Manager
Naslovne zgodbe Financ
1 min
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Nestle z najboljšim trimesečjem v treh letih
18 min
Največja svetovna živilska skupina Nestle je sporočila, da sta njena največja trga, ZDA in Kitajska, v prvem četrtletju pokazala močan trend rasti. Švicarski koncern je v prvem trimesečju
Več ▼

Največja svetovna živilska skupina Nestle je sporočila, da sta njena največja trga, ZDA in Kitajska, v prvem četrtletju pokazala močan trend rasti. Švicarski koncern je v prvem trimesečju prodajo pospešil na 3,4 odstotka, analitiki pa so napovedali rast v višini 2,8 odstotka. V prvem trimesečju so ustvaril 19,4 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največ je k rasti prispevala prodaja izdelkov za nego hišnih ljubljenčkov, mlečnih izdelkov ter prehrana za dojenčke, piše Reuters. Skupina je na dobri poti, da uresniči cilj več kot 3-odstotne letne rasti.

Nestle z najboljšim trimesečjem v treh letih
Foto: Stefan Wermuth/Bloomberg
Ko CEO v nekaj dneh zasluži mesečno plačo zaposlenega
39 min
Če podjetje posluje dobro, torej rastejo prihodki in dobiček, podjetje se razvija in zaposluje, potem ni razloga, da za dobro opravljeno delo ne nagradi menedžerjev, ki so pripeljali do tega uspeha.
Na članek...

Zadnje čase se na vsakem koraku govori o plačah. V javnem sektorju so že dosegli zvišanje plač – pri policistih se je zalomilo pri interpretaciji bruto in bruto bruto, zato se napoveduje nova stavka –, vse glasnejši pa so tudi sindikati v gospodarstvu. Vsi bi višje plače, ker podjetja poslujejo bolje, ker je gospodarska rast. Vse prav, a pri višanju plač je treba upoštevati tudi to, da se približuje gospodarska ohladitev. Na nedavnem kadrovskem kongresu med kadrovskimi menedžerji ni bilo zaznati pretiranega optimizma. Vsi so previdni, nekateri pravijo, da imajo več deset delavcev preveč in da dvomijo, da jih bodo letos še lahko obdržali. Umar na drugi strani optimistično napoveduje petodstotno rast plač za letos in celo 5,5-odstotno letno rast za prihodnji dve leti. Pa je to realno in predvsem vzdržno?

Danes smo pogledali, koliko so zaslužili direktorji in predsedniki uprav borznih družb. Številke sežejo tudi do milijona evrov in čez – bruto seveda – in se morda slišijo vrtoglave, vendar postojmo za trenutek. Če podjetje posluje dobro, torej rastejo prihodki in dobiček, podjetje se razvija in zaposluje, potem ni razloga, da za dobro opravljeno delo ne nagradi menedžerjev, ki so konec koncev pripeljali do tega uspeha.

Najnovejša analiza portala SmallBusinessPrices.co.uk je pokazala, da CEO družb FTSE 100 (100 največjih podjetij, ki kotirajo na londonski borzi) zaslužijo povprečno letno bruto plačo zaposlenega v nekaterih panogah že v enem dnevu (denimo v medijih v dobrega pol dneva), v finančni panogi v povprečju v dveh dneh, v tehnološki pa v sedmih dneh. V farmacevtski panogi in zdravstvu je povprečje dva dneva in pol. Seveda so razlike v plačah na Otoku bistveno večje kot pri nas, pa vendar smo pogledali, kakšno je slovensko razmerje, denimo v Krki, kjer je dolgoletni prvi mož Jože Colarič lani zaslužil dober milijon evrov bruto. Če pogledamo družbo Krka, kjer so imeli lani v povprečju 5.261 zaposlenih, je povprečno letno bruto plačo zaposlenih v podjetju (dobrih 35 tisoč evrov bruto) Colarič zaslužil v približno osmih delovnih dneh. Če pogledamo podatke za skupino, kjer so imeli lani v povprečju dobrih 11.100 zaposlenih (povprečna letna bruto plača pa je znašala okoli 26.600 evrov), je Colarič povprečno bruto plačo zaposlenega zaslužil v dobrih šestih delovnih dneh.

Prav je, da so menedžerji – in seveda tudi drugi zaposleni – za dobro delo tudi dobro plačani. Ni pa prav, da jim država pobere polovico zaslužka. Pa se zdi, da vlada Marjana Šarca kar nekako ne želi ugrizniti v to kislo jabolko. Daje nam bombončke, kot je neobremenjen regres do višine povprečne plače v državi. Ni pa konkretnih razbremenitev dela za plače inženirjev, farmacevtov, vrhunskih strokovnjakov, ki so gonilo razvoja v naših podjetjih. Vsi ti, strokovnjaki, menedžerji, višje neto plače verjetno ne bodo držali zase, temveč jo bodo vlagali naprej, v podjetja, nove priložnosti, več bodo zapravljali – torej bo to dobro za gospodarsko rast.

OECD je letos Slovenijo po obremenitvi dela z davki in prispevki uvrstil na visoko osmo mesto med 36 državami. Davčno breme samskega zaposlenega tako znaša 43,3 odstotka. Čas je, da prepustimo to mesto drugim in se približamo denimo Norveški ali Danski. Ali pa ne nazadnje Švici, kjer imajo 22,2-odstotno obremenitev dela in kateri bi tako radi bili podobni.

Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb? 1
55 min
Prejemki šefa Krke Jožeta Colariča so lani prvič presegli milijon evrov bruto, kar je 11-odstotna rast glede na leto prej, a Colarič ni na vrhu lestvice šefov, ki so jim plače lani najbolj zrasle
Na članek...

Bruto prejemki Jožeta Colariča, šefa Krke, so lani prvič presegli milijon evrov, kar ga uvršča visoko na vrh lestvice najbolje plačanih šefov slovenskih borznih družb. Sestavili smo svežo lestvico najbolje plačanih in pogledali, katerim menedžerjem je plača glede na leto prej lani najbolj zrasla.

Primerjali smo prejemke članov uprav največjih slovenskih podjetji v minulem letu in pogledali, koliko so se spremenili glede na leto 2017. Iz primerjave smo – z izjemo Marka Jazbeca iz Save Re – izpustili tiste člane uprav družb, ki so mandat nastopili šele lani ali v letu 2017, saj v tem primeru ne moremo narediti primerjave. Prav tako smo izpustili člane uprave Mercatorja in Luke Koper, saj družbi še nista objavili letnega poročila.

Najbolj so lani bruto prejemki zrasli predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku, in sicer za 16 odstotkov. Na drugem mestu je predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina, ki so se mu bruto prejemki povečali za 15 odstotkov, na tretjem mestu pa je Jože Colarič iz Krke; njegovi bruto prejemki so lani glede na leto 2017 zrasli za 11 odstotkov.

Najbolje so plačani Krkini menedžerji

Prejemki Colariča so, kot že rečeno, lani prvič presegli milijon evrov bruto.

Prejemki pa so se povečali tudi preostalim članom uprave. Aleš Rotar, Vinko Zupančič in David Bratož so dobili povišek v višini okrog devet odstotkov. Rotar je prejel 732 tisoč evrov, Zupančič 610 tisoč evrov, Bratož pa 602 tisoč evrov bruto prejemkov. Edini ženski v upravi, Mileni Kastelic, pa so se prejemki povečali za 2,3 odstotka. Moški del uprave Krke so tudi najbolje plačani menedžerji v Sloveniji.

Člani uprave so lani Krko uspešno pripeljali do rekordnih prihodkov in rekordnega dobička. Prihodke od prodaje so medletno povečali za 5,2 odstotka (na 1,33 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 14 odstotkov (na 174 milijonov evrov). Podrobnosti o poslovanju Krke v letu 2018 si lahko preberete tukaj.

Petrol z rekordnim dobičkom, plača šefa za štiri odstotke gor

Prvi mož energetske družbe Petrol Tomaž Berločnik je lani dobil 367 tisoč evrov bruto prejemkov, kar je glede na leto 2017 povečanje za 4,26 odstotka. V upravi pa je največji povišek dobil Rok Vodnik, ki so se mu prejemki lani glede na predlanskim povečali za slabih sedem odstotkov, na 324 tisoč evrov bruto.

Igor Stebernak je dobil 4,7-odstotni povišek in je prejel 313 tisoč evrov bruto prejemkov, Ika Krevzel Panić pa triodstotnega. Zadnja je tudi najslabše plačana članica uprave, saj je prejela 103 tisoč evrov bruto prejemkov.

Skupina Petrol je v letu 2018 ustvarila 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 119,4 milijona evrov, šest odstotkov več kot v letu 2017. Skupina je imela 91,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2017 in največ do zdaj. Več o lanskem poslovanju družbe Petrol si lahko preberete tukaj.

Bobincu nižja plača kot leto prej

Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je lani prejel 357 tisoč evrov bruto prejemkov, kar je za 29 odstotkov manj kot leto prej. So pa imeli v Gorenju po prevzemu veliko menjav v upravi. V primerjavo smo vključili še Draga Bahuna, ki ima med vsemi vodilnimi v Sloveniji najdaljši staž – v upravi Gorenja je od leta 1997. Lani je prejel 246 tisoč evrov bruto prejemkov. Njemu so se prejemki zmanjšali za 32,4 odstotka. Več o prihodkih članov uprave Gorenja si lahko preberete v članku: Bobinac lani ni dobil nagrade, je pa z vsakim evrom njegove plače Gorenje naredilo 311 evrov čiste izgube.

V Gorenju lani ni šlo po načrtih. Za leto 2018 so načrtovali 8,1 milijona evrov dobička, a so leto končali s 111,2 milijona evrov izgube. Upad prihodkov pa je bil 9,6-odstoten. Analizo poslovanja objavljamo tukaj.

V Cinkarni Celje povečali dobiček in plače

Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje, je prejel 352 tisoč evrov bruto prejemkov. To je za 15 odstotkov več kot leto prej. So pa prav vsi člane uprave dobili povišek, večji od deset odstotkov. Nikolaja Podgoršek Selič je prejela 274 tisoč evrov, Jurij Vengust 252 tisoč evrov, Marko Cvetko pa 145 tisoč evrov bruto prejemkov.

Cinkarna Celje je lani ustvarila skoraj 164 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 13 odstotkov manj kot leto prej. Kljub temu se je dobiček pred davki povečal za štiri odstotke, na 36 milijonov evrov, čisti dobiček pa za šest odstotkov, na 30,6 milijona evrov, kar je rekorden rezultat. Več o rezultatih si preberite tukaj.

V Zavarovalnici Triglav največji povišek dobil Tadej Čoroli

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je lani prejel 215 tisoč evrov prejemkov, kar je 3,9-odstotno povečanje. Največji povišek v upravi Triglava je sicer dobil Tadej Čoroli, saj so se mu prejemki glede na leto 2017 povečali za 10,3 odstotka, na 204 tisoč evrov. Prav toliko sta dobila tudi preostala člana uprave Uroš Ivanc in Marica Makoter.

Skupina Triglav je lani zbrala za dobro milijardo evrov bruto premije, prihodki iz čistih zavarovalnih premij so znašali 952 milijonov evrov. To je sedemodstotna rast. Dobiček pred davki je zrasel za 15 odstotkov, na 97,5 milijona evrov. Čisti dobiček skupine pa je znašal 80,8 milijona evrov. Več o poslovanju Zavarovalnice Triglav si lahko preberete tukaj.

V Uniorju z najboljšimi rezultati v več kot desetletju, predsedniku uprave povišek

V zreškem proizvajalcu orodja Uniorju je predsednik uprave Darko Hrastnik lani prejel 201 tisoč evrov bruto prejemkov. Ti so se mu glede na leto prej povečali za osem odstotkov. Prav za toliko se je plača povišala drugemu članu uprave Branku Bračku, ki je prejel 185 tisoč evrov plače.

Skupina Unior je lani povečala prihodke od prodaje za 3,1 odstotka, na 246,5 milijona evrov. To je dober milijon evrov nad načrti. Čisti dobiček so okrepili za 113 odstotkov, na 12,2 milijona evrov, kar je najboljši izid po letu 2006. Intervju s predsednikom uprave Hrastnikom si lahko preberete tukaj.

Skobe z višjo plačo kot leto prej

Predsednik uprave Telekoma Slovenije v odhajanju Rudolf Skobe je lani prejel 193 tisoč evrov bruto prejemkov, kar je glede na leto prej 11-odstotna rast. Več o tem, zakaj Skobe odhaja iz Telekoma, pišemo tukaj. Prejemki so se povečali tudi preostalima članoma uprave. Tomažu Seljaku za osem odstotkov, na 187 tisoč evrov bruto, Ranku Jelaču pa za štiri odstotke, na 180 tisoč evrov bruto.

Telekom Slovenije je lani ustvaril 715 milijonov evrov prihodkov od prodaje (kar je milijon manj kot leto pred tem), čisti dobiček pa so povečali z devetih na 33,3 milijona evrov. Je pa ta še vedno za šest milijonov skromnejši kot leta 2016. Podrobnosti o rezultatih Telekoma Slovenije najdete tukaj.

Uprava Intereurope z uspešnim poslovanjem, a manjšimi prejemki

V Intereuropi so dvema članoma uprave zmanjšali bruto prejemke. Predsedniku uprave Ernestu Gortanu za osem odstotkov, na 160 tisoč evrov, članu uprave Marku Cegnarju pa za 16 odstotkov, na 132 tisoč evrov.

Skupina Intereuropa je lani ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2017. Intereuropa je prvič po letu 2015, ko je imela minimalni dobiček, spet poslovala s čistim dobičkom – tega je bilo za 4,7 milijona evrov. Več o poslovanju Intereurope si lahko preberete tukaj.

Abanka povečala dobiček, a znižala plače upravi

Jože Lenič, predsednik uprave Abanke, je eden tistih menedžerjev, ki so lani prejeli manj prejemkov kot leto prej. Prejemki so se mu zmanjšali za 15,4 odstotkov, na 153 tisoč evrov bruto. Golobu Matzeleju pa so se zmanjšali za 20,2 odstotka in so tako znašali 142 tisoč evrov bruto.

Abanka je lani ustvarila 66,7 milijona evrov čistega dobička, leto prej 42,6. Lani so v banki doživeli velik upad čistih obresti – te so glede na predlanske manjše za 17,2 odstotka. Medtem ko so jih še leta 2017 imeli 73 milijonov evrov, jih je bilo lani za 61 milijonov. Neobrestne prihodke pa so povečali s 47 milijonov evrov v letu 2017 na 64 milijonov lani. Več o rezultatih in prodajnem procesu Abanke si lahko preberete tukaj.

V NLB največji poviški

V največji slovenski banki NLB je predsednik uprave Blaž Brodnjak lani prejel 190 tisoč evrov bruto prejemkov. Ti so se mu glede na leto prej povečali za 16 odstotkov. Ima pa Brodnjak v upravi najmanjše prejemke med vsemi njenimi člani. Archibald Kremser dobi na leto 207 tisoč evrov, Andreas Burkhardt 208 tisoč evrov, László Pelle pa 200 tisoč evrov bruto prejemkov.

So se pa prav v NLB prejemki uprave najbolj povečali, saj sta Kremser in Burkhardt glede na leto 2017 dobila 15-odstotni povišek, Pelle pa 16-odstotnega. Med njih se je vrinil samo Tomaž Benčina iz Cinkarne Celje, ki je lani dobil 15-odstotni povišek.

Skupina NLB je lani ustvarila 203,6 milijona evrov čistega dobička, kar je za deset odstotkov manj kot v letu 2017. Je pa čiste obrestne in neobrestne prihodke povečala za odstotek. Več o rezultatih NLB si lahko preberete tukaj.

Na čelu Save Re je Jazbec dobil 181 tisoč evrov bruto plače

Marko Jazbec, ki vodi Savo Re od sredine leta 2017, je lani prejel 181 tisoč evrov bruto prejemkov. Ker je svoj mandat začel sredi leta, njegovih prejemkov ne moramo primerjati s prejemki leto prej. So se pa prejemki Jošta Dolničarja zmanjšali za dva odstotka, na 176 tisoč evrov bruto. Enak znesek je prejel član uprave Srečko Čebron, ki pa se mu je plača za dva odstotka povišala.

Skupina Sava Re je lani ustvarila 43 milijonov evrov čistega dobička, kar je 38,3 odstotka več kot leto prej in največ v zgodovini. Lani so zbrali za 46,3 milijona evrov kosmatih premij, kar je za 5,6 odstotka več kot v letu 2017. Podrobnosti o poslovanju Save Re si lahko preberete tukaj.

Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb?
Umetna neumnost
1 ura

Med stvarmi, s katerimi se ukvarjam kot raziskovalec in profesor, so tudi teme s področja strojnega učenja in umetne inteligence. V zadnjih desetletjih je umetna inteligenca doživela silen napredek, za kar sta večinoma zaslužna dva dejavnika: izjemen razvoj hitrosti in zmogljivosti računalnikov ter povsod navzoče elektronsko zbiranje vsakovrstnih podatkov. A ko v kakem pogovoru tema nanese na umetno inteligenco, pogosto pol v šali in pol zares pripomnim: »Kaj pa umetna neumnost?« Kdor se je že srečal z njo, ve, da ima umetna inteligenca številne omejitve in da je ponavadi bolj podobna neumnosti kot inteligenci. Kar seveda ne pomeni, da ni nadvse koristna, le previdni moramo biti pri njeni uporabi.

Če nas področje algoritmov in umetne inteligence vsaj malo zanima, lahko naletimo na številne zgodbe o tem, kje so omejitve takih sistemov. Ena zanimivejših zgodb je bila objavljena oktobra 2018, govorila pa je o tem, da je spletni trgovec Amazon po treh letih testne uporabe opustil sistem, ki naj bi z umetno inteligenco pomagal zaposlenim v oddelku človeških virov izbirati najprimernejše zaposlene izmed številnih življenjepisov, ki jih v podjetju prejmejo vsak dan (o tem je prva poročala agencija Reuters 10. oktobra 2018). Globalno podjetje Amazon zaposluje več kot pol milijona ljudi, zato si lahko predstavljamo gigantsko delo, ki ga pri taki množici zaposlenih opravljajo kadrovske službe. Ker je podjetje eno vodilnih v svetu na področju razvoja umetne inteligence – ne nazadnje njegov poslovni model temelji na optimizaciji logističnih procesov in spodbujanju porabe –, je bilo logično, da so s tovrstnimi procesi želeli priskočiti na pomoč tudi temu delu poslovanja.

V sistem so naložili na sto tisoče prejetih življenjepisov in za vsakega označili, ali so tega kandidata zaposlili ali zavrnili. Sam algoritem ni bil slab, temeljil je na načelu tekstovnega rudarjenja, ki je iz življenjepisov razbral več kot 50 tisoč različnih besed. Algoritem se je naučil izločiti vse tisto, kar so imeli vsi skupno – znali so programirati v različnih jezikih, bili so timski igralci in podobno. Algoritem je ugotovil, da so imeli med prejšnjimi izbranimi prednost tisti kandidati, ki so v življenju omenjali besede, kot so »izvršiti«, »zajeti« in podobno. No, izkazalo se je, da te besede uporabljajo predvsem kandidati moškega spola, zato je algoritem dajal moškim kandidatom izrazito prednost – še večjo, kot bi jo dajali ljudje, sploh v današnjem času. Glede na to, iz česa je algoritem izbiral, to niti ni čudno – v celotnem podjetju Amazon je delež moških med zaposlenimi 60-odstoten, med zaposlenimi na tehničnih delovnih mestih, kjer je večji del novih zaposlitev, pa je ta delež celo 77-odstoten. Jasno je torej, da sistem umetne inteligence daje prednost moškim, saj je bila tem prednost dana že v preteklosti. Amazon je algoritem večkrat popravljal, da bi bila izbira bolj uravnotežena, a z vsakim novim popravkom so se pojavile nove težave, tako da so na koncu objavili, da so sistem vrgli v smeti. In zraven še dodali, da ga v praksi niso nikoli zares uporabljali – če jim to res verjamemo.

Primer Amazonovega zaposlovalnega algoritma lepo pokaže eno veliko omejitev današnje umetne inteligence – uči se na podlagi prejšnjih podatkov in prejšnjih človeških odločitev. Hote ali nehote so zaposlovalci v Amazonu v preteklosti dajali prednost moškim. Četudi bi dandanes to želeli uravnotežiti, algoritem današnjih želja ne more razbrati, vse, kar vidi, so prejšnji podatki in prejšnje odločitve. Umetna inteligeca tudi ne išče vzročno-posledičnih zvez, temveč zgolj korelacije v podatkih. Marc Botha, ki redno piše blog o podatkovni analitiki, je omenjal primer, ko je študija, ki je primerjala velike količine podatkov o življenjskih navadah, pokazala, da je redno pitje šampanjca povezano z daljšim življenjem. Sklep, do katerega bi prišel tipičen sistem »umetne inteligence«, je, da bi nam za daljše življenje priporočil redno uživanje šampanjca. Kar pa seveda nima nobenega smisla, kar je dokazala pred skoraj natančno letom dni objavljena študija v zdravstveni znanstveni reviji Lancet, ki je analizirala 83 študij iz 19 držav, ki so zajele skupno skoraj 600 tisoč ljudi, in pokazala, da že zmerno uživanje alkohola skrajšuje življenjsko dobo. Do takega sklepa lahko trenutno pride zgolj zelo resno zastavljena znanstvena študija, ne pa sam algoritem, pa četudi je še tako kompleksen.

Je pa umetna inteligenca izjemno dragocena tam, kjer je treba prečesati velikanske količine podatkov in biti pri tem pozoren na vsako malenkost in ne izgubiti koncentracije tudi pri dvajsettisoči sliki, ki jo gledaš. Obstaja že vrsta študij o tem, kako lahko umetna inteligenca prekaša izkušene zdravnike diagnostike. Trije raziskovalci iz ZDA (UCL in Harvard) so marca lani v reviji Nature objavili študijo, ki je primerjala zanesljivost diagnoze srčnih bolezni za 267 pacientov na podlagi skoraj 200 tisoč ultrazvočnih posnetkov srca. Medtem ko je umetna inteligenca z algoritmom globokega učenja dosegala od 92- do 98-odsotno zanesljivost, so bili izkušeni kardiologi uspešni v zgolj od 70 do 84 odstotkih primerov.

Algoritmi umetne inteligence so torej dobri tam, kjer je treba na podlagi velike količine informacij sprejeti razmeroma preprosto odločitev. Zelo daleč pa smo še od tega, da bi umetna inteligenca dejansko bila inteligenca, sposobna razumeti svet okrog sebe. Eno bolj obetavnih področij umetne inteligence so samovozeča vozila. Ta dandanes obdelujejo ogromno podatkov iz številnih senzorjev, s katerimi so opremljena sodobna vozila. A kljub vsem tem podatkom jih svet, po katerem se vozijo, hitro zmede. Maja 2017 se je zgodila prva smrtna nesreča zaradi »avtopilotnega« sistema Teslinega vozila. Umetna inteligenca, ki je takrat vozila avto, je namreč bok tovornjaka, ki je vozilu prečkal pot, zamenjala za obcestni plakat, in zapeljala vozilo naravnost vanj. Proizvajalci vozil nasploh priznavajo, da samovozečih vozil v prostem prometu še nekaj let ne bomo videli – predvsem zaradi težav, ki jih ima umetna inteligenca pri razumevanju sveta in logičnem povezovanju.

Umetna inteligenca je že med nami in v marsičem nam pomaga. Razvoj v zadnjih letih je bil izjemen in se nadaljuje s pospešenim tempom. A strahu, da bodo sistemi umetne inteligence kaj kmalu nadomestili človeka, po mojem ni. Trenutno je bolj kot umetna inteligenca to umetna neumnost – pa smo mislili, da imamo že naravne več kot dovolj.

Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo
2 uri
Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Na članek...

Zadnja leta so trgovci na svoje police postavili tudi hrano s kmetij, iz zadrug, od čebelarjev in drugih manjših lokalnih ponudnikov s podeželja. Lokalno pridelana hrana postaja vse bolj priljubljena tudi v boljših gostilnah in restavracijah. Kako so na krožnike znanih gostiln prodrli siri in maslo mlekarne Planika?

V trgovskih verigah so njihovi izdelki – najbolj znan je njihov sir tolminc – že na voljo, možnosti za širjenje prodaje pa vidijo tudi v kulinariki. Usmerjajo se na boljše restavracije, ki pripravljajo jedi z lokalnimi sestavinami.

Gostinec in mlekarna drug drugemu zvišujeta vrednost

Kako prodirajo v gastronomijo? »V naši mlekarni želimo izdelkom dodati vrednost. Pošteno povem, da pri prodaji pomaga, če ima izdelek zanimivo in pristno zgodbo. Tudi sama bolj uživam na večerji, ko slišim zgodbo o vinu in hrani, od kod prihaja, kako nastane, zakaj je posebno ali zanimivo … Ljudje radi slišijo, kako je narejeno naše maslo ali sir. Takšne informacije dajo dodano vrednost vsaki jedi in boljši gostinci to vedo. Tako se zgodba mlekarne Planike in njenih najbolje prodajanih izdelkov prepleta z zgodbo gostinca, druga drugi zvišujeta vrednost,« pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika, ki je zgodbo mlekarne in njeno navezanost na naravo pred kratkim predstavila na evropskem simpoziju hrane European Food Summit v Ljubljani.

Med prvimi jim je vrata odprla Hiša Franko

Svoja vrata so jim prvi odprli posoški gostinci, najprej Hiša Franko z Ano Roš in Valterjem Kramarjem, najbolj znanim parom iz kulinarično-vinskega sveta. »Kot se je dvigoval sloves Hiše Franko, ki uporablja lokalne sestavine in naše mlečne izdelke, se je tudi naši mlekarni dvigoval sloves. To velja tudi za druge gostince iz Posočja in drugih delov Slovenije, s katerimi tudi dobro sodelujemo,« dodaja sogovornica.

Kulinarično združenje restavracij JRE Slovenija, ki povezuje lastnike in chefe 17 top restavracij, jih je letos vključilo v svojo družino kulinaričnih mojstrovin, kot pravijo partnerjem, ki jim dobavljajo sestavine za jedi.

Prodaja se lokalno in preplet tradicije s sodobnim

Prav to, da predelujejo samo mleko iz doline Soče, je glavni adut mlekarne Planika. Upoštevajo tradicijo in znanje, ki ga prenašajo iz roda v rod. Močno so navezani na svoje okolje, na kmete, ki jim dobavljajo mleko, in domačine, ki delajo v mlekarni.

V svoje izdelke vgrajujejo tisto, kar najdejo v svojem okolju in kar je trendovsko. »Dolina Soče nam ponuja soško postrv, ki jo dimljeno vgrajujemo v sir. Enako je z divjim origanom ali dobro mislijo, kot po domače pravimo tej rastlini, ki raste na naših planinah, zeliščarka jo nabira, mi primerno obdelamo in dodamo siru. Trendovski je naš sir s posušenimi vršički industrijske konoplje, ki jo pridelujejo na kmetiji Ileršič. Njihovo konopljino olje dodajamo jogurtu,« našteva Anka Lipušček Miklavič. Veliko poskusov sicer ne uspe, a tisti, ki uspejo, so izdelki z dodano vrednostjo, s katerimi nadaljujejo regionalno zgodbo soške doline.

»Kjer je možno, poudarjamo lokalnost, in kamor lahko, vgradimo lokalne sestavine. Delamo tudi Gregorčičev sir, saj smo ponosni na pesnika Simona Gregorčiča iz Vrsnega pri Kobaridu. Prvošolčkom v Kobaridu prvi dan šole podarimo prvošolčkov sir. Tako že otrokom približamo lokalni okus in sir iz tukajšnjega mleka. Poskušamo delati in trgu ponujati vse, kar je lokalnega,« še poudarja.

Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo
Foto: Jure Makovec
Neslavna lestvica: gospodarsko najbolj nesrečne države 1
2 uri
Naziv najbolj obupanega gospodarstva je ponovno pripadel Venezueli, kažejo podatki Bloomberga. Inflacija bo po napovedih v 2019 dosegla neverjetnih osem milijonov odstotkov. Med najmanj srečne
Več ▼

Naziv najbolj obupanega gospodarstva je ponovno pripadel Venezueli, kažejo podatki Bloomberga. Inflacija bo po napovedih v 2019 dosegla neverjetnih osem milijonov odstotkov. Med najmanj srečne sodijo še Argentina, Južna Afrika, Turčija, Grčija, Ukrajina, Španija, Urugvaj, Brazilija, Srbija in Savdska Arabija.

Bloombergov nesrečni indeks izračunajo kot vsoto inflacije v državi in stopnje brezposelnosti. Primerjajo mediano napovedi ekonomistov za leto 2019 in objavljene podatke za leto 2018 .

Bo na vrh Wall Streeta sedla prva ženska?
3 ure
Wall Street bi lahko kmalu na mestih izvršnih direktorjev dobil prvo žensko, piše BBC. JP Morgan, največja ameriška banka je sporočila, da bo finančna šefinja Marianne Lake prevzela vodenje
Več ▼

Wall Street bi lahko kmalu na mestih izvršnih direktorjev dobil prvo žensko, piše BBC. JP Morgan, največja ameriška banka je sporočila, da bo finančna šefinja Marianne Lake prevzela vodenje poslovanja s potrošniškimi posojili. Napredovanje pomeni, da bi bila lahko Lake naslednica izvršilnega direktorja Jamieja Dimona.

Lake so omenjali kot kandidatko za vodenje ameriške banke Wells Fargo, ki se je vpletla v škandal in išče novega šefa. Na mestu finančne direktorice jo bo zamenjala Jennifer Piepszak.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
3 ure
Podjetniški sklad bo dopolnil javni poziv, prek katerega lahko podjetja dobijo skoraj 10 tisočakov subvencije
Na članek...

Slovenski podjetniški sklad bo objavil spremembo javnega poziva za vavčer za pridobitev certifikatov, s katero je med certifikate, ki jih sofinancira, vključil tudi certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS.

Na to, da nekateri za naša podjetja pomembni certifikati niso predmet poziva, nas je opozoril bralec iz podjetja v živilski panogi. V njihovem podjetju si denimo želijo pridobiti certifikat IFS, ki pa ga konec januarja objavljeni poziv ne vključuje.

Kot so nam pojasnili na SPS, so izbor objavljenih certifikatov povzeli po objavljenih v javnem razpisu, ki ga je pred časom imel SPIRIT. A ker podjetja povprašujejo tudi po drugih certifikatih, so poziv dopolnili, spremembe pa bodo objavljene v jutrišnjem uradnem listu, so zapisali.

Na voljo je 1,5 milijona evrov

Prek poziva za vavčer za certifikate kakovosti je do leta 2023 na voljo 1,5 milijona evrov. Upravičeni stroški so:

  • stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca),
  • stroški certificiranja za pridobitev oziroma vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov ter validacije okoljske izjave, pridobljenih na podlagi mednarodnih, evropskih ali enakovrednih slovenskih standardov (ISO, IATF, IEC in ITU, CEN, CENELEC in ETSI, EMAS, ECOLABEL – po novem bodo tu tudi IFS, BRC, FSC, PEFC in COSMOS).

Minimalna višina subvencije je tisoč evrov, maksimalna pa 9.999,99 evra. DDV ni upravičen strošek.

Več podrobnosti najdete v članku Prvi vavčerji SPS: na voljo so subvencije za zaščito intelektualne lastnine in certifikate kakovosti.

Vavčerji za certifikate kakovosti: po novem denar tudi za certifikate IFS, BRC, FSC, PEFC, COSMOS
Foto: Shutterstock
KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?
3 ure
Zavezanci za javna naročila ne smejo na novo najeti KPMG prihodnja tri leta. Za druge omejitev ni.
Na članek...

Na državnem seznamu podjetij z negativnimi referencami je trenutno več kot sto podjetij. Letos se jih je na seznam na novo uvrstilo 23. Uvrstitev pomeni, da jih morajo naročniki, ki so zavezani k javnemu naročanju, nujno izključiti iz postopkov javnega naročanja. Drugače je pri podjetjih ali naročnikih, ki niso zavezani k javnim naročilom. Ti se seveda lahko prosto odločijo za KPMG.

Revizijski družbi KPMG Slovenija sta bili s sodbo okrajnega in višjega sodišča izrečeni globa in obligatorna stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja. Prepoved velja za nova javna naročila.

Zakaj pridejo podjetja na črno listo pri javnih naročilih?

Če mislite, da zato, ker ponavljajoče zanič opravljajo storitev in so z njimi same težave – tako pri dobri izvedbi del, pri reklamacijah, pri odpravi napak –, ni tako. Če poenostavimo: pravila za uvrstitev na črno listo so povezana s spoštovanjem delovne zakonodaje, s spoštovanjem pravil vključitve podizvajalcev in plačevanja podizvajalcev, potem pa še s kršitvami pri listinah, dokazilih, pri resničnosti izjav in tako naprej.

Zakaj je KPMG Slovenija prišel na črno listo?

Zato, ker je pri enem javnem naročilu iz leta 2015 dal neresnično izjavo, da ni v postopku pred Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem (ANR), pa je v resnici bil. Kazen za neresnično izjavo v postopku javnega naročanja je uvrstitev na črno listo. Ali se je KPMG samo zmotil, je šlo za malomarnost ali pa je bila izjava zanalašč neresnična, da bi pridobili posel, je nepomembno.

Na kaj pa se je ta izvorni postopek pred ANR nanašal? Je KPMG Slovenija »kreativno« revidiral kakšno tajkunsko podjetje? Je potrdil kakšen posel, ki je bil namenjen oškodovanju upnikov? Je kršil standarde revizije? Ne. Razlog je bolj banalen.

Za revizijske družbe veljajo zakonska pravila, koliko morajo ključni revizijski partnerji sodelovati pri projektih. Predpisi tako določajo, da mora biti pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa, skupno število pomočnika z več kot dvema letoma izkušenj mora biti najmanj 60 odstotkov delovnega časa, drugo osebje pa lahko sodeluje največ 25 odstotkov. In pri poročanju ARN o teh razmerjih oziroma porabljenih urah je KPMG storil napako. Revizor, ki je podpisal mnenje, ni sodeloval s 15 odstotki, temveč s 14,47 odstotka.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je v skladu z zakonom uvedla postopek, izrekla ukrep in izdala odredbo o odpravi kršitev. Te so bile tudi odpravljene.

KPMG Slovenija: Majhna napaka brez posledic

Nevenka Kržan, prva dama KPMG Slovenija in senior partnerka, je javno sporočila, da so na črni listi zaradi manjše napake – dejanja majhnega pomena, ki ni povzročilo nobene škodljive posledice. Proučujejo možnosti za vložitev pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti (trimesečni rok še teče) in za ustavno presojo zaradi nesorazmernosti stranske sankcije v tem in v podobnih primerih. KPMG Slovenija poudarja, da zadeva učinkuje le na nove postopke oddaje javnih naročil, ne pa tudi na tiste, ki so že bili oddani in za katere že imajo sklenjene pogodbe. V prihodnjih treh letih družbi KPMG Slovenija ne sme biti oddano javno naročilo vrednosti, večje od 20 tisoč evrov na splošnem področju oziroma 50 tisoč evrov na infrastrukturnem področju. Sodba pa nima nikakršnih posledic za druge družbe KPMG v Sloveniji.

ANR: Kršitev ne vpliva na zmožnost kakovostne storitve KPMG

Odzvala se je tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki jo vodi Mojca Majič. Agencija, ki je uvedla postopek in izdala izvorno odredbo, ki jo je KPMG v enem od postopkov zamolčal in zaradi obojega končal na črni listi, zdaj javnosti sporoča: »Agencija ocenjuje, da konkretna kršitev v postopku javnega naročanja v letu 2015 ne vpliva na sedanjo zmožnost revizijske družbe za zagotavljanje kakovosti pri opravljanju storitev revidiranja.«

Revizorji že na več bregovih

Uvrstitev KPMG Slovenija na črno listo in razlogi med revizorji sprožajo različne občutke.

Prvo vprašanje je, s čim se vendar ukvarja ANR, ko uvaja postopek in izreka ukrep, če je napaka pri poročilih o delu revizorjev namesto zahtevanih 15 odstotkov 14,47 odstotka. Ali nimajo pametnejšega dela? In ali nimamo v Sloveniji večjih težav z revizorji, kot je razlika 0,5 v poročanih porabljenih in neporabljenih urah za revizijo? Na ANR odgovarjajo, da je zakon jasen. Da so opozarjali revizorje in jih pozivali, naj spoštujejo določila. Nespoštovanje predpisov ima sankcije. »Sicer pa je statistika ukrepov ANR jasna tako iz naslova poročanja revizijskih družb kot v pretežni meri iz nadzora nad kakovostjo dela tako pooblaščenih revizorjev kot revizijskih družb. Morda pa se je pri tem potrebno tudi vprašati, kakšno mnenje imajo revidirane družbe, torej tam, kjer se revizija dejansko opravlja, glede kakovosti dela in komuniciranja z revizijsko ekipo, ali so v tej dovolj izkušeni kadri. Temu je namreč tudi namenjena prej navedena zakonska določba.«

Drugi se sprašujejo, ali je ANR uvedel postopek, se s primerom ukvarjal, porabil zanj ljudi in denar, ugotovil, da KMPG Slovenija krši zakonodajo, zakaj zdaj ANR sam pravi, da je njegov ukrep nebistven za presojo, ali lahko KPMG kakovostno opravlja revizije. ANR tako v bistvu spodbija smotrnost in koristnost svojih lastnih ukrepov oziroma pamet svojega dela, opozarjajo. Na agenciji k temu dodajajo, da »ANR opozarja tudi na druge izrečene ukrepe, pri KPMG pa pojasnjuje, da stari izrečeni ukrepi zaradi kršitev v letu 2015 in ko so bile tudi te dejansko odpravljene, ne vplivajo na sedanjo zmožnost revizijske družbe za zagotavljanje kakovosti pri opravljanju revidiranja«.

Tretjič so tu ocene in vprašanja, kako bi ARN ravnal, če bi se kaj takšnega zgodilo kateri od malih družb. Eden manjših revizorjev meni, da ANR ne bi nikoli tako stopil v bran kakšni manjši družbi, in opozarja na neenakopravnost pred nadzorom in v javnosti. ANR pravi, da so pred ANR, torej v postopkih nadzora, vsi revizorji enaki, da vse obravnavajo enakopravno ter da za vse veljajo ista pravila – predpisi, standardi in zakonitost njihovih ravnanj.

KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti?
Foto: Aleš Beno
Dolenjska avtocesta v smeri Hrvaške ponovno odprta
3 ure
Zaradi prometne nesreče je na avtocesta iz Ljubljane v smeri proti hrvaški zaprt prehitevalni pas. Nastaja daljši zastoj. Sega na južno ljubljansko obvoznico mimo razcepa Kozarje ter na zahodno
Več ▼

Zaradi prometne nesreče je na avtocesta iz Ljubljane v smeri proti hrvaški zaprt prehitevalni pas.

Nastaja daljši zastoj. Sega na južno ljubljansko obvoznico mimo razcepa Kozarje ter na zahodno obvoznico do Kosez ter na severno obvoznico. Zastoj je tudi iz smeri Primorske, mimo Brezovice. Zastoji so tudi na regionalnih cestah Ljubljana - Škofljica, Ljubljana - Ig ter Škofljica - Grosuplje in drugioh cestah, ki vodijo iz Ljubljane proti Grosuplju.

Dolenjska avtocesta v smeri Hrvaške ponovno odprta
Foto: Shutterstock
S Petrolove skupščine: nedržavni delničarji v bran Berločniku – država, pusti ga na miru! 4
4 ure
'Nesmiselne so zahteve države po kadrovanju v upravo, ko zdajšnja dosega take rezultate,' pravi Tomaž Subotič
Na članek...

Petrolova skupščina je minila v luči zahval vodstvu za uspešno vodenje družbe, poziva državi, naj si ne prilašča upravljanja družbe, in pozivov državnim upravljavcem, naj ne "menjujejo konjev, ki zmagujejo". Mali delničarji so se zavzeli za upravo Tomaža Berločnika, ki ima po statutu še dve mesti v upravi prazni. Aktualna politika pa ne skriva apetitov po teh dveh funkcijah. Dodajmo, da ima sicer Berločnik mandatarsko funkcijo – sam lahko predlaga nadzornikom morebitna nova imena za upravo. Kolikor se sliši, za zdaj tega namena nima.

V Petrolu sicer za leto 2019 napovedujejo skoraj sto milijonov evrov čistega dobička. Energetski trgovec namerava do leta 2022 vložiti več kot pol milijarde evrov, le letos 101 milijon evrov. V kaj vse bo vlagal, preberite v članku Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov.

To pa je poročilo z današnje seje skupščine delničarjev.

S Petrolove skupščine: nedržavni delničarji v bran Berločniku – država, pusti ga na miru!
Foto: Aleš Beno
Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita
5 ur
Tako kažejo spomladanske napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji, ki jih je v sredo objavila evropska komisija
Na članek...

Ob povečani proizvodnji in močnem svetovnem povpraševanju bo izvoz oljčnega olja iz Evropske unije v letu 2018/19 rekordno velik. Letos pričakujejo večjo letino žita kot lani. Kaj bo letos zaznamovalo prirejo mleka in mesa, povzemamo iz spomladanskih napovedi za evropske kmetijske trge, ki jih je v sredo objavila evropska komisija.

Komisija opozarja, da je negotovost glede brexita otežila pripravo zadnjih napovedi o letošnjem dogajanju na glavnih kmetijskih trgih v EU. Ker je Velika Britanija še članica Unije, so napovedi, ki jih povzemamo v nadaljevanju, pripravili za vseh 28 držav članic.

Pričakujejo 11-odstotno rast izvoza oljčnega olja iz EU

Začnimo z oljčnim oljem. Lani so ga v Španiji pridelali ogromno, in sicer 1,7 milijona ton, kar je druga največja letina po letu 2003. Zaradi precejšnjega povečanja proizvodnje oljčnega olja v Španiji je pričakovati, da se bo proizvodnja oljčnega olja EU v letu 2018/19 povečala za 2,9 odstotka. Svetovno povpraševanje po tem olju še raste, in ker ga države zunaj Evropske unije ponujajo manj, napovedujejo 11-odstotno rast izvoza oljčnega olja iz EU.

Boljša letina žit kot lani

Slabo vreme je bilo lani glavni vzrok za manjšo žetev žita v Evropski uniji, letos pa pričakujejo boljšo letino. Suha jesen je sicer ovirala setev, blaga zima pa zbuja bolj optimistična pričakovanja. Tako na podlagi zgodovinskih gibanj pridelka napovedujejo, da bodo letos v Evropski uniji poželi 308 milijonov ton žita. Lanska žetev je bila zaradi slabega vremena skromnejša, znašala je 290 milijonov ton. Pričakujejo tudi rahlo povečanje skupnih površin z žitom (na 55,8 milijona hektarjev letos), a so še vedno odstotek pod petletnim povprečjem.

Ker so za sezono 2019/20 v Evropski uniji posejali manj oljne ogrščice, naj bi se površine z oljnicami zmanjšale za šest odstotkov. V primerjavi s prejšnjo sezono napovedujejo precej stabilen pridelek oljnic, ki bo skoraj 33 milijonov ton.

Manj sladkorja, manjši izvoz

Zaradi neugodnega vremena v sezoni 2018/19 so v Evropski uniji proizvedli 17,6 milijona ton sladkorja, kar je 17 odstotkov manj kot v sezoni 2017/18. Posledica bo precej manjši izvoz sladkorja, ki naj bi znašal 1,7 milijona ton. Cene sladkorja ostajajo nizke. Zato ne preseneča, da naj bi se površine s sladkorno peso v sezoni 2019/20 v EU zmanjšale za štiri odstotke.

Manjša rast prireje mleka kot lani

Preselimo se k mleku. Lani so kljub suši, zaradi katere so kmetje pridelali manj krme, in manjšega števila krav molznic količino mleka povečali za odstotek, na 166,4 milijona ton. Po zadnjih napovedih se bo prireja mleka – ob normalnih vremenskih razmerah – letos povečala za 0,7 odstotka, na 167,3 milijona ton, kar naj bi zadovoljilo svetovno povpraševanje.

Od vseh mlečnih izdelkov v EU pojemo največ sira, poraba pa še raste. Pričakujejo tudi večji izvoz sira in za 0,8 odstotka večjo proizvodnjo sira v EU, kar pomeni 10.705 milijonov ton sira.

Ponudba govejega mesa se bo še krčila

Lanska suša je povzročila pomanjkanje krme in zgodnji zakol goveda, zato se je ponudba govejega mesa v Evropski uniji povečala. Z lanskih 8,2 milijona ton naj bi se proizvodnja govejega mesa v EU letos zmanjšala na 8,1 milijona ton (1,3-odstotni upad glede na lani), piše v spomladanskih napovedih za evropske kmetijske trge. Predvsem zaradi manjše ponudbe naj bi se tudi letos zmanjšala poraba govejega mesa v EU, z 11 kilogramov na prebivalca leta 2018 na 10,8 kilograma na prebivalca letos (drobnoprodajna teža).

Rast proizvodnje perutninskega mesa bo zmerna

Lani se je proizvodnja perutninskega mesa v Evropski uniji zaradi ugodnih mednarodnih pogojev in višjih cen povečala skoraj za pet odstotkov. Rast proizvodnje se bo nadaljevala tudi letos, a bo zaradi prilagoditve cen manjša – napovedana je dvoodstotna rast.

Izvoz svinjskega mesa odvisen zlasti od Kitajske

Poglejmo še k svinjskemu mesu. Zmanjšanje števila plemenskih svinj zaradi nizkih cen, tveganje afriške prašičje kuge in okoljske omejitve naj bi stabilizirali rast letošnje proizvodnje svinjskega mesa. Raven izvoza svinjskega mesa v EU leta 2019 je negotova in zelo odvisna od kitajske rasti povpraševanja, ki trenutno zvišuje cene.

V Evropski uniji se je število ovc in koz lani zmanjšalo za odstotek in to naj bi se letos ponovilo.

Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita
Foto: Shutterstock
Kako dobro se živi v Kočevju?
5 ur
Finance 24. aprila prihajamo v Kočevje; Pred tem smo pogledali, kakšne so cene nepremičnin, zdravje Kočevarjev, brezposelnost, kako visoke so plače ...
Na članek...

Občina Kočevje se po kakovosti življenja med 212 slovenskimi občinami uvršča na 174. mesto, je pokazala analiza kolegov z Mojih financ.

V občini Kočevje je registriranih 604 gospodarskih družb in 1.389 samostojnih podjetnikov. Brezposelnost je še vedno nad slovenskim povprečjem, a je treba opozoriti, da počasi upada. Pogledali smo, kakšne so razmere v kočevskem gospodarstvu, turizmu, kako dobro se živi v Kočevju, katere zdravstvene težave pestijo Kočevce in, seveda, kaj se dogaja s cenami nepremičnin.

BDP na prebivalca

V jugovzhodni regiji BDP na prebivalca znaša 20.467 evrov (zadnji podatek Sursa za leto 2017, novejšega še ni). Ta regija je k skupnemu slovenskemu BDP predlanskim prispevala 6,8 odstotka, s čimer je prehitela večje regije, kot so koroška, pomurska, goriška in obalno-kraška regija, kažejo podatki Sursa.

Kočevske plače pod slovenskim povprečjem

Največji zaposlovalec je kemijska tovarna Melamin, kjer dela 189 ljudi. Po številu zaposlenih mu sledijo Slovenski državni gozdovi (163 zaposlenih), Varovanje Galekom (139 zaposlenih), ki ima sedež v Kočevju, deluje pa po vsej Sloveniji, in Recinko, proizvajalec zaščitnih oblačil (125 zaposlenih).

Povprečna slovenska bruto plača je februarja znašala 1.714 evrov bruto oziroma 1.108 evrov neto. Novejši posamezni podatki za občine še niso objavljeni, v jugovzhodni statistični regiji, kamor sodi Kočevje, pa je februarska plača v povprečju znašala 1. 663 evrov bruto (1.078 evrov neto). To je 51 evrov bruto manj od slovenskega povprečja.

Brezposelnost upada, a je še vedno nad povprečjem

Letni podatki Sursa, ti so na voljo do leta 2016, kažejo, da stopnja brezposelnosti v Kočevju upada. Vse nižjo brezposelnost potrjujejo tudi novejši podatki zavoda za zaposlovanje. Marca letos je bilo v občini brezposelnih 1.156 oseb (548 moških in 608 žensk), lani marca 1.234 in predlanskim denimo 1.435. Slovenska povprečna stopnja brezposelnosti pa je januarja znašala 8,6 odstotka, v Kočevju 16,2 odstotka.

Val naložb

Še pred desetletjem so Kočevci zase rekli, da živijo v črni luknji, kjer ni napredka, danes pa so na vrhu razcveta. Kočevje je danes občina, v kateri se na veliko gradi in zaposluje. Med vlagatelji so japonska Yaskawa, Gozdarstvo Grča, Rotis, DB Schenker, lesna družba Koles in nogavičar Intersocks.

Japonska Yaskawa je v Kočevju odprla svojo prvo evropsko tovarno robotov za avtomobilsko industrijo. Ko bo polno zasedena, bo imela 250 zaposlenih. Naložba je vredna okoli 25 milijonov evrov, vlada pa jo je v imenu države podprla s 5,6 milijona evrov subvencije. Yaskawa bo poleg nove tovarne robotov odprla še eno tovarno, in sicer za proizvodnjo servomotorjev. V Podjetniškem inkubatorju Kočevje pa so nam tudi povedali, da Yaskawa obljublja razvojno-raziskovalni center za robotiko.

GH Holding Blaža Miklavčiča je lani kot največji delničar potrdil dokapitalizacijo Gozdarstva Grča. Miklavčič je tako 98-odstotni lastnik Grče, obljubljal pa je tudi nova vlaganja. Naložba v nove žagalne linije v Ribnici in Kočevju naj bi bila skupno vredna osem milijonov evrov. Kot je povedal za Delo, naj bi bila tako skupna letna zmogljivost razreza žage 200 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je največ med slovenskimi žagami. Obetajo pa si 40 novih zaposlitev.

Približno 50 novih delovnih mest naj bi v prihodnjih treh letih prinesla širitev podjetja Intersocks, ki je oktobra lani zagnalo novo proizvodno linijo. Novo proizvodno linijo je lani septembra zagnala tudi Melaminova hčerinska družba Smart Melamin, kjer bodo do leta 2020 potrebovali do 50 delavcev. Rotis načrtuje zaposlitev približno 40 ljudi. Širi pa se tudi Kolektor, kjer pričakujejo predvidoma 20 dodatnih delovnih mest. V Kočevju so lani odprli tudi nov trgovsko-nakupovalni center, ki naj bi zaposloval 30 ljudi, piše STA.

V proizvodni coni Lik II je zraslo podjetje Koles, ki izdeluje lepljene lesene konstrukcije in sušilnice za les. V prvi fazi delovanja naj bi potrebovali 23 delavcev. Na spletni strani piše, da so proizvodnjo zagnali v marcu. Ustanovitelja podjetja Slavko Hrženjak in Uroš Rak sta za naložbo v proizvodni obrat prejela 650 tisoč evrov nepovratnih sredstev, piše STA.

Občina Kočevje in italijansko podjetje Mittelenergy sta lani podpisala pismo o nameri gradnje novega sistema kogeneracije na lesno biomaso za ogrevanje na območju mesta in njegove okolice. Kot so ocenili, naj bi sistem stal štiri milijone evrov, piše Dolenjski list.

Cene nepremičnin

Kočevje je po površini največja slovenska občina, gozd pa pokriva kar 90 odstotkov površin, kažejo podatki Sursa. Občina meri 555 kvadratnih kilometrov in je, kot zanimivost, večja od Malte ali Andore.

Cene stanovanj v občini Kočevje so med tistimi, ki so v obdobju zadnjih treh let zrasle najmanj v državi, je razvidno iz poročila o nepremičninah, in kažejo tudi enega najšibkejših trendov rasti v državi. Za stanovanje je bilo treba lani odšteti 970 evrov na kvadratni meter. Cena na kvadratni meter se je od leta 2015 povišala za 20 evrov. Večji upad cen je bil evidentiran v letu 2016, cena kvadratnega metra je takrat znašala 880 evrov.

Kako v Kočevju do hiše? Cene hiš so bile najnižje v letu 2015, ko je hiša v Kočevju v povprečju stala okoli 63 tisoč evrov.

Podatki Mojih financ

Kako dobro se živi v Kočevju?
Foto: Marjan Artnak/STO
Slovenija do leta 2020 težko do 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije
5 ur
Vlada se je seznanila z informacijo, da Sloveniji do leta 2020 morda ne bo uspelo doseči zastavljenega 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije. Delež bi morala povečati za okoli trikrat toliko, kot ga je med letoma 2010 in 2017. Infrastrukturno ministrstvo sicer v letih 2019 in 2020 za to načrtuje ukrepe.
Na članek...

Slovenija je v okviru direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezana do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije ter 10-odstotni delež obnovljivih virov v prometu, so po seji vlade spomnili v njenem uradu za komuniciranje.

Slovenija je v letu 2017 dosegla 21,5-odstotni delež novih virov v bruto končni rabi energije. Za izpolnitev zastavljenega cilja bi tako morala njihovo uporabo okrepiti za 3,5 odstotne točke, zato ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da obstaja možnost, da Slovenija ciljnega deleža ne bo dosegla.

Ministrstvo sicer v letih 2019 in 2020 načrtuje dodatne ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije.

Poleg tega bo Slovenija na strokovni in politični ravni letos vodila posvetovanja z Evropsko komisijo z namenom zbližanja stališč glede ocene in priporočil v zvezi z osnutkom nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v delu, ki se nanaša na določitev nacionalnega prispevka na področju obnovljivih virov energije do leta 2030.

Slovenija do leta 2020 težko do 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije
Foto: Aleš Beno
Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več 9
5 ur

Pošta Slovenije bo kmalu nova lastnica Intereurope, poroča Siol. Odločitev je soglasno sprejelo šest bank upnic – SID banka, NLB, Gorenjska banka, SKB in Banka Intesa Sanpaolo, ki imajo v lasti 72 odstotkov vseh delnic. Za večinski delež skupaj z dolgovi naj bi Pošta Slovenije plačala sto milijonov evrov, torej 40 milijonov neto. Pogodba naj bi bila podpisana čez dva do tri tedne.

Zakaj so Britanci lahko ponudili več ...

Spomnimo, britanski logist, ki je nastopal skupaj z investicijsko banko Morgan Stanley, je ponujal okoli 20 milijonov več od Pošte, je pa, smo pisali, za sklep pogajanj zahteval ekskluzivnost ali pa vsaj dogovor o tem, kdo bi nosil stroške, če bi si kupci premislili.

Zakaj so Britanci ponujali več? Ne le zato, ker se hitro širijo (prav v naši regiji) in so lani že prehiteli Intereuropo po velikosti, temveč tudi zato, ker je bil del načrta tudi prodaja in vnovični najem Intereuropinih nepremičnin. Ob monetizaciji bi Xpediator poplačal tudi večji del Intereuropinega dolga. Kar pa je bila po eni strani tudi slaba novica za banke, ki bi rade plasirale svoja posojila po čim višjih obrestnih merah. Bolj zdrav lastnik, ki ima še dostop do tujih finančnih trgov, je tako slaba novica za banke. Te bi sicer za deleže v Intereuropi dobile več, dolgoročneje pa bi z družbo verjetno imele manj posla.

Prodaja Intereurope naj bi bila že usklajena z upravo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja državni delež v Pošti Slovenije, ter z nadzornim svetom Pošte Slovenije. Manjka le še soglasje agencije za varstvo konkurence, še piše Siol.

Prodaja Intereurope: raje državni Pošti kot Britancu, ki bi dal 20 milijonov več
Foto: NotrucksNolife/Flickr
Pinterest ocenili na 10 milijard dolarjev, bolje od previdnih pričakovanj
6 ur
Družabno omrežje Pinterest je pred prvo izdajo delnic te ocenila nad ciljnim razponom cene delnice, poroča BBC. Na prvi javni prodaji delnic bo cena 19 dolarjev (16,9 evra) za delnico, kar celotno
Več ▼

Družabno omrežje Pinterest je pred prvo izdajo delnic te ocenila nad ciljnim razponom cene delnice, poroča BBC. Na prvi javni prodaji delnic bo cena 19 dolarjev (16,9 evra) za delnico, kar celotno vrednost družbe postavlja pri 10 milijardah dolarjev (8,89 milijardah evrov).

Prvotno so ciljno vrednost delnice postavili med 15 in 17 dolarjev - to so ob objavi prospekta nekoliko znižali. Pinterest do danes še ni ustvaril dobička. Z delnicami bodo trgovati začeli danes na newyorški borzi.

Pinterest ocenili na 10 milijard dolarjev, bolje od previdnih pričakovanj
Foto: Michael Nagle/Bloomberg
Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom
6 ur
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je od Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) pridobil posojila v vrednosti 50 milijonov evrov, ki jih bo namenil za gradnjo 800 javnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru
Na članek...

Financiranje CEB, Razvojne banke Sveta Evrope – končni rok za začetek črpanja je konec junija 2020, rok za vračilo pa 20 let od začetka črpanja – bo Stanovanjski sklad RS porabil za gradnjo Skupnosti za mlade, kjer bo 109 stanovanjskih enot, sosesko Novo Brdo v Ljubljani ter mariborski soseski Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje. Obrestne mere za posojila bodo lahko fiksne ali spremenljive in se bodo določale za vsako črpanje posebej, zavarovanj za posojila pogodba ne predvideva.

Skupna vrednost vseh projektov je približno sto milijonov evrov.

Najemnine med petimi in sedmimi evri za kvadrat

Direktor sklada Črtomir Remec je poudaril, da bodo v Ljubljani najemnine za ta stanovanja znašale približno sedem evrov, v Mariboru pa od pet do šest evrov za kvadratni meter. V Skupnosti za mlade, ki ga bo sklad zgradil na Gerbičevi ulici v Ljubljani, bo mesečni najem postelje stal sto evrov.

Projekti sodijo v koncept Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, ki ga je vlada sprejela leta 2015. Po resoluciji se gradnja stanovanj republiškega stanovanjskega sklada usmeri izključno v najemna stanovanja, gradnja za prodajo na trgu pa se povsem opusti.

V Ljubljani Brdo in Skupnost za mlade na Gerbičevi

Največji izmed projektov bo na Brdu, kjer bodo na nekaj manj kot petih hektarjih zemljišč zgradili 18 objektov, v katerih bo 498 stanovanj, od tega 24 oskrbovanih. Prihodnji teden naj bi objavili javni razpis za gradnjo gradbene jame in stavb, objekti pa naj bi bili končani v drugi polovici leta 2021.

Skupnost za mlade bo po besedah Črtomirja Remca namenjena prehodnemu obdobju, ko si mlajša populacija ustvarja pogoje za lastno stanovanje, zato bodo tam lahko bivale osebe, stare od 18 do 29 let, skupaj bodo lahko sprejeli 171 najemnikov.

V Mariboru naselji Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje

Na jugu Maribora v bližini Pekrske gorce bodo postavili 400 stanovanj. V tem sklopu bosta tudi dva objekta s 60 oskrbovanimi stanovanji. V prvi fazi bodo zgradili 212 stanovanj, v drugi še 181. Načrtujejo, da bodo ta kompleks začeli graditi konec tega leta, končali pa ga bodo konec leta 2021.

Dve leti pozneje sklad načrtuje še začetek gradnje v Novem Pobrežju. Projekt, ki ga bodo končali leta 2025, predvideva 437 najemnih stanovanj, med katerimi bo 60 oskrbovanih.

Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom
Davorin Kračun, fiskalni svet: Vlada je kot goslač na strehi 9
6 ur
Vladnih izračunov ni, tveganja so tudi globalna, projekcije za prihodnja tri leta so na meji sprejemljivega, ocenjuje fiskalni svet
Na članek...

Medtem ko za letos predvidena javnofinančna gibanja v Sloveniji odstopajo od fiskalnih pravil, so projekcije za prihodnja tri leta skladne s pravili, a jih »bo zelo težko uresničiti«, saj so tveganja velika, je ocenil član fiskalnega sveta Davorin Kračun.

»Vlada je kot goslač na strehi,« je ponazoril Kračun. Tveganj je več in lahko porušijo fiskalno konstrukcijo, vladne projekcije »so na meji sprejemljivega«. Poudaril je nevarnost zmanjšanja javnofinančnih prihodkov zaradi globalne upočasnitve rasti ter tudi tveganja zaradi že napovedanih in nedodelanih ukrepov vlade brez izračunov.

Previdno pri nepremičninskem davku

Denimo, na področju davkov, kjer želi vlada zmanjšati delež dohodnine oziroma povečati delež davkov iz kapitala, »lahko že en amandma prevesi stanje v negativni saldo«, kot je dejal Kračun. Meni sicer, da sta davčna reforma in uvedba nepremičninskega davka potrebni, saj ima Slovenija drugačno sestavo davkov kot druge primerljive države, spomnil pa je na potrebno previdnost pri tem, da ne bi otežili položaja ranljivih skupin, saj imamo veliko lastnikov nepremičnin z nizkimi prihodki.

Sistem javnih plač razpadel

Opozoril je, da manjkajo tudi vladni izračuni glede urejanja trga dela, sprememb v pokojninski zakonodaji in v zdravstvenem sistemu. »Vlada je šibka, interesne skupine so močne,« je še dejal in poudaril javni sektor, kjer so si posamezne skupine »izbojevale svoje privilegije«, zaradi česar »je sistem plač v javnem sektorju tako rekoč razpadel«.

Vladi svetujejo spoštovanje načela previdnosti in strukturne reforme

Fiskalni svet, ki je predstavil svojo oceno predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020–2022 in osnutek programa stabilnosti 2019, »svetuje vladi dosledno spoštovanje načela previdnosti«.

Ocenjuje sicer tudi, da so trenutno – in če bo tudi v prihodnje gospodarska rast več kot triodstotna – razmere ugodne za strukturne spremembe za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ ter za reševanje dolgoročnejših težav, povezanih s staranjem prebivalstva.

Če se rast upočasni, bomo v težavah

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je poudaril ocene, kaj bo, če se gospodarska rast zmanjša. Če upade le za pol odstotne točke, to pomeni, da presežka države več ni. Če se gospodarska rast zmanjša za odstotno točko, bi bil primanjkljaj en odstotek BDP, če pa se rast zmanjša za 1,5 odstotne točke, bi bilo primanjkljaja že dva odstotka BDP. Za odstotno točko manjša rast bi tudi pomenila, je dejal Perše, da Slovenija v treh letih ne bi zmanjšala dolga pod 60 odstotkov BDP.

Spomnimo, lani je presežek sektorja država znašal 303 milijone evrov oziroma 0,7 odstotka BDP, dolg sektorja država pa 70,1 odstotka BDP.

Perše je opozoril tudi na stroške staranja prebivalstva; če ne bo ukrepov, bi že v desetih letih primanjkljaj države zrasel za dva odstotka BDP, zadolževanje pa bi se moralo povečati kar za 10 odstotnih točk.

Izdatki blizu zgornje omejitve

Članica sveta Alenka Jerkič pa je dejala, da so izdatki širše države že blizu zgornje omejitve in je država »brez rezerve«, sploh v luči rasti izdatkov pokojninske blagajne in izdatkov za zdravstvo.

Čakajoč na presojo ustavnega sodišča

Glede ustavne presoje proračuna za leto 2019, ki jo je vložila SDS, je Kračun ponovil, da proračun »nekoliko presega dovoljene izdatke«. Kot je dodal, tudi predlagatelji priznavajo, da ta presoja nima kakega posebnega ekonomskega pomena. Po njegovem pa je »zelo pomembno, da ustavno sodišče pove, kakšne so konsekvence kršenja zakona o fiskalnem pravilu«.

Spodaj objavljamo povzetek ocene fiskalnega sveta.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Davorin Kračun, fiskalni svet: Vlada je kot goslač na strehi
Amazon zapira spletno trgovino na Kitajskem
6 ur
Ameriški spletni trgovec Amazon bo z julijem zaprl svojo spletno trgovino na Kitajskem, poroča Bloomberg. V podjetju se osredotočajo na čezmejno prodajo. Stranke, ki bodo obiskale spletni portal
Več ▼

Ameriški spletni trgovec Amazon bo z julijem zaprl svojo spletno trgovino na Kitajskem, poroča Bloomberg. V podjetju se osredotočajo na čezmejno prodajo. Stranke, ki bodo obiskale spletni portal Amazon.cn po 18. juliju, bodo v spletni trgovini videli le blago iz svetovne trgovine.

Amazon bo še naprej ponujal spletne storitve, e-knjige Kindle in čezmejno poslovanje, pri katerem pomagajo pošiljati blago kitajskih trgovcev strankam v tujini.

Amazon je na Kitajsko vstopil leta 2004, ko je za 75 milijonov dolarjev kupil lokalnega spletnega prodajalca knjig. Od takrat je vlagal v skladišča, podatkovne centre in programe za poučevanje kitajskih prodajalcev, kako priti do svojih kupcev.

Amazon zapira spletno trgovino na Kitajskem
Foto: Shutterstock