Manager
Nemčija znižala napoved gospodarske rasti 6
11.10.2018 13:51
Nemška vlada je zaradi "šibkejšega mednarodnotrgovinskega okolja" danes znižala napoved gospodarske rasti za leti 2018 in 2019. Zdaj za obe leti pričakuje 1,8-odstotno rast, kar je za letos 0,5
Več ▼

Nemška vlada je zaradi "šibkejšega mednarodnotrgovinskega okolja" danes znižala napoved gospodarske rasti za leti 2018 in 2019. Zdaj za obe leti pričakuje 1,8-odstotno rast, kar je za letos 0,5 odstotne točke manj od prvotne napovedi, za prihodnje leto pa 0,3 odstotne točke manj.

Minister za gospodarstvo Peter Altmaier je ob tem poudaril, da bo gospodarstvo kljub temu prihodnje leto zabeležilo deseto zaporedno leto rasti, kar je najdaljše takšno obdobje po letu 1966. (STA)

Pred dnevi je napoved gospodarske rasti za Slovenijo znižal tudi Umar, zdaj za letos napoveduje 4,4-odstotno gospodarsko rast v letu 2018 (pred tem 5,1-odstotno rast), za prihodnje leto pa 3,7-odstotno rast (prej 3,8).

Osem napovedi Boštjana Vasleta.

Med najdražjimi mesti za življenje ponovno Singapur
49 min
Najdražja mesta za življenja so mesta v Aziji in Evropi, Singapur pa že peto leto zapored zaseda prvo mesto. Sledi mu Hong Kong in Pariz, ugotavlja The Economist. V Evropi pa so najdražja mesta
Več ▼

Najdražja mesta za življenja so mesta v Aziji in Evropi, Singapur pa že peto leto zapored zaseda prvo mesto. Sledi mu Hong Kong in Pariz, ugotavlja The Economist. V Evropi pa so najdražja mesta med drugim še poleg Pariza, Zürich (2. mesto), Oslo (5. mesto), Ženeva (6. mesto) in København (8. mesto). Med 133 svetovnimi mesti, Ljubljane ni na seznamu, niti denimo Zagreba in Dunaja.

Iz lestvice top 10. najdražjih mest, pa sta zaradi inflacije izpadla Tokijo in Osaka. Zanimivi premiki po lestvici so bili opaženi tudi pri Tel Avivu, ki je bilo še pet let nazaj na 34. mestu, tokrat pa se je uvrstilo na 9. mesto. Precej sunkovito naj bi poskočile cene avtomobilskega zavarovanja in alkohola. Nižje po lestvici pa se je spustil tudi New York (13. mesto), v primerjavi s petimi leti nazaj še vedno precej visoko (leta 2013 na 27. mestu).

V raziskavi so naredili primerjavo med 50 tisoč različnimi cenami. Med drugim cene kilograma kruha, cigaret, bencina... Pri določanju življenskih stroškov pa sta imeli velik vpliv deflacija in znižane vrednosti domače valute glede na vrednost neke tuje valute, piše v analizi.

(protest v Londonu) Več sto tisoč ljudi je šlo na ulice zahtevat drugi referendum o brexitu 5
2 uri

V Londonu so v soboto pripravili protestni shod, v katerem so se ljudje odpravili skozi mesto pred britanski parlament, zahtevajoč drugi referendum o brexitu.

Po ocenah se je sobotnega shoda udeležilo več sto tisoč ljudi, nagovorila sta jih tudi škotska premierka Nicola Sturgeon ter londonski župan Sadiq Khan.

Prejšnji večji shod je bil oktobra lani, ki se ga je po ocenah udeležilo okoli pol milijona ljudi.

Protest ljudi pa ni omejen le na ta shod - Britanci še vedno množično podpisujejo peticijo za preklic brexita.

Od srede do sobote popoldne jo je podpisalo že več kot 4,3 milijona ljudi.

Nekaj prizorov s protestov: Britanci so sicer po vsem svetu znani zaradi svojega specifičnega humorja, to so na svojstven način pokazali tudi na današnjih protestnih plakatih. Tudi na tem protestu jih je precej pozivalo k preklicu brexita. Je pa osnovni cilj protesta bila zahteva po vnovičnem referendumu.

P.S.: Napis se seveda sklicuje na Amazonovo virtualno osebno pomočnico.

(protest v Londonu) Več sto tisoč ljudi je šlo na ulice zahtevat drugi referendum o brexitu
Foto: Shutterstock
Naprodaj grad Mirna 1
3 ure
Grad Mirna, ki stoji v Mirni na Dolenjskem išče novega lastnika. Grad obsega 2.413 kvadratnih metrov, obdaja pa ga 5.260 kvadratnih metrov kmetijske in gozdne površine. Po uradnih podatkih GURS-a
Več ▼

Grad Mirna, ki stoji v Mirni na Dolenjskem išče novega lastnika. Grad obsega 2.413 kvadratnih metrov, obdaja pa ga 5.260 kvadratnih metrov kmetijske in gozdne površine. Po uradnih podatkih GURS-a je bil grad zgrajen leta 1657 (čeprav obstaja več različic, kdaj je bil končan) in obnovljen leta 2007. Grad zaznamujejo romanske, gotske, renesančne in baročne stilne značilnosti. Grad sestavljajo visok in odprt prostor, romanski stolp, ki se ponaša z notranjimi kamnitimi stenami in stopniščem, ima pa tudi urejene kletne prostore, so sporočili iz RE/MAX nepremičninske agencije.

Grajski biznis pa je, vsaj tako smo razbrali iz pogovora z več novodobnimi graščaki, ki imajo v lasti ali najemajo gradove in dvorce, trnova pot. Takih ljudi je v Sloveniji kar nekaj, saj je od 535 enot grajske arhitekture (med te se uvrščajo gradovi, dvorci, utrdbe, graščine, grajske pristave) v zasebni lasti okoli 142 stavb, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.

Naprodaj grad Mirna
Foto: Shutterstock
Vsak drugi Slovenec odhaja na delo v drugo občino
4 ure
Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Delovno je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana. V osrednjeslovensko statistično regijo iz drugih občin
Več ▼

Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Delovno je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana. V osrednjeslovensko statistično regijo iz drugih občin prihaja 90.800 delovno aktivnih oseb, iz nje odhaja na delo 22.800 oseb, ugotavlja Statistični urad RS (SURS). Najvišji indeks delovnih migracij pa je imela občina Trzin, ki je po izboru Mojih financ najnevarnejša slovenska občina. Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018? Razkrivamo lestvico 212 občin! Od konca leta 2017 se je delež delovnih migrantov povečal za 4,4 odstotkov, kar je za odstotno točko več, kot se je povečalo skupno število delovno aktivnih oseb. Delovno aktivno osebe so bile lani v večjem odstotku moški kot pa ženske.

Kako zanimiva je Slovenija za tujce iz sosednjih držav?

Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 2.550; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot tisoč, iz Madžarske pa okoli 270 delovnih oseb. Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce; lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 70 prebivalcev te sosednje države. Podatki za leto 2018 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3.900 dnevnih delovnih oseb iz tujine, od tega je bilo kar 79,4 odstotkov moških. Glede na leto 2017 se je število tujcev dnevnih delovnih oseb povečalo za 26 odstotkov, še najbolj iz Hrvaške (za približno 900), medtem ko se je število dnevnih delovnih oseb iz sosednje Madžarske nekoliko zmanjšalo (za približno 120).

*Tujci dnevno aktivne osebe so v raziskavi osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča.

2TDK: Tako sta Kolektor CPG in bosanski Euroasfalt začela graditi ceste do delovišč drugega tira 15
22.03.2019 13:26
Vrednost pripravljalnih del je 11,9 milijona evrov, zgradili bodo 20 kilometrov cest, ki jih bodo po zaključku gradnje uporabljale lokalne skupnosti
Na članek...

Iz 2TDK sporočajo, da se je začela gradnja cest za dostopanje do trase drugega tira železniške proge Divača - Koper. V gradnji sta dve cesti, ki bosta omogočili dostop do prvega predora na območju Lokev in dve cesti za dostop do portalov četrtega predora na območju Tinjanskega hriba nad Črnim Kalom. Na preostalih lokacijah sekajo drevje in grmičevje, čistijo teren in pripravljajo zemljišča za gradnjo.

Po zaključku gradnje bodo ceste do delovišč predali v uporabo lokalnim skupnostim. Vse dostopne ceste bodo predvidoma zgradili v prvi polovici prihodnjega leta. Pripravljalna dela sofinancira Evropska komisija v okviru Instrumenta za poveozovanje Evrope (Cef). Ceste gradita Kolektor CPG in Euroasfalt, vrednost del je 11,9 milijona evrov brez DDV, zgradili bodo nekaj več kot 20 kilometrov dostopnih cest.

Finančna konstrukcija

Zadnja ocena stroška gradnje drugega tira brez stroška financiranja je 1,234 milijarde evrov; 65 milijonov evrov smo porabili še pred začetkom gradnje.

Takšen je bil finančni načrt gradnje drugega tira pod Cerarjevo vlado:
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Madžarske,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev,
  • 311 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB) ter Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

In takšen je predvideni finančni načrt gradnje drugega tira pod Šarčevo vlado:

  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev in po novem
  • 511 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka) ter po novem še pri konzorciju treh (domačih) komercialnih bank in EBRD. Zadnji del še ni izpogajan, ostaja tudi dilema, kdaj ga bo morala državna projektna družba 2TDK črpati, saj ta denar sicer potrebuje šele čez nekaj let.

Zadolževanje države

Država se bo tako morala zadolžiti za približno pol milijarde evrov oziroma kako drugače zagotoviti sredstva iz proračuna. Upravni odbor Evropske investicijske banke (EIB) je po neuradnih informacijah STA potrdil 250 milijonov evrov vredno posojilo za projekt drugi tir med Divačo in Koprom. Zadnjo besedo bo imel sicer še odbor direktorjev, ki bo zasedal 9. aprila, vendar je zelo malo verjetno, da bodo direktorji odločitev spremenili.

Ko bi 2TDK počrpal posojilo, bi se ta dolg po evropski metodologiji lahko štel v dolg države. Podobno bi lahko bilo za posojila komercialnih bank.

Celotni finančni načrt mora biti zaprt do 31. maja, sicer nam grozi, da bomo morali vračati že počrpane evropske milijone.

2TDK: Tako sta Kolektor CPG in bosanski Euroasfalt začela graditi ceste do delovišč drugega tira
Foto: Arhiv 2TDK
Sleepy Bottle med 100 najboljšimi izdelki po izboru britanske revije T3
5 ur
Naprava za hitro pripravo adaptiranega mleka Sleepy Bottle, ki jo razvijajo v ljubljanskem Innovat pro, se je uvrstila med 100 najboljših izdelkov na svetu po izboru britanske revije s področja
Več ▼

Naprava za hitro pripravo adaptiranega mleka Sleepy Bottle, ki jo razvijajo v ljubljanskem Innovat pro, se je uvrstila med 100 najboljših izdelkov na svetu po izboru britanske revije s področja tehnologije T3.

Sleepy Bbottle je naprava, ki združuje grelnik in stekleničko z ločenim prekatom za adaptirano mleko. V nadzorovanem okolju segreje in ohranja temperaturo predprekuhane vode na 37 stopinjah Celzija, da lahko starši ponoči v samo nekaj sekundah otroku pripravijo adaptirano mleko.

O birokraciji in zakaj se je moramo nujno lotiti 2
6 ur
Morda se Slovenija s svojo birokracijo pravzaprav sploh ne želi ukvarjati?
Na članek...

Raje ne štejem, koliko pritožb sem med ljudmi v Sloveniji slišal čez birokracijo. V Sloveniji se je birokracija toliko razpasla, da ljudi mnogokrat spravim v smeh, ko pripomnem, da Sloveniji na mednarodnih srečanjih vselej pripada zlata medalja za birokracijo. Pri čemer me je nekdo nekoč dopolnil, rekoč, da Sloveniji »ne pripada le zlata, temveč tudi srebrna in bronasta«.

Včasih ljudje najdejo opravičilo, češ da je birokracija najprej zapuščina Avstro-Ogrske in potem še komunistov. Da to res drži, sem se pred kratkim prepričal tudi sam, ko sem ugotovil, da je bil pravni okvir vseh komunističnih držav, pa tudi nekdanje Jugoslavije, ki je delovala po podobnih načelih, dejansko administrativen. Kajti vsaka odločitev je morala biti skladna z revolucionarnimi načeli. Kar pa je vodilo do splošnega izmikanja sprejemanju odločitev in tako so se zadeve vse bolj kopičile v predalih oziroma se je njihovo reševanje poskušalo prenesti na koga, ki je bil član partije, ali pa so se iskali razlogi za odlašanje ali pa za vnovično vložitev in dodelitev komu drugemu; vse s ciljem izmikanja odgovornosti in morebitni krivdi. Ta navada se je prenesla tudi na sodišča in v poslovne sfere ter seveda tudi na lokalno in državno upravo. Gre pa za diametralno nasprotno delovanje, kot je običajno v sistemih prostega trga in njemu pripadajočem normalnem sistemu, v katerem je čas denar in kjer je bolje sprejeti napačno odločitev kot nobene, saj s tem ostajaš del igre, napako pa lahko kadarkoli popraviš.

Znani britanski zgodovinar sir Arthur Bryant je tako pisal o zlomu rimskega cesarstva:

»Oblastnikom ni bilo mar za moralna čustva in želje tistih, ki so jim vladali; dokler so bili na oblasti, so vladali brez nadzora. Vse ravni življenja je prežemala vse bolj potratna in drobnjakarska vsemogočna birokracija. Stroški vzdrževanja neznanske armade uradnikov so državo pahnili v vse globlje zadolževanje in obdavčevanje. Kakor mlinski kamen okrog vratu proizvodnje in trgovine so slednjič zadušili zasebno neodvisnost in željo po iniciativi. Sčasoma so se prebivalci slehernega mesta rimskega cesarstva spremenili v drhal.«

Njegove besede se enako lahko nanašajo na tudi komunizem oziroma na avstro-ogrsko cesarstvo.

Kot posledica danih razmer so se ljudje v želji, da stvari premaknejo oziroma si zagotovijo preživetje, znašli po svoje. Predpise so zaobšli ali ignorirali ali celo koga podkupili, da je zadeve uredil. Odličen primer tega je število ilegalnih gradenj. Vse napisano pa zelo slabo vpliva na pospeševanje gospodarske rasti, na inovativnost in na – četudi staromodno, pa vendarle – moralo.

Tudi sam lahko iz prve roke naštejem nekaj primerov. Prvi se je zgodil okrog leta 1980 in se nanaša na tedanjega visokega bančnika Ljubljanske banke. Nekega večera sem se oglasil v njegovi pisarni na takratnem Trgu revolucije, ker sva bila dogovorjena, da greva na kavo. Če bere te vrstice, se bo gotovo prepoznal. Na njegovi mizi je ležal neverjeten kup dokumentov, ki so vsi čakali na njegov podpis. Ostal sem brez besed. Brane (v resnici to ni njegovo pravo ime) pa mi je razložil, da so predhodne odločevalske ravni tako neodgovorne, da izberejo lažjo pot in zadeve preprosto prepustijo nadrejenim. In da je veliko učinkoviteje, da zadeve v poznih večernih urah uredi sam, kot da bi jih poslal v vnovično obdelavo, saj nikoli ni mogel vedeti, kateri izmed množice dokumentov zares potrebuje njegovo pozornost.

Potem je tu primer, ko sem nekemu slovenskemu ministru razložil, da davčni sistem Združenega kraljestva pozna institut izredne olajšave z namenom dovoliti izjemo, če bi uporaba zakona bila nepoštena, če bi vodila k dvojni obdavčitvi oziroma bi bila preprosto napačna. Pogosto je šlo za malenkosti, katerih reševanje je davčna uprava predložila pristojnemu ministru, ki bi izjemo potrdil in o njej poročal parlamentu, s čimer je bila zagotovljena transparentnost. Ker je bil omenjeni slovenski minister nad zamislijo navdušen, sem mu poslal tudi precej podrobnosti o delovanju tega sistema. Seveda se ni od takrat zgodilo nič.

Mnogi bodo potrdili visoko raven birokracije v zemljiškoknjižnih zadevah, kjer je pred prenosom lastništva treba poročati davkariji. Urejanje zapuščin je še daleč od zadovoljivega. Podobno zastarela in nepotrebna je tudi zahteva po osebnem prevzemu potnega lista za Slovence v tujini, saj od posameznika lahko zahteva dolgo in nepotrebno potovanje. Če lahko druge države funkcionirajo brez tega, bi nedvomno lahko tudi Slovenija.

Na gospodarskem področju lahko vidimo nedaven birokratski zaplet, povezan s pomembno Magnino naložbo, pa tudi z nepotrebnimi težavami podjetja Ascent Resources pri pridobivanju plina.

Pred kratkim sem prodal nekaj slovenskih delnic. Ker živim v Angliji, je zadeva zahtevala tolikšno birokracijo, da mi tega preprosto ne bi nihče verjel. Popravljam, verjeli bi mi slovenski bralci, nikakor pa tujci, pri čemer so bili stroški za izvedbo transakcije v popolnem nesorazmerju z njenim obsegom. Vsi, ki so pomagali pri izpeljavi posla, so bili zelo pozitivni in so naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi mi pomagali. Razložili so mi, da je zakon o preprečevanju pranja denarja pač napisan tako, kot je. Seveda sem jim odvrnil, da nesporno sprejemam zakon, a da vendarle tehnično in intelektualno ni možno, da bi v okviru ene in iste banke s prodajo vrednostnih papirjev in prejemom kupnine zanje, kar je pravzaprav bila vsebina moje transakcije, sam pral svoj lastni denar.

Morda se Slovenija s svojo birokracijo pravzaprav sploh ne želi ukvarjati? Ali pa gre za spopad dveh različnih kultur – britanskega zagovarjanja sorazmernosti in zdrave pameti proti kontinentalnemu stališču rimskega prava v kombinaciji s komunistično-avstro-ogrsko dediščino?

Odgovora ne poznam. Vem le toliko, da je birokracija slaba za posel in da je slaba za zaupanje javnosti v državo in javne storitve. Zelo negativno je tudi, da se »tradicija« prelaganja težav na tuje rame in pometanja pod preprogo še kar nadaljuje. Vem tudi to, da se je ena od Drnovškovih vlad brez vidnega uspeha zavzela za odpravo birokracije. Vem pa tudi to, da se je zadeve nujno treba lotiti.

Disney je za 62 milijard evrov kupil 21st Century Fox
6 ur
Disney je v sredo zaključil nakup 21st Century Fox v vrednosti 71 milijard dolarjev (62 milijard evrov), poroča Guardian. Disney je tako pod eno streho spravil več filmskih in televizijskih
Več ▼

Disney je v sredo zaključil nakup 21st Century Fox v vrednosti 71 milijard dolarjev (62 milijard evrov), poroča Guardian. Disney je tako pod eno streho spravil več filmskih in televizijskih studiev, televizijske programe, kot je National Geographic, ter znane vsebine, med njimi Simpsonovi, Vojna zvezd (Star Wars) in Maščevalci (The Avengers). Disney se je povzpel na sam vrh holivudske hiearhije, prav tako pa se zdi, da že žuga konkurenci Netflixu in Amazonu.

Disney pa bo zmanjšal število delovnih mest, sicer prevzema 15.400 zaposlenih v Foxu, odpuščenih pa naj bi bilo med štiri do deset tisoč zaposlenih. Spomnimo, konec predlanskega leta so iz družb sporočili, da Disney prevzema Foxovo televizijsko in filmsko produkcijo. A zaradi konkurenčne ponudbe ameriškega medijskega velikana Comcast je moral letos Disney svojo ponudbo zvišati.

Bavarski teden, visoke nagrade za delavce in poslovni rezultati 2
6 ur
Visoke nagrade za delavce BMW, še višje pri Porscheju. Kaj razkrivajo bilance BMW, Audija in Forda ter katere težave mučijo ameriški Ford. Podrobno še o novem Volkswagnovem adutu – 4,11 metra dolgem T-crossu s ceno 16 tisočakov. Na naš trg je zapeljala mazda3, Tesla pa je razkrila novi model Y – analizirali smo cene in kaj vključujejo. Presenečeni boste nad triki Elona Muska.
Na članek...

Avtomobilski proizvajalec BMW bo 81 tisoč zaposlenim v Nemčiji podelil letni bonus 9.175 evrov. p Ta bo tako višji kot pri kolegih iz Daimlerja (Mercedes-Benz) in Audija, dveh tekmecev na nemškem trgu luksuznih avtomobilov, poroča HLN, vendar nižji kot lani, ko so zaposlenim izplačali 9.455 evrov. Višji letni bonus bo letos podelil le Porsche, stuttgartski proizvajalec športnih in luksuznih avtomobilov, 25 tisoč zaposlenih bo namreč prejelo 9.700 evrov nagrade.

Uroš je v Münchnu obiskal poslovno konferenco BMW. Najprej je na kratko zapisal, kaj se dogaja z BMW, v zelo podrobnem analitičnem članku pa pojasnil, kaj vse je pretrgalo sanjski osemletni niz poslovanja te znamke.

Sklop o poslovanju avtomobilskih proizvajalcev v prejšnjem letu končujem z analizo Audijeve bilance. To je prizadela predvsem kazen v višini 800 milijonov evrov oktobra lani. Fordovo poslovanje pa kaže velike podobnosti z General Motorsom. Ameriška znamka namreč doma cveti, v Evropi in celo na Kitajskem pa veni.

Bili smo med prvimi, ki jim je BMW pokazal novega najmanjšega štirivratnega kupeja – serijo 2 grancoupe. Pred ogledom so nam sicer pobrali vse elektronske naprave, zato vam lahko pokažemo le uradni dražilnik in vrata, za katerimi se skrivajo najnovejše skrivnosti.

Za serijo 8 grancoupe pa nimamo niti tega. Ko je bil Uroš v Münchnu, sem si sam na Portugalskem ogledal bavarskega novinca, ki bo uradno predstavljen šele 19. junija. Takrat bomo lahko podrobneje pisali o njem. V Faru na jugu Portugalske sem preizkusil še novega oziroma osveženega BMW serije 7 ter popolnoma novega BMW serije 8 cabrio. O njiju bomo poročali aprila, prav tako zaradi embarga na objavo.

Matej je preizkusil novega volkswagna T-cross – to je majhen SUV z velikim prodajnim potencialom, ki bo s ceno 16 tisočakov in izrazito uporabnostjo kupce kradel tudi bratu golfu.

Uroš je povzel še analizo JBR Capitala, ki je pripravil lestvici ženevskih avtomobilov višjega cenovnega razreda, ki so naložbo lastnikov oplemenitili ali pa precej osiromašili.

Albina piše, da se pripravljajo nova trgovinska pogajanja med ZDA in EU, a to za zdaj pomembneje ne zmanjšuje negotovosti v zvezi z grožnjami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo na evropski izvoz avtov v ZDA uvedel dodatne carine.

Predstavljamo novo teslo model Y – srednjerazredni SUV na osnovi modela 3. Obenem smo se podrobneje spustili v evropske oziroma nemške cene modela Y (te so znane, čeprav bo avto med kupci šele leta 2021), ki razkrivajo ne prav transparentne trike – ameriške imajo vgrajene prihranke, ki jih ustvarite s cenejšo energijo. Poleg tega so brez davka. Tesla za 35 tisočakov (model 3) tako dejansko ne obstaja.

Matej je na domačem asfaltu spoznal novo mazdo3 ter razkril podrobnosti cen in opremskih paketov novinke, ki se na trg odpravlja s precej drugačnimi vrednotami, tudi ceno, kot njena predhodnica.

Poglobil se je še v osveženo mazdo CX-3, ki je na sredini življenjskega cikla dobila kopico manjših popravkov. Poleg tega je preveril, kaj načrtuje nemški Volkswagen, ki za izboljšanje dobičkonosnosti potrebuje velike spremembe.

Želim vam uspešen delovni teden!

Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si

P. S.: Spremljajte nas tudi na Twitterju in Facebooku.

Bavarski teden, visoke nagrade za delavce in poslovni rezultati
Kostak bo jeseni nadaljeval gradnjo stanovanj v Ljubljani
6 ur
Krška komunalno-gradbena skupina Kostak bo predvidoma jeseni nadaljevala z gradnjo stanovanjske soseske na območju Zelene jame v Ljubljani, poroča STA. Krški Kostak je v Zeleni jami lani skupaj z
Več ▼

Krška komunalno-gradbena skupina Kostak bo predvidoma jeseni nadaljevala z gradnjo stanovanjske soseske na območju Zelene jame v Ljubljani, poroča STA. Krški Kostak je v Zeleni jami lani skupaj z Gorenjsko gradbeno družbouspešno zgradil in tudi prodal sosesko Zelene Jarše, v kateri je 113 stanovanj. Potem so v bližini kupili še 1,2 hektarja veliko parcelo, kjer nameravajo v več fazah zgraditi dodatnih 340 stanovanj. O novih gradnjah in 1.500 stanovanjih smo pisali že pred kratkim.

Kot je za STA napovedal Miljenko Muha, šef Kostaka bo cena stanovanj minimalno odstopala od že zgrajenih in prodanih stanovanj v soseski Zelene Jarše. Lani spomladi je medtem Muha na novinarski konferenci o gradbenih aktivnostih družbe v zadnjih letih ocenil, da bo projekt skupno vreden od 50 do 60 milijonov evrov. Na vprašanje, ali Kostak v prestolnici morda pogleduje še po kakšnih lokacijah za stanovanjske projekte, je Muha povedal, da si ves čas prizadevajo iskati nove in zanimive lokacije, kjer je odnos med vrednostjo zemljišča in končno vrednostjo projekta zanje sprejemljiv. Je pa Kostak kot izvajalec te dni začel dela za dokončanje stanovanjsko-poslovnega objekta na Dalmatinovi ulici v Ljubljani, sprva poimenovanega Dalmatinka, kjer je investitor družba Domus Aurea - Zlata hiša v lasti poslovneža in prvega moža nogometnega kluba Olimpija Ljubljana Milana Mandarića.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
7 ur
1. Margrethe Vestager, največja mora Silicijeve doline je pripravljena na nov korak 2. UKCL prijavil Zemljariča zaradi poskusa vplivanja, Zemljarič: »To je laž in intriga.«3. Neuradno: za
Več ▼

1. Margrethe Vestager, največja mora Silicijeve doline je pripravljena na nov korak

2. UKCL prijavil Zemljariča zaradi poskusa vplivanja, Zemljarič: »To je laž in intriga.«

3. Neuradno: za Abanko tri ponudbe. Razkrivamo, kdo jih je oddal

4. Lahko VB prekliče brexit, kot pozivajo podpisniki peticije? In kaj tehta britanska vlada

5. Zveza Merklove in Macrona se je zaradi podnebja zalomila

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Podjetja, tu lahko trenutno dobite ugodna posojila, garancije in subvencije obrestnih mer
8 ur
Ponujajo jih Eko sklad, podjetniški sklad, SID banka, občine, regionalne agencije ...
Na članek...

Slovenski podjetniški sklad je objavil razpis P1 plus 2019, prek katerega je razpisanih za 79,2 milijona evrov garancij s subvencijo obrestne mere. Ob tem smo pogledali, kdo še trenutno ponuja ugodna posojila, garancije in subvencije obrestnih mer.

Pri podjetniškem skladu tudi mikroposojila na problemskih območjih

Prek letošnjega razpisa SPS P1 plus – garancije za bančna posojila s subvencijo obrestne mere lahko garancije pridobijo mikro, mala in srednja podjetja (MSP) za posojila, ki jih bodo predhodno odobrile banke. SPS podjetju zagotovi 60- ali 80-odstotno zavarovanje bančnega posojila. Podjetja bodo dobila tudi znižano obrestno mero, ki znaša šestmesečni EURIBOR plus od 0,65 do 1,15 odstotka, odvisna pa je od stopnje razvitosti in starosti podjetja.

Višina razpisanih sredstev za izdajanje garancij je do 72 milijonov evrov, za subvencioniranje obrestne mere pa 7,2 milijona. Četrtina denarja je predvidena za podjetja, mlajša od petih let. Razpis je odprt do 15. oktobra, do takrat pa ima še deset drugih prijavnih rokov. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2231128.

SPS ima trenutno odprt tudi razpis P7R za mikroposojila na problemskih območjih, prek katerega lahko podjetja dobijo do 25 tisoč evrov posojila. Skupno je na voljo 8,76 milijona evrov, od tega 4,22 milijona za Maribor z okolico, 2,59 milijona za Pokolpje ter 1,95 milijona za območja občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Razpis ima še šest prijavnih rokov, naslednji je 1. aprila, zadnji pa 1. oktobra. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230985.

SID banka z različnimi programi financiranja …

Podjetjem več različnih možnosti financiranja ponuja tudi SID banka, njeni programi so na voljo do porabe sredstev.

Prek programov MSP 6 in MSP 7 lahko podjetja dobijo povratna sredstva za krepitev poslovanja, kapitalsko utrjevanje, naložbe in drugo. Podjetje lahko dobi od sto tisoč do pet milijonov evrov posojila z ročnostjo od šest do 12 let in moratorijem na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230929 in subvencije.finance.si/r/2230928.

Za podjetja, ki potrebujejo denar za tekočo likvidnost ter pokrivanje stroškov in izdatkov poslovnega procesa, je na voljo program MSP 8. Pokrijete lahko do 85 odstotkov celotnih stroškov financiranja nabavne vrednosti opredmetenega in neopredmetenega sredstva, stroškov materiala in storitev, drobnega inventarja ter trgovskega blaga in celotnih stroškov dela. Program omogoča posojila v višini od 100 tisoč do pet milijonov evrov z ročnostjo od tri do 10 let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do največ polovice ročnosti posojila. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230927.

Program NALOŽBE 1 je namenjen financiranju naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva na področjih podjetniških projektov v vseh fazah razvoja, RRI, izboljševanja ravni izobrazbe, znanj in upravljanja znanj, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, varovanja okolja in energetske učinkovitosti, regionalnega razvoja, stanovanj za določene kategorije prebivalstva, ter gospodarske in javne infrastrukture, občinskega in pokrajinskega razvoja. Podjetje lahko dobi do 10 milijonov evrov posojila z ročnostjo od šest do 20 let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do pet let. Financirati je mogoče do 85 odstotkov celotnih stroškov. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230924.

V okviru programa TURIZEM 1 je na voljo denar za naložbe v namestitvene zmogljivosti, športno, zabaviščno in kulturno infrastrukturo, žičnice, marine ter turistična letovišča. Dobite lahko do 20 milijonov evrov posojila z ročnostjo od šest do 30 let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do pet let, financirati pa je mogoče do 85 odstotkov celotnih stroškov. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230926.

Za podjetja s področja lesarstva pa je na voljo program LES 1, prek katerega lahko dobite posojilo, če načrtujete gradnjo novih ali tehnološko posodobitev že delujočih obratov za predelavo lesa, razvoj novih materialov iz lesa, razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo, povečanje raznovrstnosti proizvodnje z novimi izdelki iz lesa ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu predelave lesa. Podjetje lahko dobi od 100 tisoč do pet milijonov evrov posojila, s katerim lahko pokrije 85 odstotkov celotnih stroškov. Ročnost posojila je lahko od šest do 12 let, obstaja pa tudi možnost moratorija na odplačilo glavnice do največ polovice ročnosti posojila. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230925.

… in Skladom skladov

SID banka pa upravlja tudi Sklad skladov, ki je bil ustanovljen za porabo evropskih kohezijskih sredstev za financiranje gospodarstva in občin. Skupno gre za 253 milijonov evrov, ki so namenjeni izvajanju finančnih instrumentov, temu pa bodo finančni posredniki dodali še okoli 150 milijonov evrov, tako da bo prejemnikom skupaj na voljo okoli 400 milijonov evrov.

Trenutno lahko podjetja denar iz Sklada skladov dobijo pri Sberbank in Primorski hranilnici Vipava, še ta mesec pa naj bi tudi SPS predvidoma objavil novo kvoto 12 milijonov evrov mikroposojil v okviru razpisa P7. Spomnimo, gre za razpis, ki ga je SPS objavil decembra in že v prvem roku dobil toliko vlog, da ga je zaprl. Posamezno podjetje je lahko dobilo do 25 tisoč evrov posojila.

Sberbank je medtem lani iz Sklada skladov pridobila 30 milijonov evrov in jih skupaj z lastnimi 15 milijoni ponuja v obliki dolgoročnih posojil za naložbe na področju raziskav, razvoja in inovacij podjetjem vseh velikosti, espejem in startupom. Posamezno podjetje lahko dobi od 10 tisoč do 10 milijonov evrov posojila z ročnostjo od tri do devet let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do tretjine ročnosti posojila.

Primorska hranilnica Vipava pa 15 milijonom iz Sklada skladov dodaja še lastnih 7,5 milijona evrov in jih ponuja v obliki mikroposojil za mikro in mala podjetja, espeje ter startupe. Posamezno podjetje lahko dobi od pet do 25 tisoč evrov posojila, s katerim lahko financira sto odstotkov upravičenih stroškov. Ročnost posojila je od dva do pet let, obstaja pa tudi možnost moratorija na odplačilo glavnice do največ polovice ročnosti posojila.

Po ugodna posojila za okoljske naložbe na Eko sklad

Na Eko skladu poleg subvencij ponujajo tudi povratna sredstva. Za podjetja je trenutno odprt poziv za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije, v okviru katerega lahko dobijo tako nepovratna sredstva kot ugodna posojila. Višina nepovratnih sredstev je do 20 odstotkov, višina posojila pa do 80 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Dobiti je mogoče od 25 tisoč do dva milijona evrov posojila. Poziv določa 18 ukrepov, za katere je mogoče dobiti denar, med njimi so tudi gradnja skoraj ničenergijske stavbe, izolacija stavbe, optimizacija sistema ogrevanja in naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo. Poziv je odprt do objave v Uradnem listu. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2230846.

Odprt je tudi poziv za kreditiranje okoljskih naložb v naslednje ukrepe: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in učinkovita raba vode, odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in začetne naložbe v okoljske tehnologije. Dobiti je mogoče od 25 tisoč do dva milijona evrov posojila, najvišji delež posojila je odvisen od naložbe, znaša pa od 75 do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Poziv je odprt do objave v Uradnem listu. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2229113.

To ponujajo občine, regionalne agencije …

Gospodarstvu z različnimi spodbudami pomagajo tudi regionalne razvojne agencije in občine, ki svoje razpise objavljajo skozi vse leto. Nekatere spodbude za malo gospodarstvo razdelijo na več razpisov, druge pa jih združijo. Naštevamo nekaj primerov razpisov, več pa jih najdete na povezavi subvencije.finance.si/razpisi.

V Ajdovščini imajo letos poseben razpis za subvencioniranje obrestne mere za spodbujanje investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene zmogljivosti, odprt je do 15. novembra. Posojila s subvencionirano obrestno mero lahko podjetja namenijo za investicijska vlaganja za nakup, urejanje in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov, nakup, gradnjo ali investicijsko vzdrževanje poslovnih ali proizvodnih prostorov, nakup nove ali generalno obnovljene proizvajalne in storitvene opreme ter za nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje). Več informacij: subvencije.finance.si/r/2231043.

V občini Rače - Fram pa je do 27. septembra odprt razpis za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za pospešitev razvoja malega gospodarstva in kmetijstva. Podjetja lahko posojila porabijo za nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, nakup opreme ter razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti. Več informacij: subvencije.finance.si/r/2231088.

Podjetja iz mestne občine Nova Gorica ter občin Brda, Kanal ob Soči, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba lahko medtem kandidirajo na razpisih Javnega sklada malega gospodarstva Goriške. Do 30. avgusta 2019 oziroma do porabe sredstev je na voljo 750 tisoč evrov za neposredna dolgoročna investicijska posojila, 250 tisoč evrov za neposredna dolgoročna posojila za razvojne projekte in 150 tisoč evrov za neposredna dolgoročna mikroposojila za mikro in mala podjetja.

Podjetja iz posavskih občin pa imajo na voljo razpis RRA Posavje za ugodna posojila za predfinanciranje projektov z odobrenimi evropskimi ali nacionalnimi sredstvi z garancijami Garancijske sheme Posavja. Razpis je odprt do 30. novembra, več informacij pa najdete na povezavi: subvencije.finance.si/r/2231019.

Podjetja, tu lahko trenutno dobite ugodna posojila, garancije in subvencije obrestnih mer
Foto: Shutterstock
Trgovina s ponarejenim blagom raste
8 ur
Trgovina s ponarejenim blagom v EU je v letu 2016 predstavljala 6,8 odstotkov vsega blaga, pripeljanega iz neevropskih držav. V letu 2013 je ta odstotek znašal 5 odstotkov, ugotavlja Organizacija
Več ▼

Trgovina s ponarejenim blagom v EU je v letu 2016 predstavljala 6,8 odstotkov vsega blaga, pripeljanega iz neevropskih držav. V letu 2013 je ta odstotek znašal 5 odstotkov, ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na svetovni ravni se je ta delež povečal za 3,3 odstotkov. Med ponarejenim blagom se največkrat znajde obutev, obleke, usnje, električne naprave, ure, medicinska oprema, parfumi in kozmetika, igrače, nakit... Glavna ponarejevalka je bila tudi tokrat Kitajska, sledijo Združeni Arabski Emirati, Singapur, Tajska, Indija in pa Turčija.

Najsrečnejši so Finci, kje smo Slovenci? 5
9 ur
Skandinavske države so tudi letos zmagovalke v sreči, prvo mesto so zasedli Finci, Danci drugo in Norvežani tretje mesto. Slovenija pa se je med 156 državami, uvrstila na 44. mesto, je pokazala
Več ▼

Skandinavske države so tudi letos zmagovalke v sreči, prvo mesto so zasedli Finci, Danci drugo in Norvežani tretje mesto. Slovenija pa se je med 156 državami, uvrstila na 44. mesto, je pokazala analiza Združenih narodov o svetovni sreči 2019. Slovenci smo tako prehiteli sosednje Madžare (62. mesto) in Hrvate (75. mesto). Smo pa za Slovaki, Čehi, Poljaki, Italijani, seveda tudi za Nemci in Američani. To so se uvrstili na 19. mesto (lani 18. mesto). Pred Američani so Britanci na 15. mestu, Avstrijci na 10. mestu in se omenjeni Nemci na 17. mestu. Najnižje na lestvici pa so se tudi tokrat znašle države Srednjeafriška republika in Afganistan ter na zadnjem 156. mestu Južni Sudan.

Najslabše, in sicer na 114 mesto, smo se Slovenci uvrstili po kazalniku tako imenovanega pozitivnega učinka, lahko bi rekli kar zadovoljstva in optimizma, glavno vprašanje pri tem kriteriju je, koliko ste srečni s preteklim dnevom, dogodki in podobno. Tudi pri zaznavi korupcije smo slabši od splošne uvrstitve države. Dobri smo pri zdravju in življenjski dobi, posebej dobri pa pri oceni svobode in socialnih pomoči, na 13. in 14. mestu.

V raziskavi so se tokrat osredotočali na kvaliteto v posamezni državi, katero so merili z večimi kazalniki (razvoj tehnologije, politične aktivnosti v državi...).

Najsrečnejši so Finci, kje smo Slovenci?
Foto: Shutterstock
Airbus začenja s preizkusi letečih taksijev v dejanskem okolju 1
9 ur
Evropski proizvajalec letal Airbus bo v prihodnjih mesecih začel s preizkusi letečih taksijev v dejanskem okolju. Letalniki bodo po navedbah Airbusa sposobni prevažati štiri ljudi, vzletali in
Več ▼

Evropski proizvajalec letal Airbus bo v prihodnjih mesecih začel s preizkusi letečih taksijev v dejanskem okolju. Letalniki bodo po navedbah Airbusa sposobni prevažati štiri ljudi, vzletali in pristajali pa bodo navpično. Z njimi želijo predvsem nasloviti problematiko cestnih zastojev, saj jih bodo takšni taksiji preprosto preleteli, pozneje pa bi jih lahko uporabljali tudi za prevoz organov in krvi. Za testiranje so izbrali nemško mesto Ingolstadt, sicer domovanje Audija, pri čemer imajo tudi podporo nemške vlade. Letalnik pa razvijajo tudi že v Nemčiji. (STA)

Delo: Ovadbe zaradi sporne prodaje dvorca Lambergh
10 ur
Kriminalisti so v primeru družbe Predence in prodaje dvorca Lambergh podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe, saj so z brezplačno odsvojitvijo premoženja povzročili stečaj družbe in
Več ▼

Kriminalisti so v primeru družbe Predence in prodaje dvorca Lambergh podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe, saj so z brezplačno odsvojitvijo premoženja povzročili stečaj družbe in oškodovali njene upnike v znesku okoli osem milijonov evrov, kolikor je bilo prijavljenih terjatev v stečajni postopek te družbe, so pojasnili na policiji. Podali so še ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin. Za katere osebe gre in za katere posle, natančno niso pojasnili, na podlagi dosegljivih informacij in dokumentov pa je mogoče sklepati, da bi lahko šlo za sporno odsvojitev posestva Lambergh s pripadajočim dvorcem oziroma hotelom, ki je bil ključno premoženje družbe Predence, poroča Delo.

Lahko VB prekliče brexit, kot pozivajo podpisniki peticije? In kaj tehta britanska vlada 1
11 ur

Kljub tehničnim težavam, zaradi katerih je bil peticijski del britanskega vladnega spletišča nedostopen, je v Veliki Britaniji peticijo za preklic brexita od srede do petka zvečer podpisalo že krepko več kot 3,8 milijona ljudi. Poleg tega je za soboto sklican nov javni protest, ki poziva k drugemu referendumu o brexitu. In da - dejavna je tudi premierka, ki je v petek zvečer vsem poslancem britanskega parlamenta poslala pismo, v katerem je navedla, kakšne možnosti za naprej vidi vlada.

Kaj sporoča premierka Mayeva britanskim poslancem

Začnimo pri pismu britanske premierke Therese May, naslovljenem na britanske poslance. V prvem delu je Mayeva pojasnila, kaj se je dogajalo na četrtkovi razpravi na evropskem vrhu. Več o tem v članku Kaj morate vedeti o odločitvi EU, da VB pogojno odobri odlog brexita, na kratko le toliko, da so se evropski voditelji na vrhu EU minuli četrtek na prošnjo britanske premierke strinjali s pogojnim krajšim odlogom brexita, ki bi se sicer moral zgoditi 29. marca, to je prihodnji petek.

Pri tem je Mayeva v pismu zapisala, "da so bili sklepi evropskega sveta pretvorjeni v zakonsko odločitev, ki je začela veljati v petek" in nadaljevala: "S podzakonskim aktom bomo v britanski zakonodaji morali spremeniti datum našega izstopa, vendar pa omenjena odločitev predvideva nov datum za izstop."

Kot smo pisali, morata v izogib "trdega brexita po nesreči" oba domova britanskega parlamenta potrditi spremembe zakona o brexitu, ki je uzakonil 29. marec kot datum za brexit. Po oceni britanskih političnih analitikov je tak postopek mogoče izpeljati v dveh dneh.

V osrednjem delu pisma je Mayeva navedla, kaj tehta vlada. Kot je zapisala, "se zdaj kaže več jasnih možnosti":

  • "Lahko prekličemo brexit – ampak s tem bi se izneverili izidu referenduma," je kot prvo možnost omenila premierka.
  • Kot drugo možnost je navedla: »Iz EU lahko 12. aprila izstopimo brez dogovora, ampak poslanska zbornica je že odločila, da te možnosti ne podpira.
  • "Če se bo izkazalo, da ni zadostne podpore za vnovično glasovanje o izstopnem dogovoru prihodnji teden, ali če poslanska zbornica dogovor zavrne, lahko pred 12. aprilom zaprosimo še za eno podaljšanje [pogajalskega obdobja], vendar bi to pomenilo, da moramo izvesti evropske volitve," je tretja možnost, ki jo je navedla premierka.
  • "Če bo videti, da obstaja zadostna podpora in če bo predsednik poslanske zbornice to dovolil, lahko gremo z izstopnim dogovorom znova v parlament prihodnji teden, in če ga bodo poslanci podprli, lahko iz EU izstopimo 22. maja," je premierka sklenila ta del pisma.

Ne nazadnje se je Mayeva v pismu opravičila britanskim poslancem za svoje besede minulo sredo, ko je v televizijskem nagovoru krivdo, zakaj do brexita ne bo prišlo 29. marca, pripisala britanskemu parlamentu.

Kaj bi morala doseči Theresa May? Če bi v tretjem glasovanju izstopni sporazum podprli vsi tisti, ki so ga podprli v drugem glasovanju (ko pa ni zbral dovolj podpore), bi poleg tega Mayeva potrebovala, da za izstopni sporazum glasuje tudi okoli 75 članov njene konservativne stranke, ki so prejšnjič glasovali proti sporazumu, ter da ga podpre tudi deseterica poslancev Stranke severnoirskih unionistov DUP.

Ljudje podpisujejo peticijo za preklic brexita

Trenutno je precej odmevna peticija za preklic brexita, ki je od srede do petka zvečer zbrala že prek 3,8 milijona podpisov.

Ampak - ali VB brexit lahko prekliče? Odgovor na to vprašanje ponuja sodba, ki jo je Sodišče EU sprejelo decembra lani. Namreč, Sodišče EU je decembra lani odločilo, da Velika Britanija sme enostransko preklicati postopek za brexit, ob tem pa razsodilo tudi:

  • Postopek za brexit se prekliče tako, da država prekliče uradno obvestilo o nameri za izstop iz EU.
  • Možnost preklica obstaja, dokler ne začne veljati izstopni sporazum. Če tega sporazuma ni, pravica do preklica po navedbi Sodišča EU obstaja, "dokler se ne izteče dveletno obdobje od uradnega obvestila o nameri za izstop iz EU, kot je bilo morda podaljšano".
  • Če se država odloči za preklic, mora o tem pisno obvestiti evropski svet, v katerem so zbrani evropski voditelji članic EU.
  • Odločitev za preklic, ki jo država sporoči evropskemu svetu, mora biti nedvoumna in brezpogojna. Kot so ob objavi sodbe interpretirali pravni strokovnjaki, to pomeni, da država ne more preklicati uradnega obvestila glede svoje namere za izstop iz EU zgolj zato, da bi si pridobila dodaten čas, da bi lahko pozneje še enkrat vnovič na enak način začela izstopni postopek.
  • S preklicem obvestila o nameri za izstop se postopek izstopa konča, zadevna država pa ostane članica EU pod nespremenjenimi pogoji glede njenega statusa v EU, je še navedlo Sodišče EU.

Še vedno so živi tudi pozivi k vnovičnemu referendumu

Ne le, da ljudje podpisujejo peticijo za preklic brexita, še vedno pozivajo k vnovičnemu referendumu, tudi na protestnih shodih. Naslednji shod bo danes, 23. marca, v Londonu. Med glavnimi govorniki je po britanskem poročanju napovedana tudi škotska premierka Nicola Sturgeon.

Shoda, ki je bil oktobra lani, se je po ocenah udeležilo okoli pol milijona ljudi. Več v prispevku Sky News

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Lahko VB prekliče brexit, kot pozivajo podpisniki peticije? In kaj tehta britanska vlada
Foto: Shutterstock
Margrethe Vestager, največja mora Silicijeve doline je pripravljena na nov korak 2
12 ur
»Po mojih izkušnjah nikoli ne dobiš česa, če za to ne prosiš, še zavrnitve ne. Zato sem rekla, da bom več kot vesela, če bom lahko še en mandat komisarka za konkurenco.«
Na članek...

South by Southwest, ki ga v ameriškem mestu Austin prirejajo že 32 let in je zaradi velike priljubljenosti glavnino svojega obstoja znan kot samo SXSW, že dolgo ni več zgolj vsakoletni filmski, tehnološki in glasbeni festival. Njegov konferenčni del zdaj radi obiskujejo tudi ambiciozni politiki. Letos so prišli, da bi udrihali čez tehnološke velikane. Demokratska senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa je na enem od dogodkov obljubljala zakonodajo, ki bi omogočila razbitje Facebooka ali Googlove krovne družbe Alphabet. Senatorka in demokratka iz Minnesote Amy Klobuchar je na nekem drugem izjavila, da želi, da bi protitrustovska politika spet »postala kul« – kar je bilo brez dvoma mogoče razumeti kot žuganje tem istim podjetjem. Prišla pa je tudi svetovno razvpita evropska birokratka, zaradi katere se direktorji ameriških tehnoloških podjetij verjetno bolj kot zaradi kogarkoli drugega tresejo od strahu in jeze: Margrethe Vestager.

Ne. Komisarka EU za konkurenco se ne more potegovati za mesto v Beli hiši – čeprav bi ji Warrenova in Klobucharjeva lahko zavidali njene dosežke. Medtem ko obe zgolj grozita, da bosta ukrotili spletne velikane, je Vestagerjeva že načelovala izvajanju ostrih protitrustovskih ukrepov. Je pa Danka, ki ji letos poteče petletni mandat, jasno nakazala, da želi biti še vedno navzoča na svetovnem prizorišču. Ponavadi previdna govorka, ki svoja mnenja raje zadrži zase, se je 11. marca na dogodku SXSW, oblečena v rdečo satenasto obleko in svetlo modre športne copate, občinstvu prikupila s svojim pikrim humorjem. Kot je dejala, se izogiba oblačenju v hlačne kostume, kakršne nosita Hillary Clinton in Angela Merkel. »Moški vedo, da si ženska tudi, če se oblečeš kot moški v suknjič in belo bluzo,« je dejala. »Zakaj bi se človek torej trudil? Bolje je ostati predan vrednotam raznolikosti.« (Iz občinstva so se zaslišali vzkliki odobravanja.)

Kraljica bojevnica na listi levosredinske ALDE

Šefinja varstva konkurence v EU se ne zavzema za to, da bi obglavili Google in Amazon, razen »v zelo, zelo skrajni sili«. Je pa na nekem drugem dogodku SXSW priznala, da bo »vendarle nekako kandidirala«. Potegovati se namerava za visok položaj v EU, podlaga njene kandidature pa bodo odmevne preiskave, zaradi katerih je postala zvezda evropske politike. Po besedah Dennisa Abbotta, svetovalca bruseljske družbe Burson Cohn Wolfe (BCW), velja za »kraljico bojevnico, ki se spopada z mogočno ameriško tehnološko silo«. Po anketi BCW se je med 28 komisarji in komisarkami EU povzpela na sam vrh lestvice priljubljenosti.

Vestagerjeva mora zdaj svojo slavo pretopiti v naslednji veliki korak na svoji politični poti. Imenovana je bila za eno od kandidatov na listi levosredinske koalicije Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), tretje največje skupine v evropskem parlamentu, ki pričakuje zelo dobre izide na majskih evropskih volitvah, ko najbi se tudi zdr užila s stranko francoskega predsednika Emmanuela Macrona. »ALDE bo dosegla precej dobre rezultate in bo edina sredinska, proevropska skupina, ki se bo po volitvah povečala,« napoveduje Doru Peter Frantescu, glavni direktor bruseljskega možganskega trusta VoteWatch Europe.

Macron, ki bo na volitvah poskušal kljubovati populistom in evroskeptikom, upa, da bodo zavezniki, kot je Vestagerja, lahko pripomogli k okrepitvi podpore za evropski projekt. »Evropa je čudovit kraj. Po drugi svetovni vojni, ko je bila Evropa razdejana fizično in duševno, nam je uspelo priti zelo daleč,« je Vestagerjeva povedala občinstvu SXSW. »Evropa je najboljši kraj za življenje v vsej svetovni zgodovini, še posebej, če si ženska,« je dejala. »A če nam česa primanjkuje, je to samozavest.«

Bi Margrethe Vestager lahko postala predsednica evropske komisije?

Vestagerjeva ima samozavesti na pretek in mnogi so prepričani, da jo morda zanima celo najvplivnejši položaj v EU: mesto predsednika evropske komisije, ki ga zdaj zaseda Jean-Claude Juncker iz Luksemburga. Po Frantescujevih besedah so bo do njega težko dokopala, ker si večje stranke najvišje položaje običajno izmenjujejo med seboj. Bi pa dober nastop koalicije ALDE in večji neuspehi desnosredinskih strank utegnili spremeniti to dinamiko in Vestagerjevi dati vsaj možnost, da se pogaja za kako drugo vodilno mesto. »Moški pri šestdesetih so del zakoreninjene tradicije,« je dejala in s tem namignila, da njene možnosti niso največje. Toda, če bi ženska iz precej majhne evropske države na koncu postala predsednica evropske komisije, bi to bila zgodovinska posebnost.

Kot pravi Nicholas Whyte, menedžer v svetovalni družbi APCO Worldwide, je na področju, kjer so v večini moški kandidati v srednjih letih, prednost biti ženska. »Spolna uravnoteženost postaja pomembno vprašanje pri razdelitvi najvišjih položajev,« dodaja.

Če k temu zapišemo, da ima Vestagerjeva za seboj ukrepanje proti korporativnim davčnim dogovorom in da ji je iz bogatih ameriških podjetij uspelo iztisniti visoke globe, ima kot kandidatka vsekakor možnosti za uspeh. Večina evropskih vlad je pozdravila njene posege v davčne kupčije multinacionalk z manjšimi članicami EU z nizkimi davki, kot je Irska. EU je podjetju Apple naložila, da mora Irski za nazaj plačati za več kot 13 milijard evrov davkov. Google je bil kaznovan s plačilom 6,7 milijarde evrov zaradi ravnanja, povezanega z oglaševanjem in aplikacijami za telefone.

Zamera zaradi železničarskega posla

Vestagerjeve nimajo radi vsi v EU. Francoski in nemški ministri – z opaznim molkom Macrona – so izrazili glasno nezadovoljstvo, ko je preprečila njihove hvaljene načrte o združitvi železničarskih dejavnosti Siemensa in Alstoma, s katero bi nastal »evropski prvak«, ki bi se pomeril s kitajskim izdelovalcem vlakov. Vestagerjeva je takrat izjavila, da zgolj opravlja svoje delo: da preprečuje nastanek velikanskih podjetij, ki bi lahko zavladala evropskemu trgu in pridobila moč, da poljubno zvišujejo cene.

Bi lahko nadaljevala delo v komisiji kot šefinja varstva konkurence, če bi spodletelo vse drugo? Whyte pravi, »da so njene možnosti za imenovanje v naslednjo komisijo docela odvisne od volje danske vlade«. Köbenhavn bi jo moral imenovati za svojo predstavnico, Vestagerjeva pa ni članica vladajoče stranke (v prejšnji vladi je bila podpredsednica vlade). Bi pa ji tudi tu lahko pomagala njena priljubljenost. Kot je pokazala nedavna danska anketa v časopisu Altinget, si večina Dancev želi, da bi ostala komisarka. »Če bi lahko to ostala, bi bilo to nekaj res posebnega,« je dejala v Austinu. »Po mojih izkušnjah nikoli ne dobiš česa, če za to ne prosiš, še zavrnitve ne. Zato sem rekla, da bom več kot vesela, če bom lahko še en mandat komisarka za konkurenco.« (Aplavz.)

Na SXSW je pridigala prepričanim. »Dvignite, prosim, roko tisti, ki ste prepričani, da so ti tehnološki velikani pridobili preveliko moč in da jih je treba regulirati,« je glavna urednica CNN Meredith Artley prosila občinstvo, ki je čakalo na to, da prisluhne govoru Vestagerjeve v do zadnjega kotička polni hotelski plesni dvorani. Roke so dvignili skoraj vsi. Zdaj mora v prave vernike spreobrniti še volivce v EU.

© Bloomberg Businessweek

Margrethe Vestager, največja mora Silicijeve doline je pripravljena na nov korak
Foto: Aleš Beno
Zveza Merklove in Macrona se je zaradi podnebja zalomila 8
16 ur
EU je razdeljena: Francija bi Evropo razogljičila do leta 2050, Nemčija pa ne. Vsaka ima svoje zaveznike.
Na članek...

Voditelji EU na vrhu ta teden niso določili datuma, ko naj bi EU dosegla neto ničelne emisije toplogrednih plinov, smo v četrtek povzeli poročanje Reutersa. Zdaj je znano več informacij o dogajanju.

Podnebna politika je razdelila članice EU, je poročal portal Politico. V nekaterih državah so odločno nasprotovali kakršnikoli pomembnejši razpravi o tej temi, v drugih so razogljičenje prav tako odločno podprli.

Na eni strani je Francija. Macron vodi skupino držav, ki želijo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za toliko, da bi EU dosegla ničelne neto emisije leta 2050. V tej skupini so še Nizozemska, Luksemburg, Španija, Portugalska, Finska, Švedska in Danska, je naštel Euractiv.

Na drugi strani so Nemčija, Poljska, Madžarska in Češka, ki zavračajo sklicevanje na leto 2050 kot ciljno za dosego ogljične nevtralnosti. Forbes je poročal, da je predlog razogljičenja do 2050 zavrnila Poljska, druge tri države pa so jo pri tem podprle.

Več medijev je dodalo, da se francosko-nemška naveza lomi zaradi različnih pogledov na podnebno politiko.

Slovenije v tej zgodbi niso omenjali, v včerajšnjem sporočilu za javnost Šarčevega kabineta o dogajanju na četrtkovem in petkovem vrhu pa o podnebnih vprašanj niso pisali.

Spomnimo, v evropski komisiji so pripravili dolgoročno strategijo razogljičenja konec lanskega novembra. Za letošnje leto so napovedali obširne debate o strategiji, njeno sprejetje so predvideli v začetku leta 2020, ko jo bodo v skladu s pariškim sporazumom poslali okvirni konvenciji Združenih narodov za podnebne spremembe UNFCCC.

Zveza Merklove in Macrona se je zaradi podnebja zalomila
Foto: Shutterstock
Kaj morate vedeti o odločitvi EU, da VB pogojno odobri odlog brexita
22 ur

Evropski voditelji, med njimi tudi slovenski premier Šarec, so se v četrtek, na vrhu EU po okoli osemurni razpravi pozitivno odzvali na prošnjo britanske premierke.

5 dejstev o odločitvi EU, da VB pogojno odobri odlog brexita:

  • Britanska premierka Theresa May je EU zaprosila za odlog brexita do 30. junija. EU je zavrnila britansko prošnjo za trimesečni odlog brexita.
  • Namesto tega so evropski voditelji Veliki Britaniji odobrili pogojno podaljšanje pogajalskega obdobja – z dvema datumoma.
  • Evropski voditelji so odločili, da bo Evropska unija Veliki Britaniji odobrila pogojni odlog brexita do 22. maja, če … Pogoj je, da britanski parlament prihodnji teden potrdi izstopni dogovor. Če bo britanski parlament izstopni dogovor potrdil, bo lahko brexit odložen do prej omenjenega 22. maja, da bi bilo mogoče v vmesnem času opraviti pravne formalnosti v zvezi z ratifikacijo in druga opravila.
  • Evropski voditelji so potrdili tako imenovani "strasbourški dogovor". S tem so se odzvali na pismo britanske premierke, ki je prosila za pomoč pri dodatnih zagotovilih glede dogovora, ki ga je njena vlada dosegla z evropsko komisijo 11. marca v Strasbourgu. Po njeni oceni bi ji to lahko pomagalo v prepričevanju parlamenta, naj podpre izstopni dogovor z EU.
  • Če prihodnji teden (predvidoma v torek, 26. marca) britanski parlament ne bo potrdil izstopnega dogovora, bo imela britanska vlada do 12. aprila čas, da pove, kako naprej. Svoje načrte mora VB poslati v proučitev EU.

Predsednik EU Tusk: do 12. aprila je mogoče še vse

Če britanski parlament prihodnji teden ne bo odobril izstopnega dogovora, je ključni datum 12. april.

Do 12. aprila, je dejal predsednik EU Donald Tusk, je vse mogoče: a) izstop z dogovorom, b) daljši odlog brexita (če bi VB na novo razmislila o svoji strategiji) ali pa c) preklic brexita, pri čemer je odločitev o morebitnem preklicu v izključni pristojnosti britanske vlade. »EU je pripravljena na najslabše, a upa na najboljše. Kot veste, upanje umre zadnje,« je dejal Donald Tusk.

Kljub povedanemu še vedno ni mogoče izključiti trdega brexita, ko bi VB izstopila iz EU brez dogovora, s tem pa tudi brez prehodnega obdobja.

In ne pozabimo - v izogib "trdega brexita po nesreči" morata oba domova britanskega parlamenta potrditi spremembe k zakonu o brexitu, ki je uzakonil 29. marec kot datum za brexit. Po oceni britanskih političnih analitikov je postopek mogoče končati v dveh dneh.

Kaj morate vedeti o odločitvi EU, da VB pogojno odobri odlog brexita
Foto: Shutterstock