Manager
V slovenskih vrstah EPP Junckerju v bran, od drugod ostre kritike 75
17.09.2018 20:07
Nacionalna tiskovna agencija je prosila za odziv vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije na objavo iz nemškega tednika Spiegel. Ta je v članku razkril, da je pravna služba evropske komisije v
Več ▼

Nacionalna tiskovna agencija je prosila za odziv vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije na objavo iz nemškega tednika Spiegel. Ta je v članku razkril, da je pravna služba evropske komisije v pravnem mnenju maja letos zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži in da bi morala komisija to podpreti z mnenjem, da pa je šef evropske komisije Jean-Claude Juncker tudi na prošnjo hrvaškega premiera Plenkovića nasvet pravne službe ignoriral.

Evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver (EPP/SDS) sta v odzivu na objavo mnenja pravne službe Evropske komisije, ki potrjuje slovenska stališča glede arbitraže, stopila v bran šefu komisije Jean-Claudu Junckerju. Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni) sta zelo kritična. Alojz Peterle (EPP/NSi) pa pravi, da bo govoril z vodilnimi v EPP. Franc Bogovič odgovornost EPP zavrača, bo pa odprl to vprašanje v okviru poslanske skupine EPP v evropskem parlamentu. Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) in Patricija Šulin (EPP/SDS) se za zdaj nista odzvala.

Franc Bogovič (EPP/SLS) pravi, da je za obstoj pravnega mnenja komisije izvedel iz objave v časniku Spiegel in poročanja slovenskih medijev. Napovedal je, da bo odprl to vprašanje v okviru poslanske skupine EPP v evropskem parlamentu, vendar pa odgovornost EPP zavrača. Za obravnavo tega pravnega mnenja v evropski komisiji bi moral biti po njegovem mnenju v prvi vrsti odgovoren prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki prihaja iz skupine S&D, zato morala nanj pritisniti evropska poslanka iz te politične skupine Tanja Fajon (S&D/SD) in predsednik SD Dejan Židan. Pa tudi slovenska evropska komisarka Violeta Bulc, ki prihaja iz skupine Alde.

Tanja Fajon (S&D/SD) je kritična, da je Junckerjevo ignoriranje oziroma prikrivanje dokumenta pravne službe "nedopustno in sramotno zanj, razočaranje za pravnike komisije ter upravičena jeza in skrb Slovenije". Ob tem izpostavlja, da je evropska komisija varuhinja pogodb, vladavina prava pa temelj evropskega povezovanja. Tisti, ki spodkopavajo te temelje, po njenem mnenju spodkopavajo zaupanje Evropejcev v evropske politike. Fajonova od Junckerja pričakuje najmanj opravičilo ter da bo njegova komisija resno pregledala mnenje lastnih pravnikov in se postavila v bran pravu. Od komisije pričakuje tudi vnovično razpravo. "Ali pa naj Juncker premisli o odstopu," je pozvala evropska poslanka.

Alojz Peterle (EPP/NSi) je dejal, da dokumenta ni videl, je pa vedel, da pravniki pripravljajo strokovno mnenje. Dejal je, da je Junckerja s pismom in v osebnem pogovoru opozoril na dejstvo, da gre za vprašanje prava in da bi nas "vračanje na preseženo (neuspešno) bilateralo vrnilo v območje grškega koledarja". Peterle meni, da bi bilo prav, da bi komisija sledila pravnemu mnenju, četudi ima pravico, da se o zadevi na tej stopnji ne izreče. Ne gre za dilemo postaviti se na stran Slovenije ali Hrvaške, temveč gre za to, da se je treba postaviti na stran prava. Peterle je še dejal, da komisija ne more z vso strogostjo obravnavati domnevnih prekrškov madžarskega premierja Viktorja Orbana, pri odnosu do arbitražnega sodišča pa gledati stran. "Gre tudi za verodostojnost. O tem bom govoril z vodilnimi iz EPP," je še poudaril Peterle v izjavi za STA.

Igor Šoltes (Zeleni) je kritičen, da Juncker deluje netransparentno in neverodostojno ter da gre za popolno ignoriranje prava EU. Šoltes Junckerju očita "Evropo različne obravnave", kar upravičeno zbuja veliko dvomov o EU, ki se s takšnimi odločitvami vse bolj oddaljuje od svojih temeljev, in to manj kot leto dni pred evropskimi volitvami. "To je najmanj neodgovorno in nezrelo od vodje komisije, ki pozablja, da če pademo na vladavini prava, pademo kot Evropa," je še izpostavil. Šoltes meni, da je nujen oster in odločen odziv slovenske vlade, ki mora na neverodostojno ravnanje Junckerjeve komisije opozoriti vse članice unije.

Romana Tomc (EPP/SDS) je v izjavi za STA zapisala, da za obstoj dokumenta ni vedela in da je zanj izvedela iz medijev. "Menim, da je politična pripadnost Jean-Clauda Junckerja v tem primeru nepomembna oziroma ne bi smela biti pomembna. Ker gre za odločitev arbitražnega sodišča, ne vidim razloga, da bi o tem razpravljali znotraj politične skupine EPP," je še ocenila.

Milan Zver (EPP/SDS) pa je na vprašanja STA odgovoril z besedami: "Če dokument pravne službe obstaja in če držijo očitki, da ga evropska komisija ni upoštevala, potem to ni vprašanje politične družine EPP, ampak mora nanj odgovoriti komisija in slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je del te komisije." (STA)

Najbolj brani članki danes
4 ure
1. (svetovalnica) Mama tolče izgubo z delnico Nove24tv. Kaj naj stori?2. Šola, šala in štala3. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami4. Ali veste, da se
Več ▼

1. (svetovalnica) Mama tolče izgubo z delnico Nove24tv. Kaj naj stori?

2. Šola, šala in štala

3. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami

4. Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?

5. Koliko zaslužite? Razkrivamo plače 102 poklicev

6. Do nekaj tisočakov brez zapletov v le nekaj urah

7. Naložba, ki ni za vlagatelje s slabimi živci

8. Kam nas bo ponesel prevzemni cunami na trgu vzajemnih skladov

9. Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.

10. Top službe meseca

Na varnostni konferenci v Münchnu kanclerka Merklova posvarila pred razpadom mednarodnih struktur 9
5 ur
Na münchenski varnostni konferenci je nemška kanclerka Angela Merkel posvarila pred razpadom mednarodnih političnih struktur ter pozvala h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Poudarila je tudi
Več ▼

Na münchenski varnostni konferenci je nemška kanclerka Angela Merkel posvarila pred razpadom mednarodnih političnih struktur ter pozvala h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Poudarila je tudi pomen zveze Nato, ki po njenem prepričanju pomeni skupnost vrednot in sidro stabilnosti v teh razburkanih časih. Ob tem je Merklova nakazala, da bo Nemčija povečala izdatke za obrambo, a je dodala, da je enako pomembna tudi razvojna pomoč. Pomembno je namreč reševati probleme tam, kjer nastajajo, je dejala.

Zahodne partnerje je kanclerka posvarila pred okrnitvijo odnosov z Rusijo, saj da se bo Moskva nato popolnoma osredotočila na sodelovanje s Kitajsko. Ponovno je branila tudi izgradnjo plinovoda Severni tok 2, saj so že v času hladne vojne uvažali plin iz Rusije in ne vidi razloga, zakaj bi se moralo to sedaj spremeniti.

Ameriški podpredsednik Mike Pence je v nastopu na konferenci dejal, da so ZDA hvaležne vsem evropskim partnerjem, ki zavračajo Severni tok 2 ter takšno stališče zahteval tudi od drugih partnerjev. Poudaril je, da ZDA ne morejo zagotoviti varovanja Zahoda, če postajajo partnerji vedno bolj odvisni od Vzhoda.

Konference se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril pomen enotne Evrope, če želimo imeti Evropejci več varnosti. (STA)

Parkirišče kot zadnja nepremičnina Aha Mure na dražbo za slab milijon
5 ur
Za 27. marec je razpisana dražba zadnje nepremičnine iz stečajne mase Aha Mure, dobra dva hektarja veliko parkirišče ob nekdanjem Murinem kompleksu. Izklicna cena je nekaj manj kot 965.000
Več ▼

Za 27. marec je razpisana dražba zadnje nepremičnine iz stečajne mase Aha Mure, dobra dva hektarja veliko parkirišče ob nekdanjem Murinem kompleksu. Izklicna cena je nekaj manj kot 965.000 evrov. (STA)

Kitajska in ZDA še brez preboja v trgovinskih pogovorih 2
6 ur
Kitajska in ZDA, največji nacionalni gospodarstvi na svetu, po dveh dneh pogovorov na visoki ravni v Pekingu še nista dosegli odločilnega preboja v iskanju trgovinskega dogovora. Medtem ko so na
Več ▼

Kitajska in ZDA, največji nacionalni gospodarstvi na svetu, po dveh dneh pogovorov na visoki ravni v Pekingu še nista dosegli odločilnega preboja v iskanju trgovinskega dogovora. Medtem ko so na kitajski strani redkobesedni, so na ameriški toni optimistični. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden v Washingtonu. (STA)

Severna Makedonija z novim imenom tudi na seznamu članic ZN
7 ur
Združeni narodi so na seznamu priznanih držav uradno zamenjali ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z novim imenom Severna Makedonija. Skopje je ZN o spremembi imena uradno
Več ▼

Združeni narodi so na seznamu priznanih držav uradno zamenjali ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z novim imenom Severna Makedonija. Skopje je ZN o spremembi imena uradno obvestil sredi tedna, danes poroča makedonska tiskovna agencija MIA. (STA)

Lani z avtobusi manj potnikov, z letali in ladjami več 2
8 ur
Lani je v Sloveniji z avtobusi potovalo manj potnikov kot leto prej, in sicer v mestnem prometu za poltretji odstotek, v medkrajevnem in mednarodnem prometu pa za dobro desetino. Več potnikov pa so
Več ▼

Lani je v Sloveniji z avtobusi potovalo manj potnikov kot leto prej, in sicer v mestnem prometu za poltretji odstotek, v medkrajevnem in mednarodnem prometu pa za dobro desetino. Več potnikov pa so zabeležili na ljubljanskem letališču, za skoraj osem odstotkov, in v koprskem pristanišču, za skoraj četrtino.

Kot je objavil državni statistični urad, so avtobusi v mestnem javnem linijskem prevozu lani prepeljali 59,8 milijona potnikov, kar je 2,5 odstotka manj kot predlani. Število potnikov v medkrajevnem in mednarodnem avtobusnem prometu je upadlo za 10,5 odstotka na 28,6 milijona.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so lani zabeležili 1,81 milijona potnikov, kar je 7,6 odstotka več kot predlani. Letala letalskega prevoznika Adria Airways so prepeljala 1,23 milijona potnikov, 1,5 odstotka več kot leta 2017. Prek letališča je bilo pretovorjenega 12.000 ton blaga oz. 2,6 odstotka več kot leto prej

V Luki Koper se je število potnikov povečalo za 23,2 odstotka na nekaj manj kot 133.000. V pristanišču je bilo pretovorjenih 23,1 milijona ton blaga, kar je 3,7 odstotka več kot predlani. (STA)

Allianz lani z največjim dobičkom v zadnjih 10 letih 1
9 ur
Največja evropska zavarovalnica, nemška Allianz, je lani na račun manjšega obsega zahtevkov za izplačila škod v naravnih nesrečah ustvarila največji dobiček v zadnji 10 letih. Čisti
Več ▼

Največja evropska zavarovalnica, nemška Allianz, je lani na račun manjšega obsega zahtevkov za izplačila škod v naravnih nesrečah ustvarila največji dobiček v zadnji 10 letih. Čisti dobiček se je povečal 9,7 odstotka na 7,5 milijarde evrov.

Dobiček iz poslovanja brez upoštevanja enkratnih postavk je dosegel 11,5 milijarde evrov, prihodki iz poslovanja pa so se povečali za 3,5 odstotka na 131 milijard evrov. (STA)

Lani iz naslova izvoza potovanj 2,7 milijarde evrov prilivov
10 ur
Prihodki iz naslova izvoza potovanj so lani dosegli 2,71 milijarde evrov, kar glede na leto 2017 pomeni 11,64-odstotno rast, je podatke Banke Slovenije povzela Slovenska turistična organizacija
Več ▼

Prihodki iz naslova izvoza potovanj so lani dosegli 2,71 milijarde evrov, kar glede na leto 2017 pomeni 11,64-odstotno rast, je podatke Banke Slovenije povzela Slovenska turistična organizacija (STO). Slovenski turizem je s tem še dobro milijardo evrov oddaljen od cilja, zastavljenega do leta 2021. (STA)

Bratuškovi soglasno še en mandat na čelu SAB 8
11 ur
Člani kongresa SAB so danes v Ljubljani dosedanji predsednici Alenki Bratušek soglasno podelili še en mandat na čelu stranke. Bratuškova je bila edina kandidatka za predsednico. Kongresa se
Več ▼

Člani kongresa SAB so danes v Ljubljani dosedanji predsednici Alenki Bratušek soglasno podelili še en mandat na čelu stranke. Bratuškova je bila edina kandidatka za predsednico. Kongresa se udeležuje okoli 200 delegatov. (STA)

Plačila znotraj EU v evrih bodo od 15. decembra cenejša 1
11 ur
Evropski parlament je po pogajanjih s članicami potrdil uredbo o čezmejnih plačilih. Plačila znotraj unije v evrih bodo od 15. decembra cenejša, pretvorbe valut ob plačilih s karticami in
Več ▼

Evropski parlament je po pogajanjih s članicami potrdil uredbo o čezmejnih plačilih. Plačila znotraj unije v evrih bodo od 15. decembra cenejša, pretvorbe valut ob plačilih s karticami in denarnih nakazilih od doma pa popolnoma pregledne. Doslej so notranja plačila v evrih iz neevrskih držav EU ponekod namreč stala tudi do 20 evrov.

S spremembo evropske zakonodaje želijo izenačiti stroške plačilnega prometa med bankami znotraj evroobmočja in bankami izven njega, tako da bodo stroški za mednarodno plačilo znotraj EU enaki kot stroški za plačilo v domači valuti, če država ne uporablja evra. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
12 ur
1. Šola, šala in štala2. Velika vrnitev malih kinov3. Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?4. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo
Več ▼

1. Šola, šala in štala

2. Velika vrnitev malih kinov

3. Ali veste, da se lažje vpišete kot lastnik črne gradnje kot legalne hiše?

4. Gradbeni zakon pred spremembami: se bo končno lahko trgovalo s črnimi gradnjami

5. Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Gradnja Ikee v Ljubljani bi lahko kmalu stekla 3
12 ur
Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek obravnavali predlog Ikee za spremembo prostorskega načrta na območju načrtovane trgovine. S sklepom bi svetniki Ikei omogočili začetek gradnje, tudi če
Več ▼

Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek obravnavali predlog Ikee za spremembo prostorskega načrta na območju načrtovane trgovine. S sklepom bi svetniki Ikei omogočili začetek gradnje, tudi če še ne bo v celoti zgrajena južna dostopna cesta do nakupovalnega središča. Švedski velikan bi lahko nato zaprosil za potrebna dovoljenja za začetek gradnje. (STA)

Občine že objavljajo letošnje razpise, tu lahko poberete denar
13 ur
Na voljo so subvencije za naložbe, samozaposlovanje, energetsko obnovo stavb, kmetijstvo …
Na članek...

Boste v podjetju zaposlovali ali načrtujete nove naložbe? Boste obnavljali hišo ali stanovanje? Za te namene denar ponujajo mnoge občine in prve so že objavile letošnje razpise za subvencije in posojila. Pogledali smo, kje že lahko poberete denar za posel ali naložbe v gospodinjstvih.

Podjetja: naložbe, promocija, zaposlovanje …

Razpisi za malo gospodarstvo so različni – nekatere občine ukrepe združijo v enoten razpis, druge jih razdelijo na več razpisov. Med njimi najdemo spodbude za naložbe, promocijo, zaposlovanje in samozaposlovanje, nekatere občine pa sofinancirajo tudi najem poslovnih prostorov. Subvencije, ki jih občine razpišejo za podjetja, so sicer namenjene podjetnikom in družbam s sedežem v občini razpisnici. Kadar gre za sofinanciranje samozaposlovanja, pa je denar namenjen fizičnim osebam, ki imajo v občini razpisnici stalno bivališče.

V Gornjem Gradu do 8. aprila tako zbirajo prijave na razpis za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, spodbujajo odpiranje novih delovnih mest, samozaposlovanje, naložbe in aktivnosti, povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz skladov EU.

V Kranju je do 7. maja odprt razpis za sofinanciranje najemnin poslovnih prostorov v starem Kranju v letih 2019 in 2020. Podjetja lahko dobijo do največ šest tisočakov subvencije za posamezen poslovni prostor.

V Ormožu imajo medtem za podjetja odprt razpis za zaposlovanje in samozaposlovanje ter za promocijo izdelkov in storitev. Malim in mikropodjetjem ter podjetnikom posameznikom pa ponujajo tudi subvencije za nagrade vajencem za prihodnje šolsko leto. Višina subvencije je odvisna od letnika vajeniškega razmerja, razpis pa je odprt do porabe sredstev.

Razpisi za podobne namene so trenutno odprti na primer še v občinah Črna na Koroškem, Novo mesto in Žirovnica.

Obnove stavb, reševanje stanovanjskega vprašanja

Fizične osebe lahko v nekaterih občinah dobijo pomoč za različna obnovitvena dela na stavbah, zamenjavo ogrevalnih sistemov, izolacijo fasad in podobno, pa tudi za reševanje stanovanjskega vprašanja. Za ta področja imajo denimo odprte razpise v Mirni Peči, Novem mestu, Zagorju ob Savi in Žirovnici. V Žirovnici se je mogoče še do 19. marca prijaviti na razpis za ukrepe za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Subvencije so med drugim na voljo za toplotno izolacijo stavb, zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva (oken, balkonskih vrat) ter vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode ali toplotnih črpalk.

V Novem mestu pa mladim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, sofinancirajo rekonstrukcijo in gradnjo novih stanovanj. Rok za prijavo je 30. november.

Lastniki hiš na območjih, kjer ni kanalizacijskega sistema, morajo postaviti male komunalne čistilne naprave, pri čemer pomaga veliko občin, ponekod pa so na voljo tudi sredstva za izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov. Trenutno so razpisi za te namene denimo odprti v občinah Hajdina, Kranjska Gora, Ljubno, Novo mesto, Ormož, Postojna, Renče - Vogrsko in Šoštanj. Najdete jih na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=OKO.

Kmetijstvo in podeželje

Nekaj občin je že objavilo tudi letošnje razpise za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, med njimi Komenda, Kranj, Ljubno, Mirna Peč, Nazarje, Ormož, Zagorje ob Savi in Žirovnica. V Kranjski Gori do 20. marca ponujajo subvencije za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in druge namene. Le še do 28. februarja pa je na Jesenicah odprt razpis, v okviru katerega med drugim sofinancirajo naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, naložbe za delo v gozdu ter šolanje v kmetijskih in gozdarskih programih.

Razpise s področja kmetijstva in podeželja najdete na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=KME.

Štipendije, nagrade za dijake in študente

Občine ponujajo tudi različne štipendije in nagrade za dijake in študente. Večino tovrstnih razpisov sicer objavijo poleti, kljub temu pa denimo v Trbovljah in Zagorju ob Savi trenutno ponujajo nagrade diplomantom za opravljena zaključna dela v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2018. V Trbovljah je mogoče dobiti od 400 do 600 evrov bruto nagrade, odvisno od končane stopnje študije. Rok za prijavo je 30. september.

Več razpisov za področje izobraževanja in usposabljanja najdete na povezavi subvencije.finance.si/razpisi?pod=IZO.

Občine že objavljajo letošnje razpise, tu lahko poberete denar
EU lani z rekordnim presežkom v menjavi z ZDA 1
13 ur
EU je lani v trgovini z ZDA zabeležila rekordni presežek, kažejo včeraj objavljeni podatki. To verjetno ne bo všeč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je EU že zagrozil z zvišanjem
Več ▼

EU je lani v trgovini z ZDA zabeležila rekordni presežek, kažejo včeraj objavljeni podatki. To verjetno ne bo všeč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je EU že zagrozil z zvišanjem carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lani je EU v menjavi z ZDA zabeležila 139,7 milijard evrov zunanjetrgovinskega presežka, kar je 20,1 milijarde več kot v letu prej, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Podatki prihajajo v času, ko naj bi po poročanju medijev ameriško ministrstvo za trgovino ugotovilo, da uvoz avtomobilov v ZDA ogroža ameriško nacionalno varnost. To bi bil prvi korak k uvedbi morebitnih carin na avtomobile.

Poročilo naj bi Trump prejel do nedelje. Ameriški predsednik bi imel nato 90 dni časa za odločitev o morebitnih ukrepih, pri čemer bi lahko pomembno vlogo igrali tudi podatki o visokem zunanjetrgovinskem presežku EU v menjavi z ZDA. (STA)

Jutarnji list: delovna zmaga proti Microsoftu, ta mora plačati za osem let plač 8
14 ur
Hrvaški Microsoft je pravnomočno izgubil delovni spor proti nekdanji uslužbenki, zaposleni v korporativnem komuniciranju družbe. Plačati ji mora za osem let plač in jo spet zaposliti.Nepravilno
Več ▼

Hrvaški Microsoft je pravnomočno izgubil delovni spor proti nekdanji uslužbenki, zaposleni v korporativnem komuniciranju družbe. Plačati ji mora za osem let plač in jo spet zaposliti.

Nepravilno so jo odpustili, ko je prišla s porodniškega dopusta, zaposlila jo je prejšnja uprava, med njeno porodniško je prišla nova, ki je sprejela odločitev o odpovedi. Microsoft delovnih sporov ne komentira.

Microsoft je skoraj hkrati odpustil tudi njenega soproga. Tudi ta spor je za Microsoft na prvi stopnji izgubljen, pravnomočno sodbo se še čaka, poroča Jutarnji list.

Amazon z naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian 1
14 ur
Ameriški tehnološki velikan Amazon se je odločil za znatno naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian. Skupaj s še nekaj soinvestitorji bodo v leta 2009 ustanovljeno ameriško
Več ▼

Ameriški tehnološki velikan Amazon se je odločil za znatno naložbo v proizvajalca električnih avtomobilov Rivian. Skupaj s še nekaj soinvestitorji bodo v leta 2009 ustanovljeno ameriško podjetje vložili 700 milijonov dolarjev.

Do naložbe prihaja potem, ko je podjetje novembra na avtomobilskem sejmu v Los Angelesu razkrilo svoji prihajajoči novi vozili na električni pogon, s katerima ciljajo na pustolovsko navdahnjene voznike: poltovornjak R1T in športni terenec R1S.

Njun doseg z enim polnjenjem naj bi znašal več kot 650 kilometrov. Prvim kupcem v ZDA naj bi ju začeli dobavljati v drugi polovici leta 2020, na mednarodni trg pa naj bi se podali leta 2021, so sporočili iz podjetja Rivian.

Rivian bo tudi po tej naložbi, v kateri so poleg Amazona sodelovali tudi obstoječi delničarji, ostal samostojno podjetje. Zaposluje sicer več kot 750 ljudi, pri čemer ima poleg proizvodnega obrata tudi več razvojnih centrov. (STA)

Pošta Slovenije dosegla dogovor s sindikatoma, ta o preklicu stavke v ponedeljek
15 ur
Poslovodstvo Pošte Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma včeraj doseglo načelen dogovor o odprtih vprašanjih, zaradi katerih sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev
Več ▼

Poslovodstvo Pošte Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma včeraj doseglo načelen dogovor o odprtih vprašanjih, zaradi katerih sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez za torek napovedala stavko. Kot so sporočili iz Pošte, stavke v primeru potrditve dogovora ne bo. Sindikata bosta o tem odločala v ponedeljek.

Vse od napovedi stavke prejšnji teden so med vodstvom družbe in obema reprezentativnima sindikatoma potekala intenzivna pogajanja, s katerimi so zaposleni v poštnem prometu terjali zlasti razbremenitev in izboljšanje delovnih pogojev.

Kot so predstavniki sindikatov v zadnjih tednih že večkrat poudarili, je glavna težava v pomanjkanju kadrov, zaradi česar prihaja do velike obremenjenosti poštarjev, ki praviloma delajo več kot osem ur dnevno. (STA)

Merkur lani z 231 milijoni prihodkov in 9,7 milijona evrov dobička 2
15 ur
Prihodki podjetja so se v zadnjih štirih letih dvignili z 205,2 milijona evrov na 231 milijonov evrov. Čisti dobiček pa se je povišal z 2,9 milijona evrov v letu 2015 na 7,7 milijona v letu 2017
Več ▼

Prihodki podjetja so se v zadnjih štirih letih dvignili z 205,2 milijona evrov na 231 milijonov evrov. Čisti dobiček pa se je povišal z 2,9 milijona evrov v letu 2015 na 7,7 milijona v letu 2017 in na 9,7 milijona evrov lani.

"Že peto leto zapovrstjo beležimo uspešne poslovne rezultate, prihodki rastejo, uspešni smo tudi po dobičkonosnosti in zniževanju zadolženosti podjetja," v sporočilu za javnosti, ki so ga včeraj poslali iz podjetja, razkriva generalni direktor Blaž Pesjak.

Po uspešni rasti pa gre podjetje, ki ga je pred dobrim letom prevzel ameriški investicijski sklad HPS Investment Partners, v prenovo plačnega sistema. (STA)

Šola, šala in štala 4
17 ur

V političnem zatišju nepopisne popularnosti vlade Marjana Šarca se je vnela velika debata. Pa ne tista, butalska, o sendviču in domnevnem poslanskem eksperimentu. Temveč ona, ki res nekaj šteje. V moderni državi, drugače kot imamo navado reči, niso obvezni in neizogibni samo davki. Taka je tudi šola. Vsaj tista osnovna. Z debato o davkih nismo in ne bomo prišli nikamor. Nosilci svobodne gospodarske pobude so bodisi preveč prestrašeni, pragmatični bodisi naivni, da jih poteši že en sam predjamski vladni nastop. In vse ostane enako. Nasprotno, pobude in peticije v zvezi s šolo niso nujno in vnaprej obsojene na tak rezultat. Pa vendar je v kleptokratski podalpski deželi ohranitev statusa quo tudi na področju šolstva najbolj verjetna. Zakaj? Ker imajo različne »reformistične« skupine zelo različne vizije reforme šolstva, še bolj pa zato, ker imajo različne, s šolo povezane skupine tudi zelo različne interese, ki se po vrhu vsega razlikujejo še po svoji moči. Slovenska šola, kot bi velelo ministrstvo, bo tako ostala taka, kot je: nadvse kakovostna, potrebna zgolj nekaj manjših lepotnih popravkov. Tako kot to velja za državo na splošno, tudi za šolstvo tak pogled ne bi mogel biti bolj oddaljen od resnice, sploh pa reformnih potreb.

Šola je šala

V slovenskem osnovnem šolstvu so nekateri res za hece. Rekli boste, kaj pa je to slabega? Dobra mera zdravega humorja je epistemološki balzam za nadobudne šolarje. Pa ne gre za to. Za hece so predvsem učitelji, kar je žalostno. Ne vem, ali vsi, toda tisti, ki so v središču sindikalnega boja, so že zdavnaj zgrešili pravi in zaželeni šolski kompas. Kot že vemo iz prigode učiteljskih stavk, je temeljno sporočilo, ki ga v družbo pošilja slovenski prosvetni razred, sindikalno. Želijo si izboljšanja svojega delovnega in materialnega položaja. S tem ni seveda nič narobe, dokler ta želja ne postane jedro učiteljskega poklica, izraženega skozi javne zahteve. Negativna družbena podoba in izkrivljeni socializacijski učinki, ki jih tak pristop generira v družbi, so več kot očitni. Toda, kot da to še ne bi bilo dovolj, je zastopništvo učiteljstva meje sindikalnega slabega okusa ta teden potisnilo še dlje. Reci in piši, pedagogi v osnovni šoli zase zahtevajo nič več in nič manj kot akademsko svobodo, primerljivo s tisto, ki jo imajo profesorji na univerzi.

Ko človek to sliši in bere, sprva ne more verjeti ne svojim ušesom ne svojim očem. Da je vse res, ga presune šele, ko zasledi, da je tudi minister naklonjen uvajanju osnovnošolske akademske svobode. Tedaj nastopi čas, da rečemo: pa kdo je tu nor? Prvič, in najbolj pomembno, bistvo akademske svobode ni v tem, kot si predstavlja osnovnošolsko sindikalno gibanje, da profesor sam prosto razpolaga s svojim delovnim časom. V bistvu taka »akademska svoboda«, ki to ni, vse manj obstaja celo na samih univerzah. Drugič, in enako pomembno, akademska svoboda pritiče tistim, ki so akademsko dejavni. To pa pomeni, najmanj, da ustvarjajo nova, izvirna znanstvena spoznanja, ki so pred objavo predmet anonimnih, strogih recenzentskih postopkov. Take objave, kontinuirano raziskovanje, mednarodno priznani raziskovalni dosežki so tisti, katerih obstoj je glavni pogoj za prvega in vse druge habilitacijske postopke, ki naredijo akademika: visokošolskega učitelja ali raziskovalca. Nič od tega ne obstaja v osnovni šoli. Večina tamkajšnjih učiteljev se celo kot hudič križa izogiba pedagoški avtonomiji, ki jim po naravi stvari pripada in jo tudi morajo izvajati. Tega, seveda, ne počnemo. Pač pa se držimo predpisanih učbenikov in učnih načrtov kot pijanec plota, ko gre za vsebino našega dela, potem pa hop domov na akademsko svobodo.

Šola je štala

Opisano je morda karikatura in gotovo ne velja za vse (osnovnošolske) učitelje, še vedno pa zadeva preštevilne. In ti, slabi, ne oni, dobri, žal, narekujejo tempo. Govoriti o slabih učiteljih v državi, kjer smo vsi enaki, je seveda greh. Pa bom grešil. Kot povsod tudi v osnovni šoli ločimo slabe in dobre učitelje. Dobri učitelji so tisti, ki svoje delo opravljajo z veseljem, ki ga štejejo kot del svojega življenjskega poslanstva. Takega prepoznaš od daleč, ker začutiš, da je učiteljstvo zlezlo pod njegovo kožo in ga živi z vsako svojo celico. Tak učitelj razume, in tudi na glas pove, da je bistvo osnovne šole učenca pripraviti na samostojno življenje. Bistvo osnovne šole je naučiti se učiti. Učiti se pa je sposobnost samostojnega produktivnega prilagajanja na izzive, ki nam jih prinaša življenje. To razumevanje pri dobrem učitelju neizogibno diktira holistični, celostni pristop k vsakemu učencu. Jedro šolskega uspeha ne more biti v tem, da na koncu leta izračunamo povprečje ocen, ki merijo, kako je otroku šlo na 20 preverjanjih in več v enem šolskem letu. Jedro šolskega uspeha je oceniti celoten napredek otroka, upoštevaje ne samo ocene, temveč vsa, mala in velika, prizadevanja, ki jih je otrok bil zmožen v šolskem letu. In učitelj je tisti, ki si mora prizadevati spodbuditi tisto najboljše v otroku.

To je dober učitelj. Slab učitelj pa je njegovo nasprotje. Za njega je pomembno, da se čim bolj vestno in hitro prebija skozi predpisani kurikul. Na otroka gleda kot na številko, ki mora do konca leta pridobiti predpisano število številčnih ocen. Zelo pogosto, zlasti v Sloveniji, so pri slabih učiteljih posebej slabo zapisani fantje. Karkoli že porečejo teoretiki spola, je že tako, da so fantje bolj nemirni, da težje sedijo in z večjo težavo ubogajo. Naša šola, pod taktirko tega, kar sem imenoval slabi učitelji, pa je naravnost narejena za pridne punčke. Tiste, ki mirno sedijo, kimajo, lepo rišejo in pišejo, nič ne klepetajo, ali vsaj ne mežikajo, in še manj fizično, s svojimi težko kontroliranimi gibi, motijo šolsko spokojnost. Parcialni, številčno in pridnostno usmerjen pristop slabega učitelja, seveda, tudi ne more sprejeti razlik med otroki. Nekdo, ki nima talenta, bolj slabo riše ali poje, pa je vendar dal vse od sebe, ne more dobiti najboljše ocene. Enako velja za telovadbo. Če imate preveč kilogramov in zato ne morete do vrha gasilskega droga, pa daste vse od sebe in trenirate še celo kopico drugih športov, ne morete dobiti petice – ja, šport, glasba in likovni so enakovredni drugim predmetom – ker je tako predpisano v kdo ve katerem ocenjevalnem pravilniku. Da s tem delate krivico otrokom, ki so pač različni in ki se, vsak po svoje v skladu s svojim talentom, trudijo, vas ne zanima. Še toliko manj pa se zavedate, da drugače kot pri holističnem pristopu s tem črkobralskim pedagoškim terorjem ubijate v otroku vse, kar je najboljšega, zlasti pa veselje do učenja.

Horuk na inšpekcijo

V tem trenutku v zgodbo stopijo starši. In prav je tako. Uspeh osnovne šole je v celoti odvisen od učiteljev in staršev. Za upravljanje osnovne šole gotovo ne velja tista, da le čevlje sodi naj kopitar. Torej, da je šola od učiteljev in ravnateljev, prav tako velja za otroke, dokler so v njej, starši pa naj se brigajo za domače, družinske zadeve. Tak pogled je nesprejemljiv in zmoten. Šola ni od države ter, prepogosto še, politično nastavljenih ravnateljev. Šola je od tistih in za tiste, ki jo obiskujejo. Starši zato morajo imeti svoj glas v njej in bi morali mnogo bolj aktivno soupravljati, kot so doslej. Avtonomni, strokovno podkovani, samozavestni in dobri učitelji s tem ne bi smeli imeti in nimajo težav. Seveda pa se morajo tudi starši zavedati svojih epistemoloških in institucionalnih omejitev. V institucionalizirani družbi, zato da lahko učinkovito in urejeno deluje, ljudje igramo, največkrat s pravom, predpisane vloge. Če se tega držimo, in to v dobri veri, ne bo konfliktov, če pa do njih že pride, bi jih primarno morali reševati z dialogom.

No, tega pa seveda ne znamo. In zato smo izumili mehanizem, ki nas od dialoga in konstruktivnega reševanja konfliktov v šoli odveže tako, da na pomoč pokličemo inšpekcijo. Inšpektor tako prihrumi v šolo in učitelja, pa ravnatelja ter šolsko psihologinjo maltretira s pravilniki. Včasih še kakšen legalistični tožilec napiše kakšno kazensko ovadbo. Rezultat je katastrofalen. Namesto življenjskega, pedagoško ustrezno rešenega konflikta v prid otroka se je učitelj, celo tisti dober, prisiljen zateči k črkobralstvu in k skrivanju za paragrafi. Šola se, posledično, birokratizira. Če v čem, gre pri inšpekcijskih intervencijah na predlog ogorčenih staršev, sploh kadar ne gre za kakšne hude kršitve, za popolno izvotljenje avtonomije šole ter šolskega, konstruktivnega, ustvarjalnega in spodbudnega prostora. Ko enkrat po šoli rovari represivni upravni aparat države, je po mojem trdnem prepričanju z naravo šole kot šole konec.

Šola ni šala

Prav je, da se ta kolumna sklene s starši. V zvezi s šolo lahko ločimo tri skupine staršev. Prvi v svoje otroke projicirajo svoje neizživete ambicije. In se učijo s svojimi otroki, še bolj pogosto pa namesto njih. Drugi ostajajo zvesti socializmu, ko je bilo na »easy«, in se jim zdi vsega v zvezi s šolo danes preveč. Tretji pa gojijo zdrav odnos. Načelno spoštovanje do učiteljev, ki, dokler se ne izkaže drugače, uživajo zasluženo epistemološko avtoriteto. To zahtevajo tudi od svojih otrok, od katerih se hkrati pričakuje, da se bodo v šoli potrudili. Potruditi se pomeni vložiti trud, nekaj, kar včasih tudi boli, če hočete: trpljenje. Šola ni šala. Znanje, če želite uživati njegove sadove in v življenju nekaj upravičeno, meritokratsko doseči, si pošteno zaslužiti in si na tem zgraditi samozavest, zahteva odrekanje in napor. Otroci morajo to spoznati in se naučiti s tem dejstvom kar najbolj učinkovito spopasti. Objokovanje obsega domačih nalog, pridiganje o preobremenjenosti otrok sta zato prepogosto odsev neizživetih in preživetih časov, v katerih se nahajajo starši takih otrok. Ta dominantni diskurz dela škodo. Če hočete dokaz, pridite pogledat na informativne dneve. Tam pri vpisu na univerzo svoje polnoletne »otroke« skrbni starši vodijo za rokice. S šolo, zares z družbo, ki poraja take anomalije, očitno je nekaj hudo narobe.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije.

Šola, šala in štala
Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.
17 ur
Na konferenci Agrobiznis smo govorili o posledicah podnebnih sprememb v kmetijstvu. Na Gorenjskem zadnja leta pogosto klesti toča, v Istri oljčno olje spreminja okus, vinske sorte se selijo na sever, kmetje pa morajo spremeniti delovni ritem.
Na članek...

Največji izziv v kmetijstvu so izjemni vremenski pojavi. Prinesle so jih podnebne spremembe. Na okrogli mizi sredine konference Agrobiznis so spremembe opisali gorenjski sadjar, štajerski vinar in istrski oljkar. Sodelovala sta tudi predstavnika ljubljanske Biotehniške fakultete in ministrstva za okolje.

Zakaj so padavinski procesi vse bolj intenzivni

Podnebne spremembe sicer prinašajo zelo malo negotovosti glede segrevanja ozračja, a veliko negotovosti glede prihodnje količine padavin, je začela pogovor Tjaša Pogačar z ljubljanske Biotehniške fakultete: »Ne napovedujemo bistvenih sprememb glede količine padavin, pač pa glede njihove razporeditve. Količina padavin bo v prihodnje pozimi večja, manjša pa bo spomladi in poleti, ko kmetijstvo padavine najbolj potrebuje.«

»Pri dvigu temperature za vsako stopinja je za sedem odstotkov več prostora za vlago v zraku. Zaradi vlage in višjih temperatur so lahko vsi padavinski procesi bolj intenzivni. Padavine, ki jih dobimo poleti, so pogosto v obliki neviht,« je nadaljevala Pogačarjeva.

»V primeru neviht lahko pade toča, poleg tega pa veliko vode odteče in ne koristi kmetijstvu. Vprašanj je veliko. Kako bomo tako vodo zadržali? Bomo imeli zadrževalnike vode? Bo takšna voda namenjena tudi namakanju? Bo namakalni sistem na voljo tudi za oroševanje v primeru težav s pozebo? Pri oroševanju potrebujejo vsi sistemi vodo naenkrat za razliko od namakanja, ki lahko traja dlje časa,« je naštevala Pogačarjeva.

Kako pa občutijo podnebne spremembe kmetje?

Oljko morajo pustiti na meji trpljenja

Davor Dubokovič je s 40 hektarji oljčnika največji slovenski oljkar. Je solastnik posestva Monte Rosso na Crvenem vrhu v hrvaški Istri, nekaj kilometrov za mejo.

Lanski februar je bil precej topel. Podobno je tudi letos. Če je toplo več dni, se lahko prebudi vegetacija. Lani je prvega marca padel sneg, kar lahko povzroči pozebo, je opisal nevarnost Dubokovič.

Težave lahko oljkarjem povzroči tudi visoka temperatura aprila, ko vegetacija cveti. Če takrat temperatura preseže 27 stopinj, ne pride do opraševanja.

Posebna zgodba so poletne suše, ko je treba zalivati, vendar pri oljki ne smejo narediti namakalnega sistema, ker bi se korenine obrnile navzgor. Zaradi močnega vetra, ki na tem območju doseže tudi 140 kilometrov na uro, pa morajo paziti, da so oljke dobro zakoreninjene: »Oljke ne smemo razvaditi. Pustiti jo moramo na meji trpljenja.«

Istra je poleg okolice Gardskega jezera najbolj severno območje oljke. »Zato smo izbirali sorte, ki so odporne na mraz, in ne sort, ki so odporne na vročino,« je razložil Dubokovič.

Imajo pa dve težavi: pozimi so temperature do minus deset stopinj, kar je skrajna meja, pri kateri oljka še preživi, poletja pa so dolga in vroča.

Nekoč je lepo teklo, zdaj je čedalje bolj zanimivo

Anže Legat je pred 15 leti prevzel kmetijo Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah. Ukvarja se s sadjarstvom, čeprav Gorenjska ni tipično sadjarsko območje.

V vasi ni bilo toče 30 let. Ko je Legat leta 2009 postavil prvo protitočno mrežo, so ga sosedje spraševali, ali »se mu zdi normalno« toliko vložiti v mrežo. »Še isto leto pa je toča stolkla vse, razen zaščitenega dela.« Toča se zdaj pojavlja vsaki dve leti.

Pojavljajo se tudi suša in predvsem škodljivci, ki v spremenjenem podnebju lažje preživijo. Lani je bilo januarja toplo, februarja je prišel mraz in Legatu je pozeblo 1.500 sadik.

»Ko se je stric začel ukvarjati s sadjarstvom, je lepo teklo, zdaj pa je vsako leto bolj zanimivo,« je povzel Legat.

Če imaš protitočno mrežo, aroma ni več prava

Tudi Mitja Herga, glavni direktor in enolog kleti Puklavec Family Wines, priznava, da so največji izziv izjemni vremenski pojavi. V letih 2016 in 2017 jih je udarila pozeba, večkrat so občutili točo.

Vremenu se prilagajajo: »Spreminjamo tehnologijo pridelave in nasade.« Postavili so protitočne mreže, ki sicer zaščitijo pridelek, vendar potem aroma, »ni to«. Opažajo, da so tudi sosedje začeli opuščati protitočne mreže.

Nasadom je treba zagotoviti popoln nadzor: drenaže, namakanje, protitočno zaščito, zato je začetna naložba »izjemno, izjemno« visoka.

Podnebne spremembe prinašajo kup težav

Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Simon Zajc je povedal, da se je v Sloveniji od šestdesetih let do danes povprečna temperatura dvignila za 1,7 stopinje. Rasna doba se zato začne prej, kar lahko pripomore k višjemu pridelku, po drugi strani pa lahko toča uniči pridelek.

Zaradi segrevanja in milih zim bo več škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Pred odtekanjem vode pomaga dober gozd. Poplav pa je vse več: »Prizorišča poplav moramo obiskati že vsaka dva meseca.« V kmetijstvu bo zato treba skrbeti tudi za zaščito pred erozijo.

Po optimističnem scenariju bo do konca stoletja šest vročih dni več kot danes, po srednjem 11, po pesimističnem scenariju pa jih bo 27 več. »S podnebnimi spremembami prihaja cel kup težav,« je povzel Zajc.

Pet minut počitka na uro dvigne produktivnost

Vse več vročih dni prinaša čedalje več težav tudi delu v kmetijstvu. »Kmetje so izpostavljeni delu na vročini,« je nadaljevala Pogačarjeva.

Na biotehnični fakulteti so opravili anketo med več kot 200 kmeti. Manj kot pet odstotkov jih je navedlo, da jim temperatura ustreza. Simptomi, kot so glavoboli in utrujenost, so vsakdanji pri 80 odstotkih anketiranih. »To lahko vodi v veliko večje težave, delovne nesreče ali bolezenska stanja.«

»Ko temperature presežejo 30 ali 32 stopinj, morajo kmetje pri delu vzeti počitek. Tudi produktivnost je višja, če je delavec vsako uro pet minut v senci kot, če počiva, ko res ne more več.«

Testi pa so tudi pokazali, da prihajajo delavci dehidrirani že na delo, kar je »težko popraviti«.

Zakaj se spreminja okus oljčnega olja

Vremenske spremembe spreminjajo okus oljčnega olja, ugotavlja Dubokovič. »Oljka v skrajnem primeru odvrže plod ali pa se plod posuši, če ne dodaš vode, ko je potrebno.«

Lansko poletje je bilo dolgo in vroče. Kaj je povzročilo na oljčniku Monte Rosso? »Bili smo vajeni pobirati od 15. oktobra naprej. Lani pa bi morali začeti s pobiranjem po 20. septembru, a smo začeli v prvem tednu oktobra, kar je skoraj deset dni prej kot običajno.«

»Nekatere torklje (oljarne) sploh še niso bile odprte, zato razmišljamo, da se bomo prilagodili in postavili svojo,« je dodal Dubokovič in nadaljeval:

»Plod se je obarval zelo hitro, kemijsko so bili parametri odlični. Pri okusu pa se je zgodilo, da koncentracija arom, kakršne smo bili vajeni, ni bila dosežena stoodstotno. Treba pa je vedeti, da je Istra tretje leto proglašena za najboljšo regijo za pridelavo oljčnega olja na svetu in ni razloga, da ne bi bili stoodstotni.«

»Če bodo poletja vroča, bomo postali zelo podobni Španiji in Grčiji, kar pa ni v redu. Želimo biti unikatni. Prihaja tudi skupna zaščita Slovenije in Hrvaške. Podnebne spremembe ne gredo nam v prid, mi želimo prodajati najboljše oljčno olje na svetu,« je še ugotavljal Dubokovič.

Drugi se prilagajajo hitreje

Če se bo temperatura dvignila za 1,8 stopinje, se nekatere sorte ne bodo več počutile dobro, na primer renski rizling, pa je povedal Herga.

»V Sloveniji imamo tradicijo, vendar nas ne sme omejevati. Imamo priporočene in dovoljene vinske sorte. Bil sem v Južni Afriki in na Novi Zelandiji, kjer se hitreje prilagajajo, podobne pa so tudi naše izkušnje v Makedoniji. Podnebnim spremembam se bomo morali hitreje prilagajati. O njih se preveč pogovarjamo, a premalo naredimo. Imamo pa tudi omejitve, povezane z regionalnimi parki in papirologijo.«

Zakaj potrebujemo biodiverziteto

Na okoljsko ministrstvo letijo očitki glede Nature 2000 in ukrepov, ki jih tam izvajajo, je odgovoril Zajc in pojasnil: »Eden od ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam oziroma blaženje njihovih vplivov je ohranjanje biodiverzitete. Pri tem moramo vztrajati, vendar ne samo zaradi zahtev EU.«

Zakaj je treba vztrajati? »Biodiverziteta nas morda moti, a če jo izgubimo, jo bo veliko težje in dražje povrniti. Potrebujemo pa jo, če želimo doseči podnebne cilje. Razumem, da smo kje spotika, zato skušamo delovati 'po kmečki pameti'.«

Sorta trte, ki se je preselila na sever

Podnebne spremembe pa so dale dodatno zamisel na posestvu Monte rosso. Posadili so montepulciano d'Abruzzo, sorto vina, ki je dotlej rasla precej južneje.

Dubokovič pojasnjuje: »To je sorta iz italijanske pokrajine Abruzzo, ki je na zemljepisni širini približno 42,5 stopinje, podobno kot Dubrovnik, Istra pa je na okoli 45,5 stopinje. Ker želimo biti kompletno posestvo, smo posadili tudi trto, želimo pa biti tudi unikatni, podnebne spremembe pa so nam dale dodatno zamisel.«

Kakovost je zaradi podnebnih sprememb višja

Slovensko vinogradništvo ima za zdaj srečo: višje temperature prinašajo pozitivne učinke pri kakovosti, je nadaljeval Herga. Pridelek pa se bo spremenil: »Manj bo belih vin, več bo priložnosti za rdeča vina, vendar pa govorimo o nekaj desetletjih.«

Kako pomagati kmetom

»Kmetje bomo sami položili cevi in črpalke za namakanje, vendar je treba dokumentacijo opraviti čim hitreje, da lahko nadaljujemo z našim delom. Treba pa je pomagati. Šole in vrtci kupujejo poljska jabolka, ker so nekaj centov cenejša. Če bo tudi v prihodnje boljše tisto, kar pripeljejo iz tujine, bo v slovenskem kmetijstvu ostalo 20 ali 30 podjetij, vsa druga zemljišča pa bodo pozidali,« pa je ob koncu pogovora razmišljal Legat.

Gorenjci so dvomili o racionalnosti protitočnih mrež. Potem pa je prišla toča.