Manager
Financial Times ljubljansko ekonomsko fakulteto uvrstil med 95 najboljših poslovnih šol v Evropi
06.12.2018 15:56
Britanski časnik Financial Times je ljubljansko ekonomsko fakulteto uvrstil med 95 najboljših poslovno-ekonomskih šol v Evropi. Kot poudarjajo na fakulteti, je s tem Slovenijo postavil na
Več ▼

Britanski časnik Financial Times je ljubljansko ekonomsko fakulteto uvrstil med 95 najboljših poslovno-ekonomskih šol v Evropi. Kot poudarjajo na fakulteti, je s tem Slovenijo postavil na zemljevid najkakovostnejšega poslovnega izobraževanja.

Gre za drugo priznanje Financial Timesa ljubljanski ekonomski fakulteti letos. Septembra je namreč londonski časnik njen magistrski program International Master in Business and Organisation (IMB) uvrstil na lestvico 100 najboljših programov na svetu s področja Master in Management. Tokrat gre za umestitev celotne izobraževalne ustanove na lestvico najboljših na stari celini.

Ekonomska fakulteta je med 95. izobraževalnimi ustanovami na 83. mestu . Celotna lestvica je dostopna na povezavi.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
47 sek
1. Analiza: skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo!2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom3. Neuradno: za Abanko tri ponudbe. Razkrivamo, kdo jih je oddal4.
Več ▼

1. Analiza: skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo!

2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom

3. Neuradno: za Abanko tri ponudbe. Razkrivamo, kdo jih je oddal

4. Bo dizel po petih mesecih spet cenejši od bencina?

5. Margrethe Vestager, največja mora Silicijeve doline je pripravljena na nov korak

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Pirnar za vhod theatrica dobil še nagrado Red Dot
7 min

Podjetje Pirnar je za thatrico, ki je inovativna tehnična in estetsko rešitev, ki deluje zelo drugače kot klasična vhodna vrata, prejel že kopico nagrad. Med drugim so ga Nemci nagradili z German Design Award in nominacijo za German Innovatin Award, zdaj pa so prejeli še nagrado Red Dot Design Award.

Red dot je ena najbolj prestižnih in prepoznavnih oblikovalskih nagrad na svetu, ki jo za izjemne oblikovalske dosežke podeljujejo že od leta 1955. V zadnjem desetletju so jo začela dobivati tudi slovenska podjetja, ki se zavedajo, da dizajn prinaša dodano vrednost njihovim izdelkom.

S čim Theatrica tako navduši? »Masivna vhodna stena Theatrica so prva brezdotična in popolnoma samodejna hišna vhodna vrata na svetu, primerna za pasivne hiše. Pozornost svetovne strokovne javnosti je Theatrica pritegnila že s tem, da jo lastnik odpre zgolj s pogledom. Vgrajeni sistem za prepoznavanje obraza odpira in zapira vrata za lastnikom, samodejno in brez dotika,« pojasnjujejo v družinskem podjetju Pirnar.

Povedo tudi, da ima Theatrica lastno inteligenco, ki prepoznava lastnikovo družino in že ob najmanjši oviri med vrati v hipu ustavi zapiranje. Od odpiranju se skrije v sosednjo steno, ki je lahko tudi steklena. Ker nima nobenega potezala, je njena ravna površina lahko obdelana v lesu, steklu, aluminiju ali kamnu. Ponujajo tudi dvojno Theatrico, kjer se sočasno odpirata dve steni.

Nagrade so pomembne, ker pri kupcih vzbudijo zaupanje

Zakaj so nagrade za podjetje Pirnar pomembne? »Povečajo nam prepoznavnost, predvsem pa dajo potrditev, da smo na pravi poti. Že dolgo je naša vizija, da narekujemo kupcem všečne trende – in nagrade to potrjujejo. Vedno želimo ustvariti nekaj, kar zbuja občudovanje, navdušuje z inovativnostjo in se ne uklanja omejitvam. Gradnja hiše je velik projekt, ki od ljudi zahteva številne odločitve, ko izbirajo, kako opremiti dom. Zelo težko so veliki poznavalci tovrstne ponudbe prav na vseh področjih, zato je zanje kar izziv na trgu izbrati dobre izdelke. Priznanja pa pri kupcih pomagajo ustvariti zaupanje, da so nagrajeni izdelki dobri in zato prava izbira za njihov dom,« pojasni Roman Pirnar, ustanovitelj in direktor podjetja Pirnar.

Prodajna mreža po vsej Evropi

Podjetje Pirnar ima začetke v letu 1968. Takratna rokodelska delavnica je danes hitro rastoče družinsko podjetje z več kot 200 zaposlenimi in razvito prodajno mrežo po vsej Evropi. Več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarijo z izvozom. Največji trg je Nemčija, kjer ustvarijo okoli polovice vseh prihodkov. Lani so imeli 28 milijonov evrov prihodkov.

Pirnar za vhod theatrica dobil še nagrado Red Dot
Kandidat za okoljskega ministra Zajc dobil podporo odbora DZ 1
10 min
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor Simona Zajca z 10 glasovi za in petimi proti ocenil kot ustrezno. Če ga v sredo na
Več ▼

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor Simona Zajca z 10 glasovi za in petimi proti ocenil kot ustrezno. Če ga v sredo na glasovanju potrdi še celoten DZ, Zajc napoveduje takojšnje nadaljevanje že zastavljenega dela na ministrstvu. Zajc za okoljskega ministra kandidira potem, ko je zadnjih šest mesecev v ekipi dosedanjega ministra Jureta Lebna, ki je odstopil zaradi afere maketa, delal kot državni sekretar. (STA)

Marko Filipčič je novi član uprave Gorenjske banke
25 min
Marko Filipčič je postal novi član uprave Gorenjske banke, skrbel bo za področje zakladništva, računovodstva, finančnega kontrolinga, informacijske tehnologije, zalednega poslovanja, nabave in
Več ▼

Marko Filipčič je postal novi član uprave Gorenjske banke, skrbel bo za področje zakladništva, računovodstva, finančnega kontrolinga, informacijske tehnologije, zalednega poslovanja, nabave in upravljanja nepremičnin, so sporočili iz banke. Nadzorni svet banke je Filipčiča za člana uprave imenoval 18. januarja, po pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga je izdala Banka Slovenije, pa je danes tudi uradno zasedel položaj.

Filipčič je od 1. marca 2019 v Gorenjski banki opravljal funkcijo svetovalca uprave, prej pa je bil med drugim izvršni direktor za finance in član uprave v banki Intesa San Paolo Banka Bosna i Hercegovina.

Novi lastnik skoraj cele Gorenjske banke je srbska AIK Banka, ki je v lasti MK Grupe enega najbogatejših Srbov Miodraga Kostića. Podrobneje smo o tem, pa tudi o drugem dogajanju na našem bančnem trgu, pisali v spodnjih člankih.

Mesarji ozaveščajo kupce o varnosti in kakovosti lokalno vzrejenega mesa 1
34 min
Gospodarsko interesno združenje mesne industrije Slovenije je začenja akcijo, s katero želi kupce opozoriti na pomen mesa lokalnega izvora, označenega z znamko Izbrana kakovost Slovenija in jih opomniti, naj ob široki ponudbi cenejšega mesa ne spregledajo ali pozabijo na varnost in kakovost lokalne hrane.
Na članek...

"Zdravje je naša odgovornost, Izbrana kakovost Slovenija pa najvišji kakovostni standard hrane v Sloveniji," pravijo. Ta shema kakovosti je plod dolgoletnega sodelovanja med državo, pridelovalci in živilsko predelovalno industrijo.

Izbrana kakovost Slovenije želi "vzpostaviti strateško zavezništvo v oskrbni verigi, da bi vsem ljudem zagotovili varno, zdravo in kakovostno lokalno hrano".

Ob aferah tudi šole ne kupujejo najcenejše hrane

"Afere s spornim uvoženim mesom nas običajno za kratek čas streznijo, nas spodbudijo, da preverjamo poreklo mesa ali pa se mu za kratek čas celo odpovemo. Morda se tudi odgovorni v javnih zavodih za nekaj časa odrečejo 'privilegiju' najnižje cene. Ko pa afera potone v pozabo, se kaj kmalu vrnemo v obdobje dvomljivega pragmatizma," so ocenili.

Javni zavodi - vrtci in šole, bolnišnice in domovi za ostarele - po njihovih navedbah s hrano oskrbujejo 293.074 ljudi, kar predstavlja 15 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. "Znano je, da je pri javnih naročilih odločilni kriterij cena, ta pa se brez dvoma odraža v kakovosti, zato je vprašanje, kakšno hrano jedo naši otroci, ostareli in bolni, odveč," so dodali.

Jemo v menzah, tam porekla mesa ne navajajo

Po njihovi oceni se delovno aktivno prebivalstvo večinoma prehranjuje v javnih menzah in obratih hitre prehrane, v državi pa še ni predpisa o obveznem navajanju porekla mesa na jedilnikih.

"Se kdaj vprašamo, kako sami ravnamo, kadar se znajdemo v vlogi potrošnika? Iz javnomnenjskih anket izhaja, da večina anketiranih poreklo in kakovost hrane postavlja v sam vrh kriterijev, na prodajnih mestih pa zmaguje predvsem nizka cena. Trgovci temu sledijo, zato kupce privabljajo prav s poceni mesom. Tako bo ostalo vse do takrat, dokler se vsak potrošnik sam ne bo zavedal, da lokalna preskrbna veriga predstavlja najbolj zanesljiv model oskrbe z varno in kakovostno hrano," so poudarili.

"Naše zdravje odvisno tudi od načina in kakovosti našega prehranjevanja, zato je skrajni čas, da se začnemo obnašati odgovorno in namesto množici (nenujnih) dobrin namenimo več pozornosti kakovosti hrane, ki jo uživamo," dodajajo za konec.

Mesarji ozaveščajo kupce o varnosti in kakovosti lokalno vzrejenega mesa
Spletišči sodišča – projekta za 350 tisoč evrov – bo treba še prilagoditi slepim in slabovidnim
1 ura
Ali veste, da morajo nekatere javne ustanove svoje spletne strani prilagoditi slepim in slabovidnim do septembra letos, vse pa do septembra 2020?
Na članek...

Spletne strani vseh državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti (občin, krajevnih svetov) in vseh oseb javnega prava, ki so zavezanci po zakonu o javnem naročanju, bodo morale biti najpozneje 23. septembra 2020 prilagojene uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti – prilagoditve bodo potrebne predvsem za slepe in slabovidne. Spletišča, ki so jih zavezanci zagnali po 23. septembru 2018, morajo biti prilagojena do konca septembra 2019. Za spletišča, ki so bila dostopna pred omenjenim datumom, pa je rok september 2020.

Med spletišči, ki bodo morala biti prilagojena že prihodnje leto, sta tudi nasodiscu.si in eu-drzavljan.si. Za projekta je vrhovno sodišče odštelo slabih 350 tisočakov. Spletni strani danes še ne izpolnjujeta pogojev, čeprav so bila nova pravila znana, še preden so ju v Pristopovem Renderspaceu oktobra lani zagnali. Razkrivamo, kaj vse manjka, zakaj prilagoditve ni, čeprav je javno naročilo za eno od teh rešitve dostopnosti že predvidevalo, in kolikšen bo dodatni strošek.

Pregled in oceno prilagojenosti obeh spletnih strani sodišča slepim in slabovidnim nam je naredil vir, ki se ukvarja z dostopnostjo spletnih strani ter direktivo in standarde dostopnosti WCAG 2.1. zelo dobro pozna.

»Težave z uporabo strani imajo tako slepi, saj določenih vsebin, kot je glavni meni, sploh ne zaznajo, ker jih ne zazna bralnik zaslona, kot tudi slabovidni in vse osebe, ki lahko računalnik uporabljajo le s tipkovnico, saj fokus tipkovnice ni viden v nobenem trenutku. Spletišči na prvi pogled delujeta, kot da se je nekdo trudil z dostopnostjo. Velika možnost je, da sam naročnik misli, da sta dostopni, ker so mu izvajalci to zatrdili, a žal ni tako.«

Za kaj sploh gre? Evropski parlament je 26. oktobra 2016 sprejel direktivo o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Slovenija je to v svoj pravni red prenesla 17. aprila 2018 z zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA). Za spletišča, ki so bila objavljena pred 23. septembrom lani, je časa za prilagoditev še precej, do 23. septembra 2020. Vsa novejša spletišča pa morajo biti prilagojena najpozneje 23. septembra letos. Da je spletna stran dostopna, se šteje, če sledi smernicam WCAG 2.1, raven AA (Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.1).

Kako dostopni sta spletišči vrhovnega sodišča?

»Spletišči sem pregledal res hitro in že takoj odkril številne pomanjkljivosti. Navajam le najbolj opazna in najbolj kritična odstopanja od kriterijev,« piše strokovnjak, ki ni želel, da ga razkrijemo, saj dela tudi z državo. Njegova opozorila navajamo v celoti.

    Koliko bo še stala prilagoditev? Na sodišču obljubljajo, da nič

    Vrhovno sodišče je javno naročilo za spletišče nasodiscu.si objavilo septembra 2017, ko slovenski zakon z implementacijo direktive še ni bil sprejet – direktiva je že bila sprejeta –, javno naročilo za spletišče eu-drzavljan.si, objavljeno maja 2018, pa že predvideva tudi prilagoditve za slepe in slabovidne. Kljub temu ima spletišče pomanjkljivosti, naštete zgoraj.

    Na vrhovnem sodišču pravijo, da »obe spletišči v veliki meri izpolnjujeta standard dostopnosti ravni AA«. In še: »Naštete pomanjkljivosti bodo do ravni AA odpravljene v najkrajšem možnem času, preostanek pa najpozneje do zakonsko določenega roka, brez dodatnih doplačil izvajalcu.«

    Koliko pa bi stal popravek, če bi ga bilo treba plačati, smo vprašali našega strokovnjaka. »Revizija dostopnosti takih enostavnih strani stane približno 1.500 evrov, nato pa je odvisno od programerskega tima, saj je glavna težava v strukturi, kako so postavljeni naslovi (H1, H2, H3 ...). Približno pet tisoč evrov, glede na to, kar sem prej zapisal.«

    Spletišči sodišča – projekta za 350 tisoč evrov – bo treba še prilagoditi slepim in slabovidnim
    Foto: Shutterstock
    Kazalnik IFO kaže, da so nemški direktorji bolje razpoloženi ... čeprav se aktivnosti v predelovalnih dejavnostih krčijo 3
    1 ura
    Zaupanje med nemškimi direktorji se je marca nepričakovano izboljšalo, kažejo marčne vrednosti kazalnika nemškega inštituta IFO, ki so se glede na prejšnji mesec navzgor obrnile prvič po
    Več ▼

    Zaupanje med nemškimi direktorji se je marca nepričakovano izboljšalo, kažejo marčne vrednosti kazalnika nemškega inštituta IFO, ki so se glede na prejšnji mesec navzgor obrnile prvič po sedmih mesecih.

    Izboljšale so se vrednosti vseh treh kazalnikov - glavnega ter obeh podkazalnikov, ki kažeta pričakovanja za prihodnjih šest mesecev ter oceno trenutnih razmer v nemškem gospodarstvu.

    Za analitike je današnja objava presenetljvo dobra predvsem v luči petkovih podatkov o vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev PMI v nemški predelovalni industriji, ki je za marec znašala 44,7 točke, to pa pomeni, da se proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Nemčiji še vedno krči.

    Gospodarska klima marca na mesečni ravni nespremenjena, na letni upadla za 3,2 odstotne točke 1
    1 ura
    Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila marca pri 9,1 odstotne točke, kar je enako kot februarja in za 3,2 odstotne točke nižja kot marca lani, je objavil statistični urad.Na mesečno
    Več ▼

    Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila marca pri 9,1 odstotne točke, kar je enako kot februarja in za 3,2 odstotne točke nižja kot marca lani, je objavil statistični urad.

    Na mesečno vrednost so negativno vplivali kazalniki zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke), med potrošniki (za 0,2 odstotne točke) ter v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno sta bila pozitivna (vsak za 0,4 odstotne točke).

    Poslabšanje kazalnika gospodarske klime na letni ravni pa je bilo v glavnem posledica znižanja kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,7 odstotne točke), negativno so na omenjeni kazalnik vplivali še kazalniki zaupanja med potrošniki (za eno odstotno točko), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bil pozitiven (za eno odstotno točko).

    Kako dvigniti dodano vrednost slovenskemu izvozu? Odgovarjajo Adria Mobil, Krka, Hidria in Cleangrad 9
    21.03.2019 08:16
    V okviru četrtletnih prispevkov o zavedanju pomembnosti dviga dodane vrednosti slovenskemu izvozu smo tokrat pod drobnogled vzeli proizvodna podjetja: Krko, Hidrio, Adrio Mobil in Cleangrad
    Na članek...

    Naši sogovorniki se strinjajo, da Slovenija ima potencial, vendar so za nizko dodano vrednost slovenskih izvoznikov krive predvsem nizke cene izdelkov in storitev, ki jih slovenski izvozniki dosegajo na mednarodnih trgih. Za to, da lahko nekateri izvozniki konkurirajo samo s cenami, so kriva prešibka vlaganja v raziskave in razvoj ter v trženjsko-prodajne dejavnosti, menijo v Krki. Preveč je tudi zanašanja na utečene proizvodne procese in njihove predolge uporabe, dodajajo v Hidrii, kjer opažajo tudi premajhno uporabo avtomatizacije v proizvodnih procesih.

    »V Sloveniji bi morali opredeliti dejavnosti, ki prinašajo visoko dodano vrednost, in jih dolgoročno razvijati, kar pa bi v določenih primerih pomenilo potrebo po korenitem prestrukturiranju nekaterih podjetij ali panog,« so nam odgovorili v novomeški družbi Adria Mobil in dodali, da je potrebno stalno vlaganje v razvoj, v nenehno inoviranje ter diferenciacijo produktov in storitev, ne nazadnje tudi v znamko »narejeno v Sloveniji«, kar celotnemu gospodarstvu daje večje možnosti trajnostnega razvoja in rasti.

    V Krki so dodano vrednost na zaposlenega v dveh letih dvignili za četrtino

    Krka je bila po izboru Časnika Finance razglašena za najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji – tovarna leta 2018 (prijave na izbor 2019 so že odprte). Dodana vrednost na zaposlenega je lani pri njih znašala 100.740 evrov in se v primerjavi z letom 2016 zvišala za četrtino. V prihodnje pričakujejo, da bodo to vrednost še poviševali, skupaj z rastjo prodaje, povečano produktivnostjo in večjim dobičkom. Povišujejo jo z vlaganjem v nove proizvodne obrate in s tem, da zdajšnje ves čas posodabljajo. Zahtevne procese proizvodnje, intralogistike in zagotavljanja kakovosti so nadgradili z orodji informacijske tehnologije, avtomatizirali proizvodne procese in vpeljali robotizacijo.

    »Da bi kar najbolj sledili zahtevam zelo konkurenčnega svetovnega farmacevtskega trga, smo optimizirali tudi procese načrtovanja, vodenja in izvajanja. Za doseganje še višje stopnje konkurenčnosti pa smo združili prednosti visokozmogljivostne proizvodnje s prilagajanjem posebnostim na naših številnih trgih,« so sporočili iz Krkine službe za odnose z javnostmi.

    V Hidrii pri doseganju konkurenčnosti stavijo na kompetenčna centra Industrijska avtomatizacija in Orodja

    V Hidrii v svojem segmentu izdelave in razvoja avtomobilskih in industrijskih rešitev sodijo med najboljše na svetu. Uporabljajo najnovejše tehnologije in rešitve, ki jih omogočata sodobna digitalizacija in vse, kar je z njo povezano, ob tem pa se zavedajo, da digitalizacija ni edina rešitev za boljše poslovanje. Za uspešno delovanje proizvodnje so po njihovem mnenju potrebni tudi nenehna optimizacija procesov vzdolž dobavne verige, uporaba vrhunske avtomatizacije in prebojne inovacije, ki so posledica lastnega znanja in razvoja.

    Ker konkurenčnost in višjo dodano vrednost lahko dosežejo zgolj z novimi, tehnično naprednimi produkti, so odprli kompetenčna centra Industrijska avtomatizacija in Orodja. Kompetenčni center Orodja jim omogoča krajše čase do serijske proizvodnje in prek lastnih rešitev ohranjanje koraka pred konkurenco. Z avtomatizacijo proizvodnih procesov (kompetenčni center Industrijska avtomatizacija) pa so sposobni dosegati višjo prodajo in dodano vrednost na zaposlenega kot konkurenca. Več kot polovico teh razvojnih zmogljivosti ponujajo tudi zunanjim partnerjem na področju avtomatizacije.

    Z uvajanjem novih in boljših rešitev (posledično dražjih) se viša dodana vrednost Cleangrada

    Cleangrad iz Ljutomera, ki je pridobil status prednostnega dobavitelja ameriške multinacionalke Pfizer in švicarskega Novartis-Alcona, dviguje dodano vrednost iz leta v leto. Leta 2016 je bila ta 37.803 evre, predlanskim 45.210, lani pa 51.840 evrov. Zdaj so nekje na dobri polovici vpeljave digitalizacije procesov, za katero so predvideli približno 300 tisoč evrov.

    »To, da nimamo serijske proizvodnje, je prednost, saj lahko z novimi inovativnimi rešitvami znotraj samega proizvodnega procesa izdelave iščemo optimizacije in rešitve, ki povišajo dodano vrednost,« pravi Jernej Zupančič, direktor Cleangrada, kot slabost neserijske proizvodnje pa poudari, da imajo zaradi projektne naravnanosti nihanja glede zasedenosti proizvodnje. Da bi konstantno zapolnili proizvodnjo, iščejo trge in partnerje zunaj Evrope, kamor bi izvažali samo material, storitve pa bi opravljali z lokalnimi partnerji.

    V Adrii Mobilu za raziskave in produktni razvoj namenjajo približno tri odstotke prihodkov

    V letu 2017 so v Adrii Mobilu dosegli dodano vrednost na zaposlenega na ravni 74 tisoč evrov, v letu 2018 pa so ta rezultat še izboljšali. Ta vrednost je tudi eden pomembnejših ciljev oziroma kazalnikov, ki jih spremljajo pri poslovanju.

    Letos načrtujejo širitev tovarniških površin za 3.800 kvadratnih metrov, če pa bo trg karavaninga še rasel, imajo možnost nadaljnje širitve proizvodnje, ki danes obsega 38.680 kvadratnih metrov bruto površine. Ob tem poudarjajo, da ne gre zgolj za naložbo v nepremičnino, temveč predvsem za naložbo v nove tehnologije, s katerimi postajajo njihovi procesi prijaznejši tako za okolje kot za ljudi. Letošnja širitev se nanaša na povečanje zmogljivosti proizvodnje karoserijskih elementov za počitniške prikolice in avtodome ter na uvedbo nove, sodobnejše, do okolja in delavcev bolj prijazne tehnologije proizvodnje. Z novo tehnologijo računajo tudi na dvig dodane vrednosti predvsem z vidika skrajševanja izdelavnih časov, večje pretočnosti proizvodnega procesa ter ne nazadnje fleksibilnosti glede na obseg povpraševanja s trga.

    Muellerjeva preiskava ni našla dovolj dokazov za obtožnico proti Trumpu zaradi sodelovanja z Rusijo 13
    2 uri
    Posebni tožilec Robert Mueller ni našel dokazov o tem, da je ameriški predsednik Donald Trump ali kdo iz njegove kampanje sodeloval v zaroti z Rusijo za vplivanje na ameriško predvolilno kampanjo
    Več ▼

    Posebni tožilec Robert Mueller ni našel dokazov o tem, da je ameriški predsednik Donald Trump ali kdo iz njegove kampanje sodeloval v zaroti z Rusijo za vplivanje na ameriško predvolilno kampanjo leta 2016. To je po poročanju Reutersa pokazal povzetek Muellerjevega poročila o 22 mesecev dolgi preiskavi ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve, ki ga je predstavil ameriški pravosodni minister William Barr. Muellerjevo poročilo za zdaj ostaja tajno, se pa demokrati zavzemajo za objavo celotnega besedila.

    Nerešeno medtem po poročanju Reutersa ostaja vprašanje, ali je Trump oviral preiskavo - tudi glede tega pa se preiskovalci niso odločili za vložitev obtožnice.

    Trump je ob tem sporočil, da je popolnoma oproščen krivde, s čimer se demokrati v ameriškem kongresu ne strinjajo in poudarjajo, da bodo nadaljevali s preiskavami njegovih poslov.

    5 korakov do brezpapirne pisarne (OGLAS)
    2 uri
    Od digitalizacije prek zajema, dokumentnega sistema, elektronskega podpisa do e-hrambe
    Na članek...

    Vsako podjetje se v želji po izboljšavi svojega poslovanja trudi poiskati optimalne rešitve za poenostavitev svojega delovnega procesa. A ker se način dela v posameznih podjetjih razlikuje, univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsem, ni, pravita Nina Božjak Lipovšek in Tjaša Janc iz podjetja Mikrografija.

    »Ne le naročniki, tudi ponudniki storitev za brezpapirno poslovanje se srečujemo s številnimi izzivi na področju obvladovanja podatkov, poslovne dokumentacije, digitalnih vsebin ter rešitev,« pravi Nina Božjak Lipovšek. Dodaja, da je treba razvoj in oblikovanje rešitev, ki bi bile idealne za končne uporabnike, zasnovati tako, da zadostijo tako trenutnim potrebam naročnika kot tudi tistim, ki se bodo pojavile čez leto dni ali pozneje.

    Zaradi specifičnosti vsakega podjetja v Mikrografiji filozofija razvoja storitev sledi ideji modularnosti. »Tak pristop nam omogoča, da se pet korakov na poti do brezpapirne pisarne spremni v pet faz, ki nimajo vnaprej pripisanega vrstnega reda vpeljave,« pojasnjuje Tjaša Janc.

    Omenjenih pet osnovnih korakov oziroma faz opisujemo v nadaljevanju.

    1. Digitalizacija

    Podjetja veliko poslovne dokumentacije še vedno ustvarijo v papirni obliki, zato je prvi korak k večji poslovni učinkovitosti in brezpapirnemu poslovanju digitalizacija oziroma skeniranje pomembne dokumentacije.

    V Mikrografiji so za ta namen razvili rešitev mScan, certificirano programsko opremo za skeniranje in zajem dokumentov ter prepoznavo različnih vsebin.

    2. Zajem podatkov

    Skeniranju dokumentov tipično sledi postopek zajema podatkov. Z njegovo pomočjo podjetja precej povečajo hitrost obdelave poslovnih dokumentov in učinkovitost dela zaposlenih, saj se dokumenti ustrezno opremijo z metapodatki.

    V Mikrografiji skenograme obdelajo z orodjem za optično prepoznavo podatkov mZajem ter tako stranki omogočijo poznejše iskanje po celotni vsebini dokumenta.

    3. Dokumentni sistem

    Po zajemu podatkov sledi uvoz dokumentov v dokumentni sistem. To ni le rešitev za obvladovanje in deljenje dokumentov, ampak gre za podporo internim procesom. Dokumentni sistemi niso le strukturirana oblika hranjenja dokumentov, so živ sistem, katerega cilja sta lažje in hitrejše odločanje ter operativna učinkovitost organizacije.

    Mikrografijin dokumentni sistem mDocs je odlično orodje, ki raste skupaj s potrebami podjetja in omogoča fazne pristope k uvedbi brezpapirnih procesov znotraj organizacije.

    4. Elektronski podpis

    Podpisovanje dokumentacije na zakonsko skladen način, vendar brez črnila, je v brezpapirnem poslovanju ključen korak. Papirnat dokument običajno nastane ravno v zadnji fazi, ko ga je treba verificirati z žigom in lastnoročnim podpisom.

    V Mikrografiji so razvili rešitev mSignum, pri kateri za podpisovanje nista več potrebna ne svinčnik ne žig. Podpisovanje je tako enostavno kot fotografiranje z mobilnim telefonom. Tehnologija blockchain omogoča, da se za časovno žigosanje ni več treba zanašati na eno centralno avtoriteto, ampak na več deset tisoč vozlišč v omrežju blockchain.

    5. E-hramba

    Zadnji korak je e-hramba. Varen in zanesljiv sistem e-hrambe z natančno določenimi pravicami dostopa, časovnim žigosanjem dokumentov, hitrim iskanjem po arhivu in omogočeno revizijsko sledjo zamenjuje registratorje, zaklenjene v ognjevarne omare.

    Mikrografijina rešitev za e-hrambo mSef omogoča tudi preprosto integracijo z različnimi tretjimi sistemi, kot so ERP, dokumentni sistemi, portali in podobno.

    »Prav vsako podjetje se srečuje s svojimi izzivi, zato je sodelovanje med ponudnikom in naročnikom ključno pri uvedbi projekta,« pravi Tjaša Janc. Skupno definiranje dolgoročne vizije po njenih besedah omogoča uvedbo vseh petih faz v poslovanje podjetja, in sicer v ritmu, ki naročniku zagotavlja čim bolj nemoteno delo in vse boljše poslovne rezultate.

    Letos bodo na Poslovnem zajtrku Mikrografije v ospredju prav takšne zgodbe. Na dogodku bodo naročniki izmenjali izkušnje na različnih področjih brezpapirnega poslovanja. Kot pravijo v Mikrografiji, ima vsak drugačen začetek, vsi pa si prizadevajo za isti cilj – zakonsko skladno, zanesljivo in enostavno brezpapirno poslovanje.

    Tako boste lahko izvedeli, kako so v podjetju Porsche Slovenija digitalizirali GDPR-privolitve oziroma uvedli lastnoročni elektronski podpis soglasij na pametnih telefonih. Predstavili bodo tudi celovito podporo vložišču in e-hrambi v povezavi s SAP v Petrolu, seznanili pa se boste lahko še z novo rešitvijo mSignum, z rešitvijo mSef ter z novostmi v rešitvi mDocs.

    5 korakov do brezpapirne pisarne
    Analiza: skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo! 10
    4 ure
    Kje je pometla kitajska metla, kje Gorenje še izgublja prihodke in kje jih pridobiva
    Na članek...

    Skupina Gorenje je lani imela 1,184 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 37,3 milijona evrov čiste izgube, kaže pravkar objavljeno letno poročilo. "Upoštevajoč še vpliv enkratnih in izrednih dogodkov pa bi čista izguba v letu 2018 znašala 111,2 milijona evrov," dodajajo v družbi.

    Upad prihodkov je kar 9,6-odstoten glede na leto 2017 – v Gorenjevem letnem poročilu sicer prikazujejo normalizirane podatke zaradi odprodaje določenih dejavnosti. Če upoštevamo še te, je bil upad prihodkov od prodaje (v sicer dobrih gospodarskih okoliščinah) 1,74-odstoten. Pri tem dodajmo, da se je prodaja gospodinjskih aparatov v sestavi prihodkov kljub odprodaji delov nestrateških dejavnosti povečala zgolj za 0,7 odstotne točke, na 90,8 odstotka vseh prihodkov. Prodaja je bila manjša, čeprav so stroške marketinga še nekoliko zvišali, na 30,2 milijona evrov, kar pomeni 2,6 odstotka prihodkov od prodaje skupine in 0,2 odstotne točke več kot leta 2017)

    Spomnimo še, da je leta 2017 skupina Gorenje 1,3 milijona evrov čistega dobička ustvarila šele s prodajo pogodbe za dobavo premoga Energetiki Ljubljana. Sicer je imela dobre štiri milijone evrov izgube.

    "V prvi polovici leta je poslovanje potekalo v skladu z načrtovano dinamiko, v drugem polletju pa je nanj zelo neugodno vplivala negotovost partnerjev glede razpleta strateškega procesa, zato se je tudi precej poslabšalo. Največji upad smo zabeležili pri industrijskih (OEM) poslih, saj so kupci zaradi omenjenega razloga postali zelo previdni pri sklepanju poslov z Gorenjem. Brez padca OEM poslov bi v osnovni dejavnosti dosegli rast prihodkov v primerjavi z lanskoletnimi." Spomnimo, da je postopek prodaje Gorenja vodila kar uprava družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac. Uprava je za novega lastnika tudi izbrala Hisense. Takrat smo tudi posneli stanje v družbi: V kakšni kondiciji so Kitajci prevzeli Gorenje? V slabi. Dodajmo, da je največji kitajski proizvajalec bele tehnike Haier, ki se je tudi zanimal za nakup Gorenja, a je ponudil manj, lani prevzel Candy: za manjše Italijane so Kitajci dali več.

    Kje so čistili, da je za 75 milijonov evrov "enkratnih dogodkov"

    Na Financah smo Gorenje oziroma njegove delničarje dolgo opozarjali predvsem na raven neopredmetenih sredstev v bilanci, s katerimi so si lepšali rezultate na papirju. Tako so več kot 10 milijonov stroškov razvoja prenašali v prihodnost, smo denimo opozorili pred dvema letoma. Gre za tako imenovano kapitaliziranje stroškov razvoja, pri čemer se povečujejo neopredmetena sredstva.

    V petih letih tako več kot 50 milijonov evrov stroškov ni bremenilo poslovnega izida, s čimer je Gorenju v nekaterih letih uspelo ubežati izgubi. Skupina Gorenje je imela v zadnjem četrtletju 2017 za 217 milijonov evrov neopredmetenih sredstev, kar je pomenilo šestino vseh sredstev. To je veliko, če vemo, da je Hisense za celotno Gorenje dal 293 milijonov evrov. V Gorenju so trdili, da gre za običajne poslovne uzance, »v skladu z računovodskimi standardi«.

    Po tem, ko je Gorenje prevzel kitajski velikan Hisense, pa so bilanco začeli čistiti. To zdaj priznavajo tudi v Gorenju. "Lani smo v postopku integracije v skupino Hisense zaradi prilagoditve njenim poslovnim strategijam, načrtom delovanja, predpostavkam in metodologijam ocenjevanja spremenili nekatere računovodske ocene, ki so drugačne od tistih pred prevzemom. Posledično se pomembno spreminjajo tudi predpostavke in metodologije računovodskih ocen, ki so zaradi prilagoditev ob integraciji v skupino Hisense imele za posledico številne enkratne in izredne vplive na rezultat Skupine Gorenje – iz tega naslova je Skupina Gorenje v letu 2018 tako izkazala izgubo v višini 74,4 milijona evrov," so zapisali ob letnem poročilu.

    Celotna vrednost enkratnih in izrednih učinkov je kosmati denarni tok (EBITDA) zmanjšala za 54,7 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za 66,9 milijona evrov.

    Gorenje izgublja na zahodu

    Manj prihodkov kot leta 2017 je Gorenje ustvarilo v zahodni Evropi. "Občutili smo vpliv močne konkurence, zlasti v državah Beneluksa, in tudi pritiske na stroške dela. Zaradi manjše prodaje je na rezultat poslovanja zelo neugodno vplival tudi nespremenjen obseg fiksnih stroškov, ki jih kratkoročno ni bilo mogoče prilagoditi nižji dinamiki prodaje od načrtovane," pravijo.

    Na zahodnih trgih, kjer so lani ustvarili 35 odstotkov prihodkov, so Gorenjevi prihodki upadli za skoraj šest odstotkov. Vzhodna Evropa, ki je z enoodstotnim povečanjem prihodkov Gorenjev najuspešnejši trg, pa je postala za skupino še pomembnejša, saj se je odstotek celotne prodaje tam povečal za 1,5 odstotne točke, na 54,6 odstotka skupne prodaje. Na preostalih trgih sprememb ni bilo, na teh Gorenje še vedno ustvari 10,4 odstotka skupne prodaje.

    Količnik zadolženosti spet v nebo: namesto bank financirajo Kitajci

    Poglejmo še gibanje zadolženosti skupine Gorenje. So Kitajci, ki jih je uprava, so dejali, izbrala tudi, ker so finančno precej trdnejši lastnik od prejšnje lastniške sestave, lani tudi znižali finančne obveznosti? Ne, te so se še povečale. Kot pojasnjujejo v Gorenju, so čiste finančne obveznosti za 5,8 odstotka večje od tistih konec leta 2017 predvsem zaradi "nedoseganja načrtovane prodaje na področju gospodinjskih aparatov".

    Prav tako se je spremenila ročnost obveznosti – precej več je kratkoročnih. Ker se je tako poslabšal kosmati denarni tok, pa je količnik zadolženosti neto dolg na EBITDA skočil v nebo. Spomnimo, da banke ne vidijo rade, da ta količnik preseže 3,5, pri štiri že zvonijo vsi alarmi. Tudi v Gorenju so že, zato so upniki pred dobrima dvema letoma zahtevali konkretnejše premike v prodaji nestrateških dejavnosti.

    "Vstop strateškega, finančno zelo stabilnega lastnika v lastništvo skupine ter priprava prvih projekcij poslovanja skupine Gorenje v okviru skupine Hisense sta omogočila pomembno stabilizacijo finančne strukture. Tako smo ob koncu leta 2018 ob podpori lastnika izvedli pomembno refinanciranje skupine, pri čemer smo zasledovali ključni cilj zagotovitve optimalne strukture posojilodajalcev ter stroškov financiranja v bodočem obdobju. Povprečna obrestna marža bo tako v letu 2019 za približno četrtino nižja od marže v letu 2018, kar bo pomembno vplivalo na dobičkonosnost skupine," zadolženost pojasnjuje vodstvo v letnem poročilu.

    In še: "V okviru procesa refinanciranja je obvladujoča družba Hisense Luxembourg Home Appliance Holding v obliki subordiniranega posojila v višini 120 milijonov evrov zagotovila potrebno finančno podporo skupini Gorenje ter s tem zagotovila ustrezno dolgoročno finančno stabilnost in solventnost skupine. Interno posojilo ima sicer kratkoročno pogodbeno naravo, vendar pa bo lastnik ohranil vsaj 100 milijonov evrov internega financiranja, dokler bo kazalnik čiste finančne obveznosti v razmerju do EBITDA skupine presegal raven 3. S sredstvi iz internega financiranja smo predčasno poplačali del finančnih obveznosti do tretjih oseb, hkrati pa s ključnimi bančnimi partnerji dogovorili konkurenčnejše pogoje financiranja skupine."

    Dodajmo še, da so v Gorenju že napovedali tudi predčasno poplačilo obveznic.

    Analiza: skupina Gorenje lani z astronomsko izgubo!
    Foto: Aleš Beno
    Če želite zbuditi interes mednarodnih partnerjev, morate slediti njihovim smernicam razvoja
    4 ure
    Najbolj zanimivi prispevki preteklega tedna
    Na članek...

    Na drugem letošnjem Izvoznem fokusu bomo 2. aprila v Kristalni palači na praktičnih primerih posameznikov, ki že poslujejo v tujini, pojasnili, kako povečati učinkovitost mednarodnega poslovanja. Med drugim bomo od Tomaža Savška, pomočnika direktorja novomeške družbe TPV, slišali nasvete, kako se lotiti strateških mednarodnih partnerstev in jih voditi, da imajo največji učinek na mednarodnem trgu.

    Prijavite se na povezavi: www.izvozni-fokus.si/prijava.

    V okviru četrtletnih prispevkov o zavedanju pomembnosti dviga dodane vrednosti slovenskemu izvozu smo tokrat pod drobnogled vzeli proizvodna podjetja: Krko, Hidrio, Adrio Mobil in Cleangrad. Predstavljena štiri proizvodna podjetja dosegajo za slovenske razmere nadpovprečno dodano vrednost in so lepi razvojni primeri je v gostujočem komentarju zapisal Branko Žibret, partner pri A. T. Kearneyju.

    Za to, da lahko nekateri izvozniki konkurirajo samo s cenami, so kriva prešibka vlaganja v raziskave in razvoj ter v trženjsko-prodajne dejavnosti, menijo v Krki. Preveč je tudi zanašanja na utečene proizvodne procese in njihove predolge uporabe, dodajajo v Hidrii, kjer opažajo tudi premajhno uporabo avtomatizacije v proizvodnih procesih.

    V intervjuju z direktorjem in generalnim direktorjem Fructala Goranom Medićem in Luko Jejčičem si preberite, kdaj bo največji predelovalec sadja v Sloveniji Fructal presegel 50 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, koliko in kam vlaga, kam prodaja in kakšen kader išče ter tudi kakšne so sinergije v skupini Nectar.

    Z zadnjimi avtomobilskimi LED-lučmi iz Odela Slovenija, ki bo prihodnje leto praznoval 15-letnico delovanja, so danes opremljeni najprestižnejši BMW (denimo celotna serija 5), audiji in mercedesi, pa tudi nekateri porscheji, volkswagni … Lani so izdelali rekordnih 6,8 milijona kosov, s prihodki od prodaje pa prvič presegli mejo 200 milijonov evrov.

    V Steklarni Hrastnik, ki jo od 1. avgusta 2017 vodi Peter Čas, prej je bil generalni direktor Andrej Božič, so lani dosegli odličen rezultat. Ustvarili so 60,5 milijona skupnih prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Še bolje jim kaže letos, ko so zasuti z naročili, hkrati pa še izboljšujejo maržo.

    Za konec pa še nekaj sladkega. Zadnjo aprilsko soboto bodo v Podčetrtku gostili že 5. festival vina in čokolade. Lani so imeli sedem tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujejo osem tisoč. Predstavilo se bo 50 vinarjev in izdelovalcev čokolade. Poleg vina, pralinejev in čokolade boste lahko pokusili tudi malce drugačne kulinarične kombinacije: čokoladni burger in pivo s čokolado.

    Najnovejši trendi v cateringu: Namesto gala večerij inovativne pogostitve z druženjem (OGLAS)
    5 ur
    V ospredje vse bolj stopajo catering dogodki z dodano vrednostjo v kulinariki, pet- ali šesthodni meniji za z belimi prti pogrnjenimi mizami se umikajo
    Na članek...

    »Skrbno pripravljene jedi imajo vse večji, globlji pomen. Z njimi pišemo zgodbe. Lahko bi rekli, da gre danes bolj za psihologijo prehranjevanja in življenjski slog kot le za strogo zadovoljevanje potrebe po tem, da se nasitimo,« pravi Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering, ki je eden najvplivnejših cateringov v jugovzhodni Evropi. S svojo ponudbo spodbujajo pozitivno mnenje o slovenski kulinariki ter sledijo izzivom in narekujejo trende v prireditvenem cateringu v mednarodnem prostoru.

    Manj je več

    »Trendi gredo v smeri manj je več,« pravi Kamnikarjeva. Gala večerje postajajo elegantna klasika z inovativnostjo v nekonvencionalnih okoljih. »Trend je spoznavanje, premikanje, občutek, da energija teče. Kulinarika se je s krožnikov prelevila v umetniške kreacije, ki vzamejo dih.«

    Inovativne pogostitve z zgodbo

    »Trend je v inovativnosti, pogostitvi z zgodbo,« nadaljuje sogovornica. Zato v Vivu sodelujejo z različnimi partnerji na področju kulinarike. Primer je inovativno sodelovanje s podjetjem Conditus, kjer pripravljajo slovito blejsko kremšnito. Skupaj so razvili idejo, da blejsko kremšnito postrežejo v dekorativni krogli, na svetleči zvezdni podlagi.

    Prireditveni catering: Skladišča namesto svečanih dvoran

    Pri organizaciji in izvedbi pogostitev z izbranimi jedmi v Vivu sledijo trajnostni naravnanosti, to je pripravi jedi iz lokalnih sestavin. Prav tako so mednarodni javnosti poznani kot narekovalci trendov na področju prireditvenega cateringa. Kot pravi sogovornica, tu niso več toliko v ospredju količine, temveč čedalje bolj inovativnost v pogostitvah z druženjem.

    »Sedeče gala prireditve v klasičnih okoljih se počasi preobražajo v pogostitve z dodano vrednostjo v kulinariki, ki jim sledi after party. Iz svečanih dvoran se prireditve selijo na primer v skladišča ali na obzidja, kjer se avtohtone jedi strežejo drugače. Pet- ali šesthodni meniji s paleto nožev in vilic ter z belimi prti do tal pogrnjene mize se umikajo. »Danes se je stoje, tudi z rokami,« pojasnjuje sogovornica.

    Če pa se naročniki že odločijo za gala večerje, velikokrat izberejo čedalje bolj priljubljene trendsetterske gala večerje s popularnimi in priznanimi domačimi in tujimi chefi.

    Kongresna kulinarika: Nazaj k naravi

    Spreminja se tudi kongresna dejavnost, pri čemer pomembno vlogo igra kongresni turizem, ki mu pravimo tudi industrija srečanj. Gre za poslovno-turistične produkte z najvišjo dodano vrednostjo. Govorimo o izjemno ozaveščenih, izobraženih ljudeh, ki potujejo po svetu zato, da se izobražujejo. Hkrati iščejo doživetja in so ekološko ozaveščeni. Temu sledijo tudi pri Vivu.

    Kot pravi Kamnikarjeva, gredo smernice na področju kongresne kulinarike nazaj h koreninam. »Narava in njene dobrote v osnovni obliki so prve v vrsti. Tako domači kot tuji naročniki želijo tudi na kongresnih dogodkih, na katerih je več sto obiskovalcev, predstaviti domačnost, prvinskost in izvirnost. Zato gredo trendi kongresne kulinarike in oblikovanje obrokov z roko v roki.«

    »Tako kot vsak človek je tudi vsaka izvedba kongresnega cateringa drugačna. Ni pravil. V Vivu se po več kot desetletnih izkušnjah približamo željam naročnika na podlagi poznavanja in sprejemanja njegove kulture, življenjskega sloga in navad. Kongresni gostje so svetovljani, cenijo vsak trenutek in za svoj čas in denar želijo najboljše,« razlaga Kamnikarjeva.

    Poročni trendi: Vse na enem mestu

    Tudi poroke so danes nekaj čisto drugega, kot so bile pred leti. Mladoporočenca želita ob sebi prijatelje, manj je daljnih sorodnikov, pomembna sta zabava in druženje. »Zelo zaželene so poročne slovesnosti in poročni obredi na eni lokaciji, kjer se zunanja ali notranja prizorišča spreminjajo iz prostora za protokolarni obred v prostor za slavnostne obroke in nato še v prizorišče zabave,« pojasnjuje sogovornica.

    Vivo catering poročna doživetja v Ljubljani pripravlja še v Festivalni dvorani in klubu Cankarjevega doma, kjer so lani prizorišče nad Ljubljano spremenili v klub 360°, tako da gostje krožijo po prostoru. »Seveda pa top lokacija ostaja Obala s Portorožem in Piranom. Tam so med najbolj priljubljenimi poročnimi prizorišči galerija Monfort, vrt piranske stolne cerkve in dvorišče Pastoralno kulturnega centra Georgios,« pravi Jerneja Kamnikar.

    Trend pri porokah je tudi, da številni mladoporočenci napovejo poroko leto vnaprej. »V tem času preverijo zanimive lokacije, restavracije in cateringe. Čedalje več je tudi testnih degustacij,« še pove Kamnikarjeva.

    Več informacij o podjetju Vivo catering in njihovi ponudbi je NA TEJ SPLETNI POVEZAVI>>.

    Najnovejši trendi v cateringu: Namesto gala večerij inovativne pogostitve z druženjem
    Poljanska cesta v Ljubljani naslednjih pet mesecev neprevozna 3
    5 ur
    Zaradi nadaljevanja prenove so danes za ves promet zaprli Poljansko cesto v Ljubljani. Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (Mol), bo zapora predvidoma trajala do 17. avgusta, v tem času pa
    Več ▼

    Zaradi nadaljevanja prenove so danes za ves promet zaprli Poljansko cesto v Ljubljani. Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (Mol), bo zapora predvidoma trajala do 17. avgusta, v tem času pa bodo mestni avtobusi na linijah 2, 13 in 20 vozili po spremenjenih trasah.

    Avtobusi na liniji 2 bodo v času zapore vozili po trasi Zoisova cesta-Karlovška cesta-Roška cesta-Zaloška cesta. Avtobusi na liniji 13 bodo približno pet mesecev vozili po trasi Dalmatinova ulica-Komenskega ulica-Ilirska ulica-Njegoševa ulica-Trubarjeva cesta-Rozmanova ulica in Poljanska cesta, avtobusi na liniji 20 pa po trasi Dalmatinova ulica-Komenskega ulica-Ilirska ulica-Njegoševa ulica in Zaloška cesta.

    Za celostno ureditev Poljanske ceste, s katero želi občina spodbudili nemotorizirani promet v Ljubljani, so na Molu prejeli evropska sredstva. Celovita prenova ceste, ki bo stala nekaj več kot 3,8 milijona evrov brez DDV, bo poleg prenove kolesarskih površin, pešpoti ter cestišča vključevala tudi obnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja ter obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.

    Po prenovi bo na cesti veljal enak prometni režim kot zdaj, in sicer bo od križišča s Krekovim trgom do križišča z Ulico Janeza Pavla II promet urejen enosmerno, razen za avtobuse in kolesarje. Dela bo izvajal vodilni partner Nigrad skupaj s KPL in družbo Prenova-gradbenik, arhitekturno zasnovo je pripravil Rok Žnidaršič, projekt prometne ureditve pa Boštjan Račič. (STA)

    Heliosove sistemske rešitve za gradbeništvo (OGLAS)
    12 ur
    Najboljše barve in premazi za vse površine
    Na članek...

    V skupini HELIOS pod svojim okriljem uspešno upravljamo s široko paleto blagovnih znamk in z različnimi izdelki pokrivamo številne premazne in gradbene segmente. S širokim spektrom izdelkov lahko ponudimo vse od stenskih barv, fasadnih sistemov, antikorozijskih premazov, premazov za les in izdelkov za zaščito kovin do sistemov za označevanje cest in industrijskih talnih rešitev.

    Široka ponudba izdelkov vseh segmentov, fleksibilnost pri proizvodnji in dobavi ter hitra tehnična pomoč na kraju samem so naše glavne konkurenčne prednosti, saj s tem našim strankam nudimo vse potrebno na enem mestu.

    Vse rešitve na enem mestu - gradbeni katalog iz Heliosa

    Pred kratkim smo v skupini HELIOS izdali tudi gradbeni katalog, ki uporabnikom ponuja sistemske rešitve in informacije o izdelkih na enem mestu. V katalogu je po različnih tematskih sklopih zbran in predstavljen širok spekter Heliosovih izdelkov, sama zasnova kataloga pa zagotavlja enostavno uporabniško izkušnjo.

    V katalogu so tako predstavljeni izdelki več kot desetih Heliosovih blagovnih znamk. Poleg predstavitve izdelkov, pa katalog vsebuje tudi tehnične informacije in reference. Gradbeni katalog je še posebej primeren za vse, ki se ukvarjajo s celostnimi rešitvami na področju gradbeništva in arhitekture, saj ponuja konkretne rešitve in olajša načrtovanje dela.

    Novo: Interaktivni vpogled v sistemske rešitve

    Na podlagi gradbenega kataloga, smo v Heliosu pred kratkim lansirali tudi povsem novo spletno platformo, ki uporabnikom spleta omogoča interaktivni vpogled v gradbeni katalog. Tudi tukaj je širok spekter Heliosovih izdelkov premišljeno umeščen v priporočene sisteme.

    Podobno kot katalog, je tudi spletna stran razdeljena na devet tematskih sklopov, ki pokrivajo vsa relevantna področja – od obdelave notranjih zidnih površin do talnih oznak. Naboru sistemov je dodan tudi kalkulator za izračun porabe, predstavljena pa je tudi pestra ponudba storitev, ki med drugim vključujejo: Helios trening center, barvne študije in strokovno pomoč.

    www.helios-profi.com

    Heliosove sistemske rešitve za gradbeništvo
    Novi rekordi Tesle, tokrat pri bolniških 6
    15 ur
    Lani so delavci v Teslinih tovarnah zaradi bolnišk v povprečju manjkali 66 dni.
    Na članek...

    V Teslinih tovarnah v Freemontu v Kaliforniju in Renu v Nevadi se je lani število odsotnosti delavcev iz dela, zaradi bolniške, kar potrojilo.

    V Tesli Motors so v poročilu za vlado našteli 22.454 dni odsotnosti delavcev zaradi bolezni ali poškodb, leta 2017 je bilo to število le 7.619. Veliko rast so pojasnili s povečano proizvodnjo modela 3, ta je v polnem teku stekla julija lani. A tudi upoštevaje število delovnih ur v lanskem letu, se je število bolniških na delavca podvojilo.

    Po besedah Deborah Berkowitz iz organizacije OSHA, ki se ukvarja s treningi za zagotavljanje varnosti na delovnem mestu, so rezultati alarmantni, saj se je povprečno število odsotnosti delavcev v letu dni povečalo iz 35 na 66 dni.

    Pri Tesli pojasnilu oporekajo in poudarjajo, da ni nikakršne povezave med številom odsotnosti od tega in težo poškodb. Obenem so poudarili, da tudi lani ni bilo nobene smrtne žrtve pri delu, kar je glede na povečano proizvodnjo in tveganja za poškodbe dober rezultat.

    Novi rekordi Tesle, tokrat pri bolniških
    Foto: Press
    (Video) Električni avti bodo pešce opozarjali z rock in filmskimi melodijami 9
    16 ur
    S 1. julijem letos bodo morali vsi novi modeli električnih in hibridnih avtov do hitrosti 20 kilometrov na uro oddajati zvok, ki bo opozarjal pešce
    Na članek...

    V umirjenem prometu do hitrosti 20 kilometrov na uro so povsem neslišni. Zato so nevarni za pešce, še zlasti za slepe ali tiste z okvarjenim vidom. Evropski parlament je reagiral ter za vse nove e-avte in hibride od julija letos uzakonil obvezen zvok jakosti 56 decibelov.

    Električni avtomobili, ki bodo tudi na naših cestah vse pogostejši, bodo neslišno drseli skozi promet svetovnih velemest. To se sicer zdi prijetno, a je tudi nevarno. Prav njihova neslišnost je tista, zaradi katere jih pešci ne bodo zaznali, zato je možnost za nesreče toliko večja kot pri klasičnih avtomobilih s slišnimi dizelskimi in bencinskimi motorji.

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Po raziskavi Observerja ima kar 93 odstotkov gluhih in naglušnih velike težave s prepoznavo električnih avtov in hibridov, ki pri majhnih hitrostih neslišno drsijo po mestnih ulicah.

    Obvezen zvok do hitrosti 20 kilometrov na uro

    Evropski parlament je že reagiral in sprejel predpis, po katerem morajo vsi električni avtomobili in hibridi, predstavljeni po 1. juliju letos, imeti vgrajen akustični sistem, v angleščini se uprablja kratica AVAS (acoustic vehicle alerting systems), ki deluje do hitrosti 20 kilometrov na uro. Do 1. julija 2021 pa bodo morali biti z njim opremljeni vsi preostali električni in hibridni avtomobili v prometu.

    Zakaj meja 20 kilometrov na uro? Ker je ta hitrost najbolj pogosta v umirjenem prometu, na ulicah mest in pri parkiranju. Nad hitrostjo 20 kilometrov na uro bodo avtomobili nase opozarjali s hrupom pnevmatik, so sklenili v EU, kar bi moralo biti dovolj, da bodo zadosti slišni.

    Neprekinjen zvok jakosti vsaj 56 decibelov

    Drug predpis, povezan s prvim, je barva zvoka, ki ga bodo pri majhnih hitrostih oddajali avtomobili. EU predvideva, da mora biti ta neprekinjen in slišen. Kratki prekinjeni piski ali kakršnakoli druga opozorila niso primerni. ZDA pripravljajo podoben predpis kot EU, veljaven bo prav tako letos.

    Za sprejetje predpisa so lobirali liberalni demokrati Velike Britanije in združenje vodnikov psov slepih, ki je sodelovalo tudi pri preizkušanju akustičnega sistema pri električnem jaguarju I-pace, prvem, ki je akustični sistem serijsko vgradil še pred veljavnostjo novega predpisa.

    Predpis odpira možnosti za kreativnost

    Ta pa poleg obveznosti odpira prosto pot ustvarjalnim idejam avtomobilskih proizvajalcev, ki lahko svojim električnim avtomobilom tudi s pomočjo posebnega zvoka pri majhnih hitrostih vtisnejo poseben in prepoznaven značaj.

    »Motor na notranje izgorevanje je zadnje stoletje določil zvok avtomobilov, v dobi električnih avtomobilov pa bo ta izginil, kar nam daje popolno svobodo in odpira vrata ustvarjalnosti,« je povedal izvršni direktor pri Volkswagen Designu Klaus Bischoff. Volkswagen je svobodo izkoristil za razvoj različnih zvokov za novo družino električnih avtov I. D., ki se bodo med seboj, glede na model, tudi razlikovali.

    »Bolj zmogljivi in športni modeli bodo oddajali prodoren zvok s poudarjenim basom, zvok SUV-modelov bo globlji, s čimer bodo opozarjali na zajetnejše mere,« je na ženevskem avtosalonu poudaril Volkswagnov šef razvoja Frank Welsch.

    Jaguar I-pace kot prvi izpolnjuje predpise

    O zvokih električnih avtov, ki bodo slišni le okolici, ne pa tudi potnikom v kabini, razmišljajo tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Prvi med njimi je poseben zvok predstavil angleški Jaguar. Model I-pace iz prednje maske oddaja različen zvok za vožnjo naprej in vzvratno. Sprva so inženirji razvili zvok, ki je spominjal na leteče krožnike iz znanstvenofantastičnih filmov, a je pešce zmotil, saj so ob srečanju z I-paceom pogledovali v nebo. Nato so zvok spremenili v bolj klasičnega, ki s hitrostjo, vse do 20 kilometrov na uro, povečuje jakost.

    Po navdih v znanstvenofantastične filme...

    Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

    Renault je v model zoe vgradil tri različne zvoke, ki jih je mogoče izbirati. Inženirji so navdih zanje poiskali v znanstvenofantastičnih filmih, kot je denimo Gattaca, pri uglaševanju pa so sodelovali z italijanskim skladateljem Andreom Cero.

    Citroën je konceptu ami, predstavljenem na ženevskem salonu, vgradil zvok, ki posnema moške in ženske glasove, jakost pa se povečuje s hitrostjo. Mercedes-Benz pa je za podznamko električnih avtov EQ razvil umeten zvok, ki je do hitrosti deset kilometrov na uro komajda slišen, poustvarja pa zvok klasičnega bencinskega motorja.

    ... ali rock melodije

    Mercedes-Benzov športni oddelek AMG, znan tudi po čudoviti melodiji osem- in 12-valjnih bencinskih motorjev, pa pri razvoju zvoka za električne modele prihodnosti sodeluje z rock skupino Linkin Park. Ustvariti želijo udaren umeten zvok, prav zanimivo bo slišati, kaj bo nastalo.

    Porsche pa bo novemu taycanu, prvemu električnemu avtomobilu te znamke, vgradil zvok zmagovalnega dirkalnika na Le Mansu, modela 919 hybrid.

    (Video) Električni avti bodo pešce opozarjali z rock in filmskimi melodijami
    Foto: Jaguar
    Najbolj brani članki danes
    16 ur
    1. Bo dizel po petih mesecih spet cenejši od bencina?2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom3. Kakšen dogovor so sklenili v Trstu s Kitajci in kako se dotika
    Več ▼

    1. Bo dizel po petih mesecih spet cenejši od bencina?

    2. Kako zdravniki pridejo do 300 nadur in dežurstev na mesec? Ne samo z delom

    3. Kakšen dogovor so sklenili v Trstu s Kitajci in kako se dotika Slovenije?

    4. Dražba: stanovanje v Močeradu prodano. Kako visoko je šla cena?

    5. Koliko z igranjem golfa zasluži najboljša slovenska golfistka?

    6. Lahko VB prekliče brexit, kot pozivajo podpisniki peticije? In kaj tehta britanska vlada

    7. Bodo sanje o višjem regresu uresničene že pred poletjem?

    8. Zakaj smo Slovenci zlate ribice?

    9. (protest v Londonu) Več sto tisoč ljudi je šlo na ulice zahtevat drugi referendum o brexitu

    10. Zaposlenim v BMW-ju letni bonus v višini 9.175 evrov

    Zakaj za najbolj prebojne rešitve potrebujete strateške mednarodne partnerje 1
    17 ur
    Na drugem letošnjem Izvoznem fokusu bomo 2. aprila v Kristalni palači na praktičnih primerih posameznikov, ki že poslujejo v tujini, pojasnili, kako povečati učinkovitost mednarodnega poslovanja
    Na članek...

    Prebojne razvojne rešitve temeljijo na povezovanju in strateških mednarodnih partnerstvih med institucijami znanja, mladimi visokotehnološkimi podjetji s prodornimi idejami ter zrelimi podjetji s kapitalom in razvitimi tržnimi kanali.

    Od Tomaža Savška, pomočnika direktorja novomeške družbe TPV, bomo slišali nasvete, kako se lotiti takšnih partnerstev in jih voditi, da imajo največji učinek na mednarodnem trgu.

    Da se obdržiš na trgu, moraš ponuditi nekaj boljšega, drugačnega

    »Vsi partnerji imajo interes in zaupanje v podjetja, ki jim omogočijo s svojimi razvojnimi in tehnološkimi rešitvami nadgradnjo konceptnih idej ter sledijo njihovim smernicam razvoja,« opaža Savšek in poudari, da to še posebej velja za avtomobilsko industrijo, ki je v Evropi gonilo tehnološkega napredka in ves čas temelji na inovativnosti.

    To povzema tudi njihova platforma za odprto inoviranje TPV Innovation Station, ki njim in okolju prinaša povsem nov pristop k iskanju rešitev, odprtemu inoviranju in nadgradnji partnerstev v celotni verigi avtomobilske industrije (kupci, dobavitelji, inštituti, startupi …). Z odprtjem platforme dejavno širijo svoj inovativni ekosistem in postajajo eno večjih razvojnih podjetij na področju mobilnosti in tehnološkega razvoja modulov pametnih tovarn.

    Podjetje TPV je sicer znano kot razvojni in predrazvojni partner na področju razvojnih rešitev, ki omogočajo napredek pri zmanjševanju mase vozila ter pri povečevanju varnosti, uporabnosti in udobja vozil.

    Kdo bo še predstavil izkušnje in mednarodne aktivnosti svojih podjetij

    Z nami bo Peter Vidmar iz Agencije 101, ki bo predstavil primere, nasvete in taktike za večji učinek sejemskih nastopov. Predstavitev podjetja na dogodkih oziroma sejmih je lahko izredno učinkovita zgodba, a le, če se je lotimo pravilno. Boštjan Jevšek iz podjetja Itera pa bo na podlagi svojih izkušenj razvoja mednarodnega poslovanja v EU, obeh Amerikah in Avstraliji pripravil nekaj temeljnih nasvetov za širitev na mednarodne trge.

    Natalija Zupan (EOS) bo govorila o tem, kako se izogniti neplačanim računom. V prispevku bo na podlagi dolgoletnih izkušenj avtorice pokazano nekaj uspešnih in manj uspešnih primerov, povezanih s terjatvami v mednarodnem poslovanju.

    Po odmoru bo z nami Dušan Olaj, ki nam bo predstavil nekaj iz niza svojih 30-letnih mednarodnih izkušenj. Kako osvojiti prvi velik posel, kako iz usmeritve v predvsem športne objekte preiti na nova področja, kako do povsem novih kupcev, ki te ne poznajo. Vsekakor motivirajoč in koristen pogovor.

    V nadaljevanju bosta z nami še Jasmina Golob, ki bo predstavila, kako so v podjetju Troia pridobili posel na mednarodnem razpisu operaterja električnega omrežja AST v Latviji, in Jure Tomc (JTBD), ki bo predstavil nekaj izkušenj na podlagi dejanskih primerov vstopanja na azijske trge.

    Izkoristite priložnost in rešite svoj mednarodni izziv

    S fokusi želimo vsem izvoznikom omogočiti mesto za izmenjavo idej, pristopov in informacij v živo, drug od drugega. Če imate izziv, pri katerem bi vam pomagala praksa drugih, nam ga zaupajte, mi pa bomo vse sodelujoče na dogodku vprašali, kako bi se tega lotili. Udeleženci dogodka lahko svoj poslovni izziv pošljete na elektronski naslov kristina.zgur@finance.si.

    Zadnji letošnji Izvozni fokus bo 4. junija.

    Zakaj za najbolj prebojne rešitve potrebujete strateške mednarodne partnerje
    Foto: Jure Makovec