpisom in žigom izjaviti oziroma potrditi, da je njihov del, ki sestavlja celotno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, skladen s prostorskimi, tehničnimi in drugimi zahtevami. Gre za projektiranje strojnih inštalacij, električne napeljave, požarne varnosti, statiko oziroma konstrukcijo in zunanjo ter prometno ureditev. Po novi zakonodaji je potreben le podpis vodje projekta oziroma ene osebe, s čimer ta prevzame odgovornost za vsa omenjena področja.

Izkušeni vodje projektov, ki so vodili projekte pod prej veljavnimi predpisi, trdijo, da pooblaščeni arhitekti nimajo potrebnih znanj, da bi lahko preverili in jamčili za tak širok nabor zahtevnih projektantskih operacij. To pa lahko po njihovem mnenju privede do zelo velikih nepravilnosti, s tem do velikih zamud pri gradnji, neprimerno višjih stroškov gradnje in ne nazadnje lahko ogrozi varnost ljudi, ki objekt uporabljajo.

Gradbena zakonodaja vnesla razkol v Inženirsko zbornico Slovenije
Prvi korak na poti do lovorike tovarna leta 2019 je vprašalnik z 20 vprašanji
1 ura
Največ vprašanj, 11, se dotika tehnološke naprednosti proizvodnje; lani so se nagrade tovarna leta 2018 veselili v Krki
Na članek...

Uspešna proizvodna podjetja imate še mesec dni časa, da se prijavite na izbor Tovarna leta 2019 ter svoje dobre prakse v proizvodnji in napredne tehnologije postavite ob bok drugim industrijskim podjetjem. Prvi korak na poti do nagrade tovarna leta 2019 je vprašalnik z 20 vprašanji, ki ga je treba izpolniti do 30. aprila.

Vprašalnik zajema ključne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetja, tehnološko naprednost proizvodnje, skrb za trajnostni razvoj (okolje) in skrb za zaposlene. Največ vprašanj, 11, se dotika tehnološke naprednosti proizvodnje. Vprašalnik za izbor tovarne leta so pripravili v podjetju KPMG, poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta.

Več informacij o izboru Tovarna leta 2019 najdete na podstrani o izboru, kjer so poleg vprašalnika objavljeni tudi razpisni pogoji, skupaj s pogodbo o varovanju zaupnosti podatkov. Pa tudi v članku: Tovarna leta 2019: tekma, promocija, priznanje, druženje.

Od vitke organizacije do industrije 4.0

Pri tehnološki naprednosti proizvodnje se vprašanja med drugim nanašajo na uporabo načel vitke organizacije, na vrsto informacijskih sistemov, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji, in njihovo medsebojno povezanost, delitev podatkov o proizvodih in proizvodnji z različnimi deležniki znotraj in zunaj podjetja, na možnosti za prilagajanje proizvodov zahtevam posameznih strank, uporabo dodajalne proizvodnje oziroma 3D-tiskanja, lasten razvoj poslovnih rešitev in industrijo 4.0.

Pri zadnji se vprašanja med drugim dotikajo tehnologij, ki so na tem področju vodilne v podjetju, vpliva industrije 4.0 na rast prihodkov in zniževanje stroškov podjetja v zadnjih letih ter načrtovanih naložb v posamezne segmente industrije 4.0.

Skrb za okolje in zaposlene

Pri skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje se vprašanja med drugim nanašajo na odgovornost podjetja za izdelek po uporabi oziroma recikliranje lastnih izdelkov, na uvedbo novih ali izboljšanih proizvodnih oziroma tehnoloških procesov ali izdelkov in storitev, ki so privedli do manjše porabe energije, surovin in naravnih virov, do povečanja deleža uporabe energije in energentov iz trajnih oziroma obnovljivih virov in okoljsko manj škodljivih odpadkov.

Pri skrbi za zaposlene je treba odgovoriti na vprašanja o strokovnem oziroma tehnološkem izobraževanju zaposlenih, internem deljenju znanj o industriji 4.0, vlaganjih podjetja v izboljšanje zdravja zaposlenih in o zagotavljanju varnosti na delovnem mestu.

Razpis je odprt za vsa uspešna proizvodna podjetja

Razpis Tovarna leta 2019 je odprt za vsa uspešna podjetja z naprednimi tehnologijami v proizvodnji, ki s koraki v smeri industrije 4.0 in vlaganji v digitalizacijo uspešno tekmujejo na svetovnem trgu.

K izboru tovarne leta je Časnik Finance tudi letos še posebej povabil podjetja, ki pri svojih rezultatih izstopajo pri dodani vrednosti na zaposlenega, doseženem EBIDTA, EBIT marži, nizki zadolženosti … V naboru približno 150 podjetij, ki ga je pripravil analitik Financ Jure Ugovšek, prevladujejo velika in srednja podjetja, ne manjkajo pa niti majhna.

V zahtevni tekmi je lani sodelovalo 14 družb

Povabilu za sodelovanje v izboru se je lani odzvalo 14 podjetij, med katerimi je družba KPMG poslovno svetovanje v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta izbrala tri finaliste, ki so bili najbolj opazni po tehnološki naprednosti proizvodnje. In sicer proizvajalca sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, proizvajalca kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom in farmacevtsko družbo Krka z obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol, ki je na sklepnem dogodku izbora -tega je oktobra v Kranju gostila družba Iskratel -, najbolj prepričala strokovno komisijo.

»Izbrali smo jo, ker je med vsemi tremi finalisti tehnološko najbolj napredna in skladna z načeli industrije 4.0,« je ob razglasitvi zmagovalca povedal Anton Papež, predsednik strokovne komisije.

Sklepni dogodek letošnjega izbora tovarne leta bo v Novem mestu gostila Krka, zmagovalca pa bo med tremi do petimi finalisti tudi tokrat izbrala štiričlanska strokovna žirija uglednih menedžerjev.

Zakaj sodelovati v izboru za tovarno leta 2019

Ker s tem podjetje dobi edinstveno priložnost za primerjavo svojih praks v proizvodnji s praksami drugih uspešnih industrijskih podjetij v Sloveniji; ker lahko medijske objave o svoji proizvodnji izkoristi za predstavitev potencialnim novim inženirskim kadrom in talentom; ker se lahko s tem podjetje še bolje predstavi lokalnemu okolju, pa tudi širši Sloveniji; ker bo na dogodku ob podelitvi nagrade veliko priložnosti za mreženje in izmenjavo izkušenj s kolegi iz proizvodnih podjetij, ki delujejo v isti in drugih panogah; ker bodo podjetja pridobila povratne informacije, pa tudi zamisli, kako svojo proizvodnjo še izboljšati ter se pri tem izogniti morebitnim pastem.

Prvi korak na poti do lovorike tovarna leta  2019 je vprašalnik z 20 vprašanji
Foto: Jure Makovec
Hoteli Bernardin lani povečali prihodke in dobiček
2 uri
Hoteli Bernardin so v lanskem letu, kljub štiri mesečnem zaprtju Grand hotela Bernardin, poslovali uspešno, so danes sporočili iz družbe. Poslovni prihodki so lani znašali 31,50 milijonov
Več ▼

Hoteli Bernardin so v lanskem letu, kljub štiri mesečnem zaprtju Grand hotela Bernardin, poslovali uspešno, so danes sporočili iz družbe. Poslovni prihodki so lani znašali 31,50 milijonov evrov, devet odstotkov več kot predlani. Prihodki od prodaje storitev so znašali 30,15 milijonov evrov. Čisti dobiček iz poslovanja pa je v lanskem letu znašal 1,59 milijonov evrov vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi pa 1,69 milijonov evrov. Glavni razlog za višje prihodke je večje število hotelskih nočitev in višja povprečna cena na nočitev.

Podivjani SUV poskrbel za strmo rast Lamborghinija 2
2 uri
Tudi italijanski Lamborghini je recept za rast našel v razredu SUV. Novi urus, luksuzno-športni terenec za vsakdanjo uporabo, je lani poskrbel za 51-odstotno rast prodaje.
Na članek...

Ekstremni športniki iz italijanskega Lamborghinija – ta hip sta na voljo desetvaljni huracan in 12-valjni aventador v številnih izvedbah – so zabetonirali prodajo te znamke med dvema in tremi tisoč primerki na leto.

Novi urus, prvi pravi športni oziroma kar superšportni terenec te znamke (prvi terenec je bil sloviti LM002), pa je lani poskrbel za skokovito rast prodaje. Nič drugače ne bo letos, verjamejo v Lamborghiniju.

Podrobneje o podivjanem SUV iz Lamborghinija

Številke so kar izjemne, Lamborghini je lani povečal prodajo za 51 odstotkov, na 5.750 avtomobilov. Novi urus pa je kljub manj kot polletni navzočnosti na trgu pritegnil 1.761 kupcev in ustvaril skoraj leto dni dolgo čakalno vrsto nanj.

Po besedah Federica Foschinija, člana uprave italijanske znamke, bodo dobave letos dodatno poskočile, saj je pred znamko celo leto prodaje urusa.

»Letos lahko dosežemo prodajo od sedem do osem tisoč vozil, več kot polovica bo urusov. Zanje pa imamo trenutno od 10 do 12 mesecev dolgo čakalno vrsto,« je komentiral Foschini. Dodal je še, da z novim modelom ne želijo poplaviti trga, ampak poskrbeti za pravilno razmerje med povpraševanjem in dobavami.

Moja izkušnja – lamborghini huracan LP 580-2: z zeleno pošastjo po hladnih slovenskih cestah

Še posebej je zadovoljen s prodajo na Kitajskem, kjer je lani poskočila za 19 odstotkov. Verjame, da bo letošnja rast kljub oteženim razmeram na tem trgu večja kot na kateremkoli drugem. Foschini je zadovoljen, da kar 70 odstotkov kupcev prihaja od drugih znamk. To so kupci, ki ne iščejo superšportnega avtomobila, ampak zelo zmogljiv avto za vsakdanjo uporabo.

Odločilne za znamko sicer ostajajo ZDA, kjer je prodaja lamborghinijev lani zrasla za 46 odstotkov, na 1.595 vozil (od tega 500 urusov), to pa je kar tisoč vozil več kot na drugem največjem trgu za znamko. »ZDA bodo ostale največji trg za Lamborghini,« je še povedal Forschini.

Podivjani SUV poskrbel za strmo rast Lamborghinija
(reforma avtorskega prava) Pravično nadomestilo – ali pot v cenzuro, tlakovana z dobrimi nameni? 18
24.03.2019 16:00

Evroposlanci bodo danes sprejeli ali zavrnili evropsko direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Da je reforma potrebna, se strinjajo vsi, na dva tabora pa so javnost razdelile ponujene rešitve. Zagovorniki direktive pravijo, da bo izboljšala položaj malih avtorjev, samostojnih novinarjev, ker bi spletne platforme morale sklepati licenčne pogodbe z imetniki avtorskih pravic. Nasprotniki direktive opozarjajo, da so ponujene rešitve napačne, da bodo še okrepile moč spletnih platform – kar bodo najbolj občutili tisti, ki jih ne zastopajo kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic – to pa so mali avtorji ali samostojni novinarji.

Razburjata zlasti dva najbolj sporna člena, ki ostajata tudi v zadnjem predlogu nove direktive, je pa nezadovoljstvo širše, izrazile so ga denimo tudi izobraževalne ustanove. Zapleteno materijo smo ob pomoči številnih virov poskušali pojasniti čim bolj konkretno in razumljivo ter navesti, kaj o direktivi menijo nekateri deležniki, ki so se oglašali v javni razpravi.

Člen 11 (zdaj člen 15): nova sorodna pravica za medijske izdajatelje (prijel se je je naziv "davek na povezave")

Ta člen uvaja novo sorodno pravico za izdajatelje medijskih publikacij, zaradi česar bi bili medijski založniki upravičeni do nadomestila za uporabo medijskih vsebin prek digitalnih platform (kot so Facebook, Linkedin, Twitter ...) in spletnih iskalnikov, izjema bi bile le posamezne besede ali zelo kratki izvlečki (obogatene povezave, ki zajemajo naslov članka, praviloma fotografijo iz članka ter krajši izsek iz članka, pri čemer gre tu navadno za podnaslov).

Člena 11 (ki so ga zdaj pogajalci preštevilčili v člen 15) se je na začetku postopka sprejemanja prijel naziv "davek na povezave". Davka na povezave v resnici ne bo, uvaja pa direktiva velik vsebinski preobrat. Namreč, medtem ko so bile doslej digitalne platforme ponudniki storitev (omogočale so deljenje digitalnih vsebin – med njimi tudi člankov), jim direktiva zdaj nalaga skrb za to, da njihovi uporabniki ne kršijo avtorskih pravic. Pri tem direktiva predvideva, da bodo morale digitalne platforme (vse, ne le največje, kot sta Facebook ali Google) pridobiti licence od imetnikov pravic, da jim bodo lahko nakazale nadomestilo za uporabo njihovih del, sicer bodo – če teh licenc ne bodo imele pridobljenih – odgovarjale za kršitve.

V vroči debati v EU se vsi strinjajo, da je zaradi razvoja digitalne ekonomije reforma avtorskega prava resnično potrebna in je pravično nadomestilo nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi. Ampak … in tu se razidejo poti podpornikov direktive in njenih nasprotnikov.

  • Podporniki direktive, tudi tega člena, so prepričani, da je novost v prid malim, neodvisnim avtorjem in novinarjem, ki ustvarjajo spletne vsebine, za to pa ne dobijo nadomestila, čeprav digitalne platforme svoje oglaševalske prihodke povečujejo ravno na račun spletnih vsebin, ki jih same ne ustvarjajo. Zagovorniki odločno opozarjajo, da ta nova pravica za medijske založnike v ničemer ne bo obremenila končnega uporabnika (tistega, ki bi bral članke, do katerih bi dostopal na primer s klikom na obogateno povezavo) – da končnemu uporabniku ne bo treba osebno plačati nobenega davka, nadomestila.
  • Nasprotniki direktive, tudi tega člena, pa na podlagi dveh izpričanih izkušenj – iz Nemčije in Španije – dvomijo, da bo sistem deloval. V Nemčiji, denimo, je Google nehal prikazovati obogatene povezave za založnike, ki so želeli nadomestilo. Ker ti morajo biti prisotni na spletu, so se naposled odločili, da podelijo brezplačne licence, a le Googlu, ne pa na primer Yahooju. Nasprotniki sicer kot največjo oviro vidijo sistem licenčnin, ki jih ne bo mogoče pridobiti prav za vsako delo (še zlasti ne v primeru malih avtorjev iz malih medijev ali blogov). Pri tem pa pričakujejo, da se bodo digitalne platforme odzvale defenzivno – da bodo raje onemogočale objavo vsebin, kot da bi tvegale tožbe zaradi kršitev avtorskih pravic, ker ne bi imele sklenjenih ustreznih licenčnih pogodb.

Člen 13 (zdaj člen 17): presojanje primernosti povezav, posnetkov za objavo, s stališča avtorskega prava

Poleg tega, da direktiva predvideva, da bi spletni velikani morali sklepati licenčne pogodbe, da bi avtorji lahko dobili nadomestila za objavo njihovih del na spletnih platformah, hkrati direktiva, kot omenjeno, po novem platformam nalaga odgovornost, da njihovi uporabniki ne kršijo avtorskih pravic. (Doslej so se zgolj odzivale na prijave kršitev avtorskih pravic).

Podporniki direktive kot izrazito prednost navedejo, da nova obveznost ne pomeni samo tega, da bodo morali spletne platforme oziroma upravljavci iskalnikov pridobiti licence od imetnikov pravic, sicer bodo odgovarjali za kršitve, temveč bodo morali tudi poskrbeti za ustrezen mehanizem za presoje, ali lahko povsem konkretno objavo (konkreten članek, fotografijo, dokumentarni video ...) dopustijo – v tem smislu, da naložene objave ne kršijo nikogaršnjih avtorskih pravic.

Nasprotnikom direktive se tu prižge alarm, saj imajo velike pomisleke, da to na velika vrata odpira možnost cenzure. Zakaj? Dejstvo je, da se na splet vsak dan naložijo ogromne količine objav (pred časom je denimo zakrožila infografika s podatkom, da so lani uporabniki Twitterja vsako minuto objavili po 481 tisoč tvitov). Zaradi izjemnega obsega aktivnosti na spletnih platformah bi bilo mogoče presojo izvajati le s filtri. To pa po opozorilih nasprotnikov direktive pelje v omejevanje svobode izražanja, onemogočanje ustvarjalnosti, ne nazadnje pa prinaša dodatne stroške za filtre. Teh si manjši (tako oblačne platforme kot tudi manjše neodvisne spletne medijske platforme) ne bodo mogli privoščiti (pa bodo morda v skrajnem primeru odkupili tehnologijo od velikanov, s tem pa te naredili še močnejše).

Podporniki direktive pravijo, da direktiva nikjer ne omenja filtrov. A v pojasnilih na spletišču evropskega parlamenta vendar piše: "Direktiva ne določa ali našteva orodij, človeških virov in infrastrukture, potrebnih za preprečevanje objavljanja neplačanega gradiva na spletni strani. Torej ne vsebuje nobene zahteve glede filtriranja naloženih vsebin. Če pa velike platforme ne bodo našle inovativnih rešitev, se lahko odločijo za uporabo filtrov. Velika podjetja jih že uporabljajo. Pomisleki, da ti filtri občasno odstranijo zakonite vsebine, so lahko v nekaterih primerih upravičeni. Vendar pa jih je treba nasloviti na platforme, ki filtre oblikujejo in uporabljajo, ne pa na zakonodajalca, ki je določil cilj, ki ga je treba doseči – podjetje mora plačati za gradivo, ki ga uporablja za ustvarjanje dobička. Ta cilj je v resničnem svetu nesporen in uveljavljen."

Na koncu omenimo še izpostavljen člen glede uporabe del v izobraževalnih dejavnostih (prej člen 4, zdaj člen 5). S tem so se ukvarjali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so opozorili zlasti na dvoje glede vprašanja, ali smejo za namene izobraževanja prosto uporabiti določeno avtorsko delo ali ne. Ob tem so navedli:

  • prvič, "da zakon o avtorski in sorodnih pravicah trenutno ne omogoča številnih sodobnih izobraževalnih metod (na primer deljenja vsebin med učenci in učitelji po elektronski pošti, objavljanje kratkih vsebin na spletni strani šole, ustvarjanja zbirk učnega gradiva in deljenje tega gradiva na spletu ...)" ter
  • drugič, "da prosto uporabo avtorskih del v digitalni obliki za namen ilustracije pri poučevanju omogoča le v prostorih izobraževalnih ustanov in drugih prostorih, vendar pa za države članice EU ta izjema ni obvezna, saj je ne bi bilo treba uvesti, kadar bodo izobraževalnim ustanovam na voljo enostavno dostopne licence, ki bodo plačljive."

Kdo direktivo podpira, kdo ji nasprotuje

Eden od razlogov, da je razprava o prenovi avtorskega prava tako razvneta, je mnoštvo različnih interesov, pa tudi dejstvo, da je internet postal tako pomemben del vsakdana, da so ljudje pripravljeni svoje mnenje izražati s peticijami, javnimi pismi podpore in nasprotovanja, tudi s protestnimi shodi (proti direktivi so minulo soboto protestirali v več mestih po EU), tudi s pritiski na evroposlance.

Pri Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja SAZOR, ki jo vodi Luka Novak, direktivo opisujejo kot zmago ustvarjalcev nad tehnološkimi velikani. Kot so navedli v sporočilu za javnost z naslovom Poskrbimo, da bo splet pravičen tudi do avtorjev, bodo po sprejetju direktive YouTube, Google, Facebook in druge veliki tehnološki giganti dolžni plačevati slehernemu, čigar dela bodo dostopna prek njih.

Navedli so še: "Slovenci zdaj upravičeno pričakujemo, da bodo odslej tudi naši ustvarjalci prejemali pravično nadomestilo za svoja dela na globalnem spletu." Sporočilo za javnost prinaša še mnenje Luke Novaka, da bo "posledica končnega sprejetja direktive demokratičnejši, pluralnejši in pravičnejši internet, urejen po načelih sodobne pravne države, na kar smo slovenski ustvarjalci ponosni, saj smo s svojim angažmajem pripomogli k urejanju žgoče globalne problematike."

Na petkovi tiskovni konferenci je ob tem Luka Novak po poročanju STA dejal, da so tehnološki velikani, kot je Google, zmanipulirali civilno družbo, da bo s sprejetjem direktive konec interneta. Uporabniki po njegovih besedah ne bodo ničesar opazili, ker ne bodo ničesar plačevali, evropski odločevalci pa so pokazali, da so na strani domačih ustvarjalcev, in ne ameriških tehnoloških velikanov, je še navedla STA.

Kot pri SAZOR navedejo na svojem spletišču, so pri nas edina organizacija z dovoljenjem za kolektivno upravljanje pravice reproduciranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti in publicistike in njihovih prevodov za zasebno in drugo lastno uporabo ter njihovega fotokopiranja prek obsega iz 50. člena ZASP.

Menedžerja vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile Boštjana Usenika smo ujeli na poti, mnenje predstavnika te zasedbe pa nas je zanimalo, ker ima njihova izvedba skladbe Africa na Youtubu že krepko prek 21 milijonov ogledov, njihov videoposnetek z venčkom Avsenikovih melodij pa ima že skoraj sedem milijonov ogledov.

Ali bo direktiva po njegovih pričakovanjih prinesla – kot pravi njena dikcija – primerna in pravična nadomestila končnim členom v glasbenoindustrijski verigi? Kot pravi Boštjan Usenik, je težko točneje govoriti o potencialnih učinkih direktive, dokler njena vsebina ne bo do konca izpogajana in ne v celoti javno znana. Kot kaže, pravi sogovornik, učinki uresničevanja direktive ne bodo ne hitri ne preprosto merljivi.

A ob tem dodaja: "Vendar načeloma pozdravljamo vsak premik pravil, ki bodo šla v korist glasbenih avtorjev, izvajalcev in nosilcev pravic. Vsi ti nismo končni členi v glasbenoindustrijski verigi – glasbo ustvarjamo, zato smo začetni oziroma izvorni členi. Zato ni prav, da smo v primerjavi z velikimi spletnimi platformami, ki prek algoritmov narekujejo takt svetovni glasbeni industriji, v tako podrejenem položaju. Z drugimi besedami – če želijo vsebino, naj zanjo plačajo več."

Stališče Društva novinarjev Slovenije (DNS) do direktive pa je hladno-vroče. Medtem ko so direktivo sprva izrazito podprli, so februarja letos, ko so bila v okviru evropskega trialoga (pogajanja med evropskim parlamentom, državami članicami in evropsko komisijo) končana pogajanja, izrazili razočaranje nad sprejetim kompromisnim predlogom, o katerem bodo predvidoma danes zdaj glasovali poslanci evropskega parlamenta.

Kot pravi generalna sekretarka DNS Špela Stare, je razočaranje posledica tega, da v različici besedila, o kateri bodo odločali evroposlanci, ni pričakovanega zagotovila, da bodo prihodki od nove sorodne avtorske pravice za medijske založnike pravično in sorazmerno razdeljeni tako med založnike kot tudi med novinarje, kot je predvideno za druge avtorje, na primer glasbenike.

"Pri DNS smo pričakovali, da bodo do dela teh nadomestil upravičeni tudi novinarji ne glede na pogodbe, ki jih imajo sklenjene z medijskimi hišami, prek katerih v skladu z nacionalno zakonodajo redno zaposleni novinarji vse svoje materialne avtorske pravice za deset let prenesejo na delodajalca, samostojni novinarji pa se jim tudi odpovedo. Zdaj takega zagotovila ni, zaradi česar so v direktivi novinarji postavljeni v drugačen položaj kot drugi avtorji," je pojasnila Staretova.

Zdaj upajo na izboljšanje, ker je v v evropskem parlamentu Levica predlagala dopolnilo, po katerem bi do deleža nadomestila za objavo člankov na spletu prišli tudi novinarji.

In če besedilo ne bo popravljeno? Ali pri DNS direktivo zavračajo ali podpirajo? Špela Stare odgovarja: "Kljub temu neljubemu delu za novinarje je direktiva velik korak naprej. Po naši oceni ustvarjalcem na splošno in celotni kreativni industriji prinaša toliko pridobitev, da odtehta to negativno posledico. In tudi – vojna še ni izgubljena. Še nemški založniki so na primer na Google neodplačno prenesli pravice do objav člankov, ker si ne morejo privoščiti, da jih na spletu ne bi našli. Slovenija je še manjši trg, zato je pomembno, da se pri vprašanju pravičnih nadomestil tudi za novinarje doseže evropski pristop. Tudi zato, da se ohrani novinarstvo."

Predlogu nove direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu nasprotuje Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino (IPI). "Čeprav se je od lanskega glasovanja v evropskem parlamentu predlog direktive spreminjal, to ni dovolj. Direktiva je še vedno slaba, saj je v trialogu odpadlo celo nekaj dobrih rešitev. Reforma se tako spreminja zgolj v načrt, kako bi se založniki maščevali tehnološkim velikanom za njihovo požrešnost, ni pa usmerjena v prihodnost, za oblikovanje boljših pogojev za evropsko ustvarjanje, raziskovanje in izobraževanje. Zato je negativno mnenje o direktivi prejšnji teden objavilo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pravi direktorica IPI.

Bogataj Jančičeva je med težavami omenila nedodelanost in preozkost izjeme za tiskovno in podatkovno rudarjenje, ki je ključno za področje umetne inteligence v Evropi, in na preozkost izjeme za izobraževanje, kjer bi lahko sistem licenciranja močno obremenil proračune izobraževalnih ustanov. Opozorila je tudi na prepad med teorijo in predvideno prakso glede členov 11 in 13, ki sta zdaj preštevilčena v člena 15 in 17, po prepričanju zagovornikov direktive pa naj bi ustvarjalcem zagotovila nadomestila zaradi načrtovanega sistema licenčnin.

Kot pojasnjuje sogovornica, je težava v tem, da v okviru trenutnega predloga platforme nikoli ne bodo mogle dobiti vseh licenc za vse vsebine, saj ni kolektivnih organizacij, ki bi zastopale vsa avtorska dela, ki se razširjajo po internetu: "Ker ni celovitega sistema licenciranja – in ga tudi direktiva na bo zagotovila, saj ne predvideva obveznega kolektivnega upravljanja –, lahko pričakujemo, da bodo številne vsebine s platform oziroma spleta odstranjene. Prizadetih bo veliko več vsebin, kot bi to zahtevalo avtorsko pravo kot tako, saj je lažje odstraniti vsebino kot tvegati kršitev. Lokalnih kolektivnih organizacij to ne briga, zakonodajalce pa bi moralo, saj se bo internet za uporabnike in tudi za številne ustvarjalce korenito spremenil, zmanjšal se bo pluralizem."

O novi sorodni pravici za založnike pa sogovornica pove: "Več kot sto let že sanjajo nemški založniki, kako bi nad razširjanjem novic uvedli nadzor. V Nemčiji so sprejeli zakon, a sistem ne deluje, saj Google ni bil pripravljen plačevati licenc, zato so bili založniki prisiljeni licence podeliti brezplačno. Zdaj bi podoben sistem zakonodajalci radi uvedli na ravni EU, čeprav v Nemčiji in še prej v Španiji ni deloval. Za te rešitve so lobirale predvsem tiskovne agencije, jim je pa nasprotovalo več kot 200 akademikov."

Maja Bogataj Jančič opozori tudi na problematičnost filtrov, ki jih bodo platforme morale uvesti, ker ne bodo mogle pridobiti licenc: »Tehnologija filtrov ni dovolj zrela, o čemer skoraj vse povedo težave platforme Youtube z odstranjevanjem grozovitih posnetkov nedavnega pokola na Novi Zelandiji, kjer se je natančno vedelo, katero vsebino je treba nemudoma odstraniti, pa mu to ni takoj uspelo. Kako se bo ta tehnologija odrezala v primerih, ki niso niti približno tako nedvoumni, temveč bi bilo treba razlikovati med uporabo, ki je po avtorskem pravu dovoljena ali pa prepovedana? Kdor pravi, da se s tem ne bo posegalo v pravice uporabnikov, nima pojma, kako deluje tehnologija," je ostra sogovornica.

In za konec opozori: "Da, tehnološke velikane, kot so Google, Facebook. Youtube, Twitter in drugi, bi bilo treba ukrotiti, a z drugačnimi mehanizmi. Ne s sistemom avtorskih pravic, temveč z davčnimi ukrepi ter z ukrepi s področja konkurenčnega prava."

Domen Savič iz zavoda Državljan D, ki nastajanje evropske direktive spremlja od začetka, je do predloga direktive prav tako kritičen: »Načrtovana reforma avtorskega prava gre na roko tehnološkim velikanom, saj ne rešuje problemov ustvarjalcev, temveč pelje v dodatno povečanje moči velikih korporacij, tudi glede odločanja o prisotnosti vsebin na spletu. Nova pravila bodo lahko okrepila že tako bogate kolektivne organizacije in založbe, na drugi strani pa bodo avtorji, ustvarjalci vsebin spet ostali večinoma praznih rok.«

V zvezi s položajem ustvarjalcev Savič kot dodatno težavo omeni, da se EU prenove avtorskega prava ni lotila z uredbo, ki takoj po sprejetju začne veljati po vsej EU, temveč prek direktive, ki jo morajo države članice šele prenesti v svojo zakonodajo in jo lahko tudi različno interpretirajo, to pa dodatno otežuje poenotenje evropskega pristopa. Po mnenju Saviča bodo zaradi prenove avtorskega prava v takšni obliki, kot je načrtovana zdaj, zaradi bitke med založniki in posredniki najkrajšo potegnili uporabniki spleta.

(reforma avtorskega prava) Pravično nadomestilo – ali pot v cenzuro, tlakovana z dobrimi nameni?
Foto: Shutterstock
Ministrstvo za okolje in prostor: Vodje projektov za stanovanjske in javne stavbe so lahko le arhitekti 2
3 ure
Vodje projektov za stavbe bodo lahko gradbeni inženirji in arhitekti, za stanovanjske in javne stavbe pa le arhitekti, naj bi pisalo v dopolnitvi tolmačenja glede vodij projektov za stavbe
Na članek...

Ministrstvo za okolje in prostor bo po besedah državnega sekretarja za področje prostora Aleša Prijona še ta teden izdalo dopolnilo tolmačenja glede vodij projektov za stavbe, ki je bilo izdano decembra lani. V njem bodo zapisali, da bodo vodje projektov za stavbe lahko tako gradbeni inženirji kot arhitekti, za stanovanjske in javne stavbe pa še vedno le arhitekti.

Dopolnitev so pripravili skupaj z inženirsko in arhitekturno zbornico. Zdaj bodo upravnim enotam, ki izdajajo gradbena dovoljenja, posredovali podrobnejše navodilo, kdo je lahko vodja projekta. Z zbornicama so se tudi dogovorili, da se to vprašanje dokončno reši v pravilih stroke, ki jih sprejmeta zbornici in potrdi ministrstvo za okolje in prostor.

Dopolnitev tolmačenja še ta teden

Dopolnitev ni še dokončno usklajena, zato obširne vsebine ne poznamo. Neuradno smo izvedeli, da bi morala biti dopolnitev že izdana, vendar zaradi zamenjave ministra Jureta Lebna in priprav na predstavitev kandidata za novega ministra za okolje in prostor Simona Zajca dokumenta še niso uskladili.

V zvezi z očitki, da ministrstvo zagovarja stališče, po katerem so lahko vodje projekta za stavbe le arhitekti, nam je Prijon odgovoril, da je bilo to tolmačenje podpisano v sredini lanskega julija, ko on še ni bil državni sekretar. Podpisal pa je drugo tolmačenje, kateremu sedaj sledi omenjena dopolnitev, kjer bodo prvo mnenje popravili s tolmačenjem, da morajo biti vodje projekta arhitekti le za stanovanjske stavbe, do drugih stavb pa se niso opredeljevali.

Za stanovanjske in javne stavbe le arhitekti

Vendar pa nam je Prijon v dopisu poslal svoje mnenje, da mora biti za stanovanjske in javne stavbe vodja projekta arhitekt, za ceste gradbeni inženir, za daljnovode pa inženir elektrotehnike. To v inženirski stroki ne bo sprejeto z odobravanjem, zato je pričakovati precej nejevolje med gradbeno stroko in v prihodnje bodo verjetno potrebna nova usklajevanja.

»Nekatere gradnje niso tako enoznačne,« meni Aleš Prijon, ki še navaja, da bi za industrijske stavbe bil verjetno lahko vodja projekta tako gradbeni inženir kot arhitekt, enako za kmetijske objekte. Po njegovem mnenju je pomembna vrsta gradnje. Pri novogradnji stanovanjske stavbe naj bi bil vodja projekta arhitekt, pri rekonstrukciji iste, če gre za sanacijo temeljenja, pa gradbeni inženir. O podrobni določitvi, kdo je za kateri tip objekta in katero fazo gradnje lahko vodja projekta, naj bi se dogovorili skupaj z omenjenima poklicnima zbornicama.

Prijon zanika, da favorizira arhitekte

Gradbena stroka Alešu Prijonu, ki je bil med drugim predsednik arhitekturne zbornice, v njej pa je opravljal še nekatere druge funkcije, očita, da na račun gradbene stroke favorizira arhitekturno. Prijon to zanika in dodaja, da gre za nesporazum. Navaja še, da kot državni sekretar korektno sodeluje z inženirsko zbornico in da je takšne očitke poudarila le njena gradbena sekcija.

Ministrstvo za okolje in prostor: Vodje projektov za stanovanjske in javne stavbe so lahko le arhitekti
10 objektov, ki jih preprosto morate doživeti na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije (OGLAS)
3 ure
Med 5. in 7. aprilom bo po vsej Sloveniji potekal 10. festival Odprte hiše Slovenije (OHS); letošnja tema je »Prostor povezuje«, na njem pa si boste lahko ogledali 90 kakovostnih, lepih in drznih stavb ter ureditev
Na članek...

Ker je izbira velika, na voljo pa le en vikend, vam predstavljamo 10 objektov, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Poleg tega bosta v okviru teme na ogled dva objekta z družbeno noto, in sicer hiša za Slovensko filantropijo ter enostanovanjska stavba za osebe z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju.

Vse objekte, ki so v programu 10. festivala Odprte hiše Slovenije, najdete NA TEJ SPLETNI POVEZAVI>>. Za ogled se je zaradi omejitve prostih mest treba nujno prijaviti.

10 objektov, ki jih preprosto morate doživeti na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije
Foto: Žiga Intihar
Prenova posestva Brdo, bo stala nekaj manj kot 30 milijonov evrov
3 ure
Država se je pred bližajočim se predsedovanjem Slovenije Svetu EU, poleg prenove gradu Brdo, odločila tudi za celovito prenovo in adaptacijo hotela. Hotel se za goste zapira 1. maja. Sledi
Več ▼

Država se je pred bližajočim se predsedovanjem Slovenije Svetu EU, poleg prenove gradu Brdo, odločila tudi za celovito prenovo in adaptacijo hotela. Hotel se za goste zapira 1. maja. Sledi praznjenje in priprava na prenovo, ki naj bi stekla tekom poletja. Dela naj bi bila zaključena do konca leta 2020.

Kot so za STA pojasnili na Generalnem sekretariatu Vlade RS, kjer skrbijo za investicijo, razpisa za izbiro izvajalca gradbenih še niso objavili. So pa v skladu s projektom, uvrščenim v načrt razvojnih programov, za njegovo izvedbo planirana sredstva v višini 26,2 milijona evrov. Trenutno pa je na posestvu Brdo še vedno v teku prenova gradu, ta se je začela že pred letom dni, a še ni končana. Grad velja za najpomembnejši protokolarni objekt v lasti države, prenova pa je vredna 3,6 milijona evrov.

Prenova posestva Brdo, bo stala nekaj manj kot 30 milijonov evrov
Holding Slovenske elektrarne dobil novo vodstvo
4 ure
Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na redni seji za novega generalnega direktorja družbe soglasno imenoval Stojana Nikolića, za poslovnega direktorja pa Viktorja Vračarja.
Na članek...

Nadzorni svet HSE je imenoval Nikolića in Vračarja za štiriletno mandatno obdobje, so sporočili iz HSE. Novi generalni direktor začne opravljati funkcijo 1. aprila, poslovni direktor pa 1. maja.

Nova člana poslovodstva HSE sta bila imenovana na podlagi postopka, ki je potekal prek kadrovske agencije. Kadrovska komisija Nadzornega sveta HSE je opravila razgovore z vsemi predlaganimi kandidati in nadzornemu svetu HSE predlagala ožji izbor šestih kandidatov. Od tega tri za generalnega in tri za poslovnega direktorja družbe. Vseh šest kandidatov se je z vizijo nadaljnjega razvoja družbe predstavilo tudi na današnji seji nadzornega sveta.

»Ocenili smo, da imata izbrana kandidata najprimernejše kompetence za vodenje poslovnih področjih HSE, ki si jih bosta med seboj razdelila. Stojan Nikolić in Viktor Vračar sta strokovnjaka z večletnimi izkušnjami v gospodarstvu, tako v Sloveniji kot mednarodno in tudi v energetiki,« je po seji povedal novi predsednik nadzornega sveta HSE Boštjan Markoli. Člani nadzornega sveta so ga izvolili za predsednika na današnji seji, potem ko je sredi marca podal odstopno izjavo prejšnji predsednik Milan Perović.

V HSE so informaciji dodali še povezavo na življenjepisa članov novega vodstva družbe.

Stojan Nikolić je od leta 2014 finančni direktor HSE, pred tem je bil pet let predsednik uprave družbe Triglav naložbe, še prej je bil dobrega pol leta član uprave Kapitalske družbe, začel pa je v borzni družbi Poteza.

Viktor Vračar od leta 2011 vodi podjetje ThyssenKrupp dvigala iz Trzina, pred tem je tri leta vodil podjetje Tergum, še prej tržiški Cablex, ljubljanski Schindler Service in ljubljansko enoto londonskega Connexion Exports, bil pa je tudi svetovalec uprave za marketing v Telekomu.

Holding Slovenske elektrarne dobil novo vodstvo
Foto: Aleš Beno
Mayeva še brez treh ministrov, parlament prevzema nadzor nad odločanjem o metodi brexita 5
4 ure
Britanske poslance je razburilo, da premierka vztraja zlasti pri glasovanju o zdajšnjem izstopnem dogovoru, sami pa želijo preveriti, ali ima v parlamentu podporo kakšna druga možnost
Na članek...

V ponedeljkovem večernem glasovanju v britanskem parlamentu so britanski poslanci izglasovali, da prevzemajo nadzor nad odločevalskim postopkom o brexitu. V torek tretjega glasovanja o izstopnem dogovoru premierke Mayeve ne bo, ker njeni vladi zanj ni uspelo zagotoviti zadostne podpore – bodo pa poslanci v sredo opravili niz glasovanj, s katerimi želijo ugotoviti, kateri scenarij brexita pa ima zadostno podporo.

Potem ko je britanska premierka v ponedeljek popoldne nagovorila parlament, je ta še pozno v večer razpravljal in opravil tudi nekaj glasovanj. Najpomembnejše je bilo glasovanje o dopolnilu konservativnega poslanca Oliverja Letwina, ki so ga britanski poslanci podprli s 329 glasovi (proti sta glasovala 302 poslanca).

Cilj tega dopolnila je na kratko izrazil eden od konservativnih poslancev, ki je dopolnilo podprl, rekoč, da se parlament ne more več vrteti v krogu in mora pokazati, katero možnost podpira.

Kaj pomeni potrditev dopolnila konservativca Letwina

Potrditev tega dopolnila pomeni, da bodo britanski poslanci v sredo opravili niz glasovanj, s katerimi bodo preverjali, ali se lahko parlament zedini v podpori kateri drugi možnosti za brexit, ker se pač ne more zediniti v podporo zdajšnjemu izstopnemu dogovoru, ki ga je z EU izpogajala premierka Theresa May.

V nizu glasovanj, ki jih bo parlament izvedel v sredo, gre za tako imenovana indikativna glasovanja – s katerimi v poslanski zbornici preverjajo, kaj poslanci podpirajo in čemu nasprotujejo. Izid tovrstnega glasovanja sicer ni pravno zavezujoč.

Premierka indikativnemu glasovanju ni naklonjena, kar je v ponedeljkovem nagovoru izrecno povedala poslancem. Iz njenega nagovora je bilo razumeti, da še vedno računa, da ji bo nekako vendar uspelo zagotoviti dovolj podpore za njen izstopni sporazum, čeprav je v ponedeljek v nagovoru poslancem povedala, da v parlamentu za zdaj zadostne podpore za dogovor o brexitu, kot ga je njena vlada sklenila z EU, še vedno ni. Potem ko je s tem dala vedeti, da v torek ne bo tretjega glasovanja o njenem izstopnem dogovoru, je dodala, »da nadaljuje razpravo s kolegi v poslanski zbornici, da bi oblikovala potrebno podporo za sporazum, tako da bi o njem lahko glasovali ta teden in zagotovili brexit«.

Koliko glasov je premierki zmanjkalo v drugem glasovanju

Ponovimo: v drugem glasovanju je premierki za to, da bi njen izstopni sporazum potrdili v parlamentu, v lastni stranki zmanjkalo 75 glasov (toliko članov njene konservativne stranke torijevcev, ki jo vodi, se je v drugem glasovanju izreklo proti izstopnemu sporazumu), ni pa imela niti podpore desetih poslancev stranke severnoirskih unionistov DUP.

Kako ji je glede podpore njenemu izstopnemu sporazumu kazalo v ponedeljek? Kot je sama povedala v parlamentu – ne dovolj dobro, da bi si drznila spet pred parlament. In dodajmo, kar so opazili politični analitiki na Otoku – da je v glasovanju o dopolnilu konservativca Oliverja Letwina ostala brez podpore okoli trideseterice članov lastne stranke.

Ne le, da premierka nima zadostne podpore za izstopni sporazum v parlamentu, razpada ji vlada – v ponedeljek je ostala še brez treh ministrov, ki so odstopili, da bi lahko glasovali proti vladi za dopolnilo konservativnega poslanca Letwina.

O čem bi lahko razpravljali poslanci, zdaj ko je potrjeno Letwinovo dopolnilo

Možnosti so različne. Nekaj jih je v ponedeljkovem nagovoru omenila tudi premierka, čeprav vztraja, da je najboljša pot brexit na podlagi izstopnega dogovora, ki ga je izpogajala njena vlada.

Številne možnosti, ki so zdaj na mizi, sicer nasprotujejo načelom, ki jih je Velika Britanija doslej neomajno zagovarjala. Na primer, britanska vlada je vztrajala, da želi vsekakor izstopiti iz carinske unije, še vedno pa ne poneha razprava, ali ne bi bilo dobro za VB, da izvede brexit po scenariju Norveška plus (kar bi bi pomenilo, da bi bila del carinske unije).

Med možnostmi, ki so jih glede prihodnjih odnosov z EU minulo nedeljo omenjali v pogovorni oddaji na Sky News, so bili:

  • potrditev zdajšnjega izstopnega dogovora;
  • trdi brexit;
  • sklenitev klasičnega prostotrgovinskega sporazuma z EU;
  • potrditev zdajšnjega izstopnega dogovora, v katerem bi se morda lahko izognili irski varovalki zaradi nadaljnje vključenosti v carinsko unijo;
  • potrditev zdajšnjega izstopnega dogovora, v katerem bi se morda lahko izognili irski varovalki zaradi nadaljnje vključenosti v carinsko unijo ter odločitve, da želi biti del enotnega trga;
  • drugi referendum;
  • preklic brexita.

 Mayeva še brez treh ministrov, parlament prevzema nadzor nad odločanjem o metodi brexita
Foto: Simon Dawson/Bloomberg
Dizel je spet cenejši od bencina
4 ure
Opolnoči so se spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,9 centa na 1,295 evra za liter, dizel pa se je pocenil za 1,1 centa na 1,258 evra za
Več ▼

Opolnoči so se spremenile cene reguliranih pogonskih goriv. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,9 centa na 1,295 evra za liter, dizel pa se je pocenil za 1,1 centa na 1,258 evra za liter, je objavilo gospodarsko ministrstvo. Dizel bo tako po petih mesecih spet cenejši od bencina, kot smo napovedali.

Dizel je spet cenejši od bencina
Foto: Shutterstock
Business Solutions skupaj z Microsoftom vabi na dogodek Power Your Customer - Ustvarite trdno vez z vašimi strankami (OGLAS)
5 ur
Dogodek bo v sredo, 10. aprila dopoldne, v Kristalni palači v Ljubljani
Na članek...

Udeleženci boste na konferenci Power Your Customer spoznali, zakaj so uspešna podjetja tista, ki vedo, kako izkoristiti sodobne pristope in sodobne informacijske rešitve, kot sta CRM in BI, kako optimizirati odnose s strankami, ter na kakšen način imeti jasen pregled nad podatki, s katerimi si lahko pomagate pri pomembnih poslovnih odločitvah.

Na konferenci bodo predstavljeni primeri dobrih praks iz konkretnih slovenskih podjetij, ki so postavila svoje stranke v center poslovanja s pomočjo Business Solutions rešitev, kar jim je prineslo dodatno konkurenčno prednost. To so AMZS, E3, Instumentation Technologies in Pronega.

Na kakšen način so vpeljane rešitve pripomogle k poslovni rasti in številnim zgodbam o uspehu, bosta, skupaj s preostalimi predstavniki podjetij, udeležencem konference predstavila Jernej Kosič in Tomaž Koren, Business Solutions.

Več o vsebini konference, skupaj z možnostjo prijave najdete tukaj.

Ali skenirajte QR kodo.

Vir: Business Solutions

Business Solutions skupaj z Microsoftom vabi na dogodek Power Your Customer - Ustvarite trdno vez z vašimi strankami
Že imate internega coacha, ki spodbuja razvoj potencialov zaposlenih in podjetja? (PRO)
5 ur
Inovativno spodbujanje razvoja potenciala in proaktivnosti zaposlenih kot tudi vodstvenega potenciala podjetja
Na članek...

Ne glede na to, s kakšnim poslom oziroma dejavnostjo se ukvarjamo, v podjetju vedno iščemo ideje in kadre, ki bodo krepili našo organizacijo z inovativnimi poslovnimi rešitvami. S tem bomo naše stranke in partnerje prepričali, da je prav naše podjetje na konkurenčnem trgu tisto, s katerim se splača poslovati.

Če želimo znotraj organizacije iskati in razvijati potenciale zaposlenih, je smiselno razmisliti o usposabljanju internih coachev, ki bodo v organizaciji iskali in razvijali potencial zaposlenih. Funkcija internega coacha je namreč podpora zaposlenim pri hitrem prilagajanju spremembam, krepitvi individualne uspešnosti, razvoju kompetenc, prilagajanju in uvajanju nove miselnosti ter boljše odzivnosti na nepredvidljive situacije v podjetju.

Za coacha izberite osebo s potrebnimi osebnostnimi značilnostmi, pri čemer sta pomembni predvsem čustvena inteligenca in razvitost ključnih coaching kompetenc.

V podjetjih, kjer že razvijajo sistem internih coachev, so že zaznali pozitiven vpliv na spopadanje z izzivi in stresnimi situacijami ter izboljšanje klime.

Brez podpore vodstva ne gre

Da bi v podjetju ustvarili primerno okolje za razvoj internega coachinga, je po nasvetu strokovnjakov treba upoštevati nekaj preverjenih korakov:

  • Ustvariti je treba strategijo treninga coachev, ki mora biti usklajena z vizijo in s poslovnimi cilji podjetja ter spremembami njegove organizacijske kulture. Strategija treninga bo jasno opisala, kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj coaching v organizaciji.
  • Zagotoviti je treba, da vodstvo podjetja podpira delo coacha in da uskladijo svoje delovanje s svojimi glavnimi nalogami – coachi so namreč lahko zaposleni iz različnih oddelkov, ki večino časa še vedno namenijo svoji osnovni dejavnosti. Vodilni delavci, zlasti pa vodstvo kadrovske službe, so glavni akterji pri uvedbi in razvoju kulture coachinga v organizaciji. Coachi, bodisi zunanji bodisi notranji, podpirajo vodstveno osebje tako, da jim pomagajo na poti skozi spremembe, pri upravljanju teh prehodov in obvladovanju poslovnih in kadrovskih izzivov.
  • Ustvariti je treba učinkovito ekipo internih in/ali zunanjih coachev.
  • Coaching naj bo v organizaciji proces, ki se prilagaja potrebam zaposlenim in vpliva na spremembe organizacijske klime.
  • Da bi coaching postal pomemben del organizacije, je pomembno spremljati njegove učinke in s primernimi analizami ovrednotiti dosego postavljenih ciljev.

Po končanem coachingu bodo zaposleni znali učinkoviteje komunicirati, ustvarjati skupinski duh, gledati v prihodnost, ne v preteklost, izboljšali bodo zaupanje vase in svoje veščine. Bolj bodo tudi pripravljeni na spremembe v lastni karieri, razvili bodo veščine poznavanja in odgovornosti do sebe in drugih, izboljšali bodo veščine odločanja, strateškega razmišljanja, usmerjenosti k rezultatom ...

Interni ali zunanji coach?

Tako eni kot drugi imajo svoje prednosti in slabosti. Prednosti zunanjega so strokovno zelo velika podkovanost, saj so opravili obsežen in akreditiran program usposabljanja, lahko pa imajo tudi posebna strokovna znanja s področja delovanja podjetja, ki najame njegovo storitev. Imajo številne in raznovrstne izkušnje ter ponujajo dobre in objektivne povratne informacije, ki so lahko odločilnega pomena za izboljšanje učinkovitosti organizacije. Zunanji coach je ponavadi neobremenjen s širšim dogajanjem in odnosi v organizaciji. Tudi nima drugih delovnih nalog v organizaciji, ki bi ga skrbele in omejevale s časom.

Slabosti zunanjega coacha pa so visoki stroški, nepoznavanje organizacijske kulture in procesov v organizaciji, časovno usklajevanje »po potrebi« podjetja in razpoložljivosti coacha.

Prednosti internega coachinga

Interni coaching dobro razume organizacijsko kulturo, procese dela v podjetju in njegovo politiko ter je vedno na voljo. Stroški so nižji kot pri najemu zunanjega coacha, zaradi česar lahko po njegovi storitvi posega vsak zaposleni. Zunanje coache pa organizacije prav zaradi visoke cene večinoma najemajo za vodje na višjih ravneh. Stalna navzočnost in delo internega coacha lahko vplivata na razvojni program podjetja, kar lahko pomaga pospešiti dobre rezultate poslovanja. Interni coach tako lahko podpira učinkovitost pri reševanju izzivov in doseganju zastavljenih ciljev na vseh nivojih organizacije.

Slabosti notranjega coacha pa so druge obveznosti in delovne naloge v okviru podjetja, težave pri ohranjanju zaupnosti pri načrtovanju svojega dela, težave v povezavi z ohranjanjem profesionalnega odnosa do sodelavcev, s katerimi ima neprijetne izkušnje.

Da bi se izognili motnjam pri delu coacha, naj si bo ta zunanji ali notranji, je treba upoštevati jasen pogodbeni sporazum, ustvariti določeno raven odzivnosti in temeljnih kompetenc, določiti politiko zaupnosti ter vzpostaviti jasna pravila pri morebitnih navzkrižjih interesov. Pri notranjih coachih je zlasti pomembno, da se opredeli, kolikšen delež delovnega časa naj coach nameni coachingu.

Interni coaching v praksi

Na Competu so zasnovali program usposabljanja internih coachev, ki je razdeljen v tri faze po majhnih skupinah, ki praviloma štejejo okoli deset udeležencev.

Prva faza, psihološko profiliranje, se izvaja z izbranimi psihološkimi vprašalniki. Na podlagi vrednotenja in analize rezultatov testiranja oblikujejo osebnostne profile posameznikov in psihološko mnenje o njihovih potencialih in kompetencah ter pripravijo poglobljeno poročilo z rezultati psihološkega profiliranja.

Osrednja faza treningov internih coachev se izvaja na skupinskih treningih, pa tudi individualnih srečanjih in na e-coaching spletni platformi. Prav tako se prihodnjim coachem omogoči delo na terenu z opazovanjem pri izvedbi coachinga in supervizije, kjer je poudarek na podpori pri integraciji coachev v kulturo podjetja.

Tako podjetje z usposabljanjem internih coachev pridobi usposobljene posameznike, ki v podjetju lahko povečajo zaupanje zaposlenih, spodbujajo razvoj potencialov in proaktivnost zaposlenih kot tudi vodstveni potencial podjetja.

Že imate internega coacha, ki spodbuja razvoj potencialov zaposlenih in podjetja?
(Rolf Benz) Se lahko dotaknete lastnega uspeha? (PRO)
5 ur
Fizično občutenje uspeha zahteva, poleg čutil, predanost ciljem in trdo delo
Na članek...

Pred skoraj stotimi leti je slikar in fotograf Heinrich Zille izjavil, da je »nekoga ubiti z lastnim domom tako enostavno kot s sekiro«. Zato nemško podjetje Rolf Benz, ki od leta 1964 proizvaja vrhunske sedežne garniture, na svojstven način poskuša zmanjšati smrtnost zaradi slabega pohištva. Mnogi pravijo, da so to najbolj zaželene sedežne garniture, saj so z njimi ljudje odkrili užitek sedenja in sprostitve v ne povsem ležečem položaju. Vsaka sedežna garnitura iz Rolf Benza ustvari edinstven osebni kotiček, po katerem pogosto hrepenimo. Posebno mesto torej, kjer se počutimo, da smo končno doma.

50, navdih več kot polstoletne tradicije Rolf Benza

Rolf Benz 50 praznuje izjemen dosežek v več kot 50-letni zgodovini izdelave vrhunskega pohištva pod sloganom Made in Germany. Nadvse elegantna sedežna garnitura ponuja izjemno udobje sedenja, inovativno funkcijo sprostitve in veliko različnih tlorisnih možnosti.

Številni z ljubeznijo ustvarjeni detajli, kot so nov naguban šiv in nagnjeni ploski šivi, poudarjajo eleganco udobja, ki je tako značilna za tradicionalni model 50.

Nuvola, življenje doma

Preživite čas s svojo družino, sprejmite prijatelje – ali pa zgolj uživajte v miru. Rolf Benz NUVOLA je narejen za vaše življenje.

Izjemen sistem udobja ponuja izbiro različnih elementov, ki vam omogočajo, da ustvarite različne postavitve fleksibilnega tlorisa. Rolf Benz NUVOLA z odseki navdušuje s svojim lahkotnim videzom, ki odseva svetovne trende in vsak življenjski prostor spremeni v živahen prostor ali mirno oazo.

Plura, nova definicija svobode

Rolf Benz PLURA vam daje možnost živeti tako, kot želite. Ne glede na to, ali gre za pokončno sedenje, sproščeno počivanje ali udobno dremanje, ta večnamenska sedežna garnitura se lahko v nekaj potezah prilagodi vašemu najljubšemu položaju.
Z možnostjo nagiba garnituro Rolf Benz PLURA prilagodite od pokončnega do povsem ležečega položaja.

Nova, novo gibanje

Sedenje, počivanje, ležanje ali spanje: unikatna funkcionalnost udobja sedežne garniture Rolf Benz NOVA, ki je osvojila nagrado Interior Innovation Award 2014, omogoča preprosto preoblikovanje v visok naslon, počivalnik, dnevno ležišče, posteljo ali nekaj vmes.

To preprosto, a vsestransko pohištvo s svojo prefinjeno izdelavo vnaša čutnost v vsak prostor, bodisi kot enosedežna bodisi dvosedežna garnitura. Poseben mehanizem omogoča nemoten, naravni prehod iz ene nastavitve v drugo. Tako se Rolf Benz NOVA brez težav prilagodi vsakemu položaju telesa.

Vabljeni na prenovljeno razstavo novih modelov Rolf Benz v Galerijo IL AMBIENTI Ljubljana, kjer boste lahko preizkusili edinstveno arhitekturo sedenja na najbolj prepoznavnih modelih blagovne znamke Rolf Benz.


(Rolf Benz) Se lahko dotaknete lastnega uspeha?
Finančni vodnik 2019: Kako se pripraviti na finančno krizo leta 2020? (PRO)
21.02.2019 22:00
Naslednje leto po mnenju Nouriela Roubinija lahko pričakujemo novo finančno krizo, ki ji bo sledila naslednja globalna recesija. Kaj morate vedeti, da boste pripravljeni?
Na članek...

Desetletje po propadu Lehman Brothersa se finančniki sprašujejo, kaj bo povzročilo naslednjo recesijo in kdaj se bo to zgodilo. Težava pri naslednji krizi je, da v nasprotju z letom 2008 države in tudi centralne banke nimajo na voljo ustreznih orodij za uspešen spopad. Zaradi ekspanzivne monetarne politike Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Mario Draghi, so namreč referenčne obrestne mere na evrskem območju še vedno negativne, obrestne mere depozitov pa pod ravnmi inflacije. Draghi je sredi lanskega decembra napovedal začetek zaostrovanja monetarne politike z odpravo ukrepov kvantitativnega sproščanja, kar pomeni, da je evropska centralna banka konec minulega leta zaprla program odkupovanja državnih obveznic in drugih dolžniških instrumentov, vendar ohranja ključno obrestno mero še vedno na rekordno nizki ravni.

Kot v svojem komentarju navaja Nouriel Roubini, je zelo verjetno, da se bo trenutna globalna gospodarska širitev sicer še nadaljevala v letošnjem letu. ZDA ima velike fiskalne primanjkljaje, medtem ko si Kitajska prizadeva uvesti ohlapnejšo fiskalno in kreditno politiko, Evropa pa je še vedno na poti okrevanja. Toda z letom 2020 bodo po Roubinijevem mnenju razmere zrele za novo finančno krizo, ki ji bo sledila naslednja globalna recesija.

»Če bi bile zdaj obrestne mere pri štirih ali petih odstotkih, bi bil kratkoročno pričakovani odziv znižanje obrestnih mer. Ampak niso,« pravi Egon Zakrajšek, ekonomist pri ameriškem Fed. Poleg globalnih neravnotežij ga sicer skrbijo tudi socialni nemiri v Franciji in politična nestabilnost v Italiji, predvsem pa brexit. Po njegovih besedah bi bil trdi brexit lahko novi Lehman Brothers.

Tako smo priča konca ene najdaljših rasti globalnih delniških trgov v zgodovini kot tudi konca doslej nevidene monetarne politike centralnih bank. Prišel je čas, ko se donosi prejšnjega desetletja ne morejo več ponoviti. Vse torej kaže, da ne sledi preteklost.

Iz vsebine:

  • Uvod v recesijo in finančno krizo 2020
  • Intervju Egon Zakrajšek: Bank sploh ne potrebujemo
  • Zakaj bo digitalni denar centralnih bank uničil kriptovalute
  • Kam s prihranki v letu 2019?
  • Trije scenariji za evro: Kaj napoveduje ekonomist Ashoka Mody
  • Med medvedi in biki: 7 dejavnikov, ki bodo vplivali na cene stanovanj v Ljubljani
  • Kje se letos skrivajo naložbene priložnosti?
  • (Intervju) Borut Jamnik: Alternativne naložbe zmanjšujejo tveganost pokojninskih skladov
  • Dolgoročno se tveganje pri pokojninskem varčevanju splača
  • Junaki časa so skladi!
  • V dodatno pokojninsko zavarovanja bi enkratno vplačal 50.000 evrov. Zakaj pa ne?
  • Ne dovolite, da vaš denar v depozitih izgublja vrednost
  • Pet razlogov, zakaj je zdaj pravi čas za vlaganje v kriptovalute
  • Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah
  • (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?

Finančni vodnik 2019: Kako se pripraviti na finančno krizo leta 2020?
Foto: Shutterstock