Manager
Raščan mora zaradi oškodovanja Dela Revij vrniti 34 milijonov evrov
12.09.2018 11:05
Okrožno sodišče v Ljubljani je danes opravilo nov narok za odločanje o tem, koliko denarja mora nekdanji prvi mož Dela Revij Matej Raščan vrniti. Raščan je v sojenju zaradi oškodovanja
Več ▼

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes opravilo nov narok za odločanje o tem, koliko denarja mora nekdanji prvi mož Dela Revij Matej Raščan vrniti. Raščan je v sojenju zaradi oškodovanja podjetja priznal krivdo in bil obsojen na štiri leta zapora ter vračilo 34 milijonov evrov. Višje sodišče je slednje razveljavilo, a je sodišče danes odločilo enako.

Sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Alja Kratovec je svojo odločitev, ki je enaka kot prvič, utemeljila s tem, da so dejstva, med drugim tudi poniklih 34 milijonov evrov, "pravnomočno ugotovljena dejstva", ki jim tudi višje sodišče ni ugovarjalo, saj je obsodilno sodbo za Raščana potrdilo.

Poleg tega je izpostavila tudi, da pravna oseba sama od sebe ne more nič početi, ampak jo upravljajo fizične osebe, v tem primeru Raščan. (STA)

Verjetnost, da bi Raščan vrnil 34 milijonov evrov je majhna. Kot smo že pisali, je Raščan v osebnem stečaju, v katerem so upniki prijavili za 28,5 milijona evrov terjatev. Edino premoženje Raščana so bila zemljišča na Janežovskem Vrhu v občini Destrnik, ki so bila prodana za 58 tisočakov.

Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov
3 ure
Iztok Seljak, direktor Hidrie Holding, o inovativnih prebojih Hidrie in o napredovanju projekta Edison, ki združuje slovenske dobavitelje avtomobilski industriji
Na članek...

Kako je slovenska industrija pripravljena na izzive zelene mobilnosti, v katere tehnologije je smiselno vlagati in kateri bodo prvi izdelki konzorcija Edison, ki združuje slovenske avtomobilske dobavitelje.

Slovenska avtomobilska industrija je izjemno pomembna za slovensko gospodarstvo, saj prispeva desetino BDP in petino izvoza. Elektrifikacija pa prinaša nove izzive - kako je industrija pripravljena nanje, kakšne so rešitve Hidrie, kakšne od drugih slovenskih podjetij, je na posvetu Zelena mobilnost komentiral direktor Hidrie holdinga in uvodni govorec posveta Iztok Seljak.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

»Verjamem, da se vsi skupaj zavedamo, da imamo privilegij živeti v epohalnemu obdobju prehoda iz ogljične v brezogljično družbo in da se trudimo, da tega vlaka ne bomo zamudili, kar se nam je v preteklosti že zgodilo. Verjamem, da smo danes dobro pripravljeni za vstop v novo dobo, saj sodelujemo v predrazvojnih projektih, pet ali deset let pred serijsko proizvodnjo. Verjamemo, da smo na tej poti lahko vodilni« pravi Seljak.

Prehod v elektro dobo in obuditev klasične tehnike

To po njegovih besedah velja za pripravljenost na intenziven prehod v zeleno mobilnost kot tudi za vnovično obuditev klasične, tokrat čiste in zelene tehnike dizelskega motorja. Hidria je navzoča predvsem pri radikalnem izboljševanju motorja z notranjim izgorevanjem. Denimo po desetih letih razvoja na trg uvajamo našo tehnologijo zaprtozančnega sistema hladnega zagona in izgorevanja v dizelskih motorjih, ki porabo in izpuste zmanjšuje za 30 odstotkov. Ta tehnologija dizelski motor dela čistejši in konkurenčnejši, torej ga vrača v igro.

Naslednji korak so mehki (mild) hibridi. Hidria je sorazvila trenutno najbolj učinkovit 48-voltni sistem starter generatorja, ki je kombinacija dveh tehnologij skupaj. Vgrajen je v nova audija A6 in A7. Hkrati pa dela že pri naslednji generaciji, ki bo na trgu med letoma 2020 in 2023. Glavno za nove rešitve bo, da bodo cenejše in tako primerne za bolj množično vgradnjo.

Pomen in prvi rezultati Edisona

Kako pa napreduje projekt Edison, kako se v njem povezuje slovenska industrija in katere bodo prve tehnološke rešitve, uporabne v praksi? Seljak komentira, da imajo slovenska podjetja vsaka zase omejene možnosti, zato so združili moči v skupnem projektu Edison, ki je namenjen temu, da odpremo kanale za razvoj in prodajo slovenskih rešitev na globalni ravni. Na strani razvoja je najpomembnejši projekt Edison Winci (Winci pomeni wireless induction charging infrastructure oziroma induktivno brezžično dinamično polnjenje s ceste). Začeli bomo sicer z industrijskimi aplikacijami vozičkov v proizvodni logistiki, nadaljevali s statičnim polnjenjem na parkiriščih in dinamičnim polnjenjem med vožnjo. Hidria k projektu prispeva rešitve visokoučinkovitega elektromotorja s poudarkom na novih tehnologijah in procesih dizajna in proizvodnje elektromotorjev prihodnosti.

Prve aplikacije že čez dve do tri leta

Prve aplikacije bomo svetu pokazali čez dve ali tri leta, v partnerstvu s TPV in številnimi drugimi podjetji, inštituti in drugimi deležniki bomo pripravili začetno rešitev za induktivno polnjenje vozičkov ob proizvodnih linijah. Verjamemo, da lahko s to rešitvijo presenetimo svetovno industrijo in v Slovenijo usmerimo pozornost, ki jo je ponavadi deležna Silicijeva dolina.

Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov
Porsche prvi nemški proizvajalec avtomobilov, ki bo opustil dizelske motorje 2
3 ure

Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je danes sporočil, da bodo opustili prodajo avtomobilov z dizelskim motorjem. S tem so se v podjetju odzvali na afero v povezavi z goljufanjem na testih izpušnih plinov in njenimi posledicami v avtomobilski industriji kot tudi zaradi prepovedi dizelskih motorjev v nekaterih nemških mestih.

V prihodnosti ne bo več Porschejevih avtomobilov z dizelskim motorjem, je za današnjo izdajo nemškega časnika Bild am Sonntag dejal izvršni direktor Porscheja Oliver Blume.

Namesto tega se bodo v podjetju osredotočili na po Blumejevih besedah temeljne prednosti, in sicer na zmogljiva vozila na bencinski in hibridni pogon ter od prihodnjega leta tudi na čista električna vozila.

Prvi mož Porscheja, ki je del skupine Volkswagen, je ob tem priznal, da je bila ta odločitev rezultat t.i. afere diselgate, v katero je bil vpleten nemški avtomobilski velikan Volkswagen, ki je priznal, da je svoje dizelske avtomobile po vsem svetu opremil s programsko opremo za goljufanje na okoljskih testih.

Prodaja dizelskih avtomobilov je močno upadla, potem ko je več nemških mest sprejelo odločitev o prepovedi vožnje teh vozil v mestnih središčih.

Pri Porscheju so februarja prenehali sprejemati naročila za dizelske avtomobile. Blume je sicer opozoril, da Porsche ni nikdar razvijal ali izdeloval dizelskih motorjev, saj so uporabljali Audijeve motorje, vendar pa je bil ugled podjetja kljub temu močno načet. (STA)

Porsche prvi nemški proizvajalec avtomobilov, ki bo opustil dizelske motorje
Hekerji napadajo industrijska okolja – kako se ubraniti (OGLAS)
4 ure
Tudi tovarne in proizvodni sistemi so polni podatkov, zato so privlačna tarča za kibernetske napadalce
Na članek...

Včasih je veljalo, da so bila proizvodna oziroma industrijska okolja strogo ločeni sistemi, zato je bil dostop do njih zelo omejen. Nič več. S povezovanjem različnih proizvodnih sistemov naprav in strojev in zlitjem z drugimi poslovnimi aplikacijami ter na splošno »odpiranjem navzven« se je pojavil nov izziv – kako varovati proizvodne obrate, elektrarne, elektroenergetski sistem in vsa druga industrijska okolja ter kritično infrastrukturo pred digitalno usmerjenimi napadalci. Ti izkoriščajo bistveno večjo dostopnost in s tem odprtost sistemov, ki so vedno pogosteje povezani z internetom in virtualizirani.

Informatiki v teh okoljih stavijo na industrijske nadzorne sisteme (ICS), ki so digitalna varovalka fizičnega sveta. Veliko varnostnih strokovnjakov skrbi, da se odvisnost organizacij od povezanih naprav razvija hitreje kot njihova zmožnost varovanja teh naprav. Izziv, kako ustrezno zaščititi fizična in kibernetska sredstva v stalno povezanem ter digitalnem svetu, številnim informatikom v industriji krati spanec.

Čas je za industrijsko kibernetsko varnost

Tradicionalna industrijska okolja pa tudi podjetja, ki upravljajo s kritično infrastrukturo, pred desetletji niso uporabljala interneta – vsaj ne v obliki, kot jo poznamo danes. Zaščita oziroma obramba pred zunanjim svetom in vplivi se je osredotočala na fizično varnost – vrata, ograje, pregrade in različna varovala. Kontrolni sistemi in omrežja v proizvodnih podjetjih so bili specializirani in izdelani s ciljem po zanesljivosti in avtomatizaciji delovanja. Komunikacije niso poznale internetnega protokola, tehnologija požarnega zidu ni obstajala in se ni zdela potrebna. Morda so bile prisotne minimalne varnostne kontrole na nivoju programske opreme, vendar je vsakdo, ki je imel dostop do nadzornega sistema, veljal za pooblaščenega in zaupanja vrednega uporabnika.

Internetna povezava je spremenila celotno varnostno krajino (na vseh področjih), saj je tovrstna povezljivost omogočila napade, ki ne zahtevajo fizičnega dostopa do objekta oziroma sistema. Industrijska in vsa druga podjetja morajo danes resno razmišljati o kibernetski varnosti. Industrijska kibernetska varnost je proces ohranjanja industrijskih nadzornih sistemov (ICS) brez namernih ali nenamernih kibernetskih groženj, ki motijo ali povzročajo škodo ljudem, procesom, opremi ali okolju.

Kibernetske grožnje industrijskim sistemom lahko prihajajo od znotraj ali zunaj. Tovrstne grožnje se pogosto prenašajo elektronsko, na primer prek priponk e-pošte ali prek ukradenih identitet in poverilnic za prijavo, posledice pa so lahko digitalne ali fizične. Varnostne grožnje in pomanjkljivosti so v industrijskih okoljih, ki nimajo vzpostavljenih naprednih mehanizmov kibernetske varnosti, izredno nevarni, saj izkoriščajo pomanjkljivosti in ranljivosti starejših operacijskih sistemov in naprav, ki se ne posodabljajo, saj so sistemi v OT-okoljih bistveno bolj statični, od tistih v IT, kjer se varnostne posodobitve redno izvajajo.

Industrijska kibernetska varnost je proces, podoben programom industrijske varnosti, s podobnim življenjskim ciklusom. Od ljudi in tehnologije zahteva, da ustvarjajo in uveljavljajo varnostne politike in procese, vzpostavijo trdne varnostne temelje, nadzorujejo, vzdržujejo in nenehno izboljšujejo procese na področju informacijske in sistemske varnosti.

Kaj varovati?

Na kratko: vse. Napadalci postajajo vse bolj spretni pri iskanju ranljivosti in varnostnih pomanjkljivosti v industrijskih okoljih. Starejša kot so ta okolja, bolj luknjičasta so. Zadnja leta smo priča številnim napadom na industrijske sisteme SCADA, napadalci pa si postavljajo vedno nove tarče. Pred njimi niso varna niti procesna nadzorna omrežja (PCN), porazdeljeni nadzorni sistemi (DCS), proizvodni sistemi (MES), telematika, robotika, sistemi za upravljanje stavb, elektroenergetski sistem in druge industrijske rešitve.

Vedno huje bo

Svetovni gospodarski forum je v poročilu o najrazličnejših tveganjih Global Risks Landscape 2018 kibernetske napade po verjetnosti dogodkov uvrstil na izjemno visoko tretje mesto – takoj za ekstremnimi vremenskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Na četrto mesto pa so se uvrstile kraje podatkov in prevare. Kaj to pomeni za industrijska okolja? Pričakovati je, da bodo napadena, zato velja tudi v ta informacijska okolja vpeljati ustrezne zaščite in procese odzivanja na varnostne incidente.

Omenjeno poročilo še ugotavlja, da se je v zadnjih letih število kibernetskih napadov na podjetja skoraj podvojilo, ta trend pa se bo žal nadaljeval tudi v prihodnje. Napadalci po nepotrebnem ne komplicirajo – iščejo lahke tarče, na seznamu katerih so tudi številna industrijska okolja.

Hekerji napadajo industrijska okolja – kako se ubraniti
Pri baterijah bo ELES (relativno gledano) največji prenosni operater v EU
4 ure
V okviru projekta Sincro.grid načrtujejo deset megavatov baterij, v okviru projekta Nedo pa šest. Predvidene lokacije za baterije so Beričevo, Cirkovce, Idrija in Ljubljana.
Na članek...

V družbi ELES so prejšnji teden pripravili strokovni posvet. Povzemamo večji del okrogle mize o sistemskih storitvah.

Če sistemske storitve ne bodo urejene, v elektroenergetskem sistemu ne bo prav veliko sončnih elektrarn, električne mobilnosti in številnih drugih novosti. Je tako?

Mervar: Res je. Vendar to še pride, vi govorite o prihodnosti, mi imamo pa problem, ker se že zdaj ne moremo dogovoriti o tem sistemu. Danes nihče ne razmišlja o novih sistemskih storitvah, na primer o hranilnikih energije. Nihče ne razmišlja o tem, kdo bo plačal stroške zanje: ali tisti, ki bo imel razpršene vire, ali pa bo to sistemska storitev. Dodajam provokativno misel: je kdo razmišljal, ali pomenijo razpršeni viri sistemske storitve za distribucijske operaterje. Kje pa piše, da se mora s tem ukvarjati prenosni operater?

Še eno vprašanje za prihodnost. V Nemčiji so lani porabili 1,8 milijarde evrov, da so vzdrževali kapacitete, ki so jih vklapljali takrat, ko ni bilo proizvodnje iz obnovljivih virov. V Sloveniji o tem še ne razmišljamo in mešamo pojme. Mislimo, da bi moral ELES kot sistemski operater pokrivati tudi to. Ni res. Razlika med sistemskimi storitvami in zagotavljanjem vršne energije je kot razlika med nočjo in dnevom.

Se strinjate g. Novšak?

Novšak: Seveda. Sistemske storitve so nastale, ker se je na trgu želelo sistematizirati nekatere produkte in potrebe elektroenergetskega sistema za zagotavljanje njegove trdnosti. Dokler je bilo urejeno centralnoplansko, se o tem nismo pogovarjali. Ko pa se je začel trg z elektriko, je bilo treba produkte sistematizirati v primarno, sekundarno regulacijo frekvence. Zelo zanimivo in še ne sistematizirano pa je dogajanje v času pod sekundo, v milisekundah. Pri tako različnih, distribuiranih, stohastičnih virih in pri taki porabi pa je čedalje bolj pomembno.

Pri sistemskih storitvah tudi naša skupina veliko nastopa. Imamo veliko rezerv in menimo, da je dobro, da so storitve na trgu, na katerem se lahko javljamo ponudniki in porabniki in optimiziramo storitve za potrebe kupca in zaradi novih razmer ob stohastičnih virih.

Kaj pomenijo za sistemske storitve obnovljivi viri? Lahko njihov pomen izrazimo v megavatih ali v evrih?

Mervar: Z direktorjem Področja za obratovanje Jurijem Klančnikom sva imela debato, kaj pomenijo razpršeni viri za nas. Ocenili smo, da potrebujemo približno tri do štiri megavate plus/minus sekundarne rezerve za vsakih sto megavatov fotovoltaike. To je avtomatska frekvenca. Imamo pa še en problem. Potrebovali bi 27 tisoč megavatov moči fotovoltaičnih elektrarn, da bi nadomestili ogljično proizvodnjo v TEŠ v letošnjem februarju. Kako naj to razrešimo? Imamo urne podatke, urne moči sončnih elektrarn in urne kapacitetne faktorje. Če imaš takšne podatke, imaš zelo dobro statistiko. Preseneča pa me, da ugledni evropski in svetovni energetiki ne govorijo javno o teh stvareh.

Dogovoriti se moramo o tistem, kar potrebuje sistemski operater: kje bodo hranilniki in kaj bo z vršnimi viri. Zelo sem se izpostavil, ko sem javno povedal, da je treba plačati primarno regulacijo. Plačuje jo vsa Evropa, razen nekaterih držav na Balkanu. V družbi ELES želimo imeti kakovostno primarno rezervo in smo jo pripravljeni plačati.

Vse bo temeljilo na premoščanju plusov in minusov. Zavedam se, kaj povzročajo emisije. Treba pa je pošteno povedati: tisti, ki niso elektroenergetiki, pričakujejo, da bo ob prihodu domov takoj zasvetilo in, da bo elektrika čim cenejša. Kar nas čaka v prihodnosti, je povsem nasprotno pričakovanjem končnih porabnikov.

Na gospodarski zbornici pravijo: želimo si kakovostno, zanesljivo in poceni električno energijo. To troje ne gre skupaj. Trudili se bomo, da bo zanesljiva in kakovostna, vendar pa bo občutno dražja.

Koliko dražja?

Mervar: Najmanj sto odstotkov. In več. Vse je odvisno od tega, v katero smer bomo šli. Vse, kar deluje danes, je v povprečju ceneje od tistega, kar prihaja. Zakaj je bila na leipziški borzi tako nizka cena elektrike? Ker je bil sistem podpor za obnovljive vire takšen: če je cena zrasla, je bilo manj obratovalne podpore, če je šla cena dol, so dobili več obratovalne podpore. Na borzo je prihajala poceni elektrika in smo dobili trg, ki ni bil več trg. Takšna cena ne daje signala za nove naložbe. Generalni direktor HSE Matjaž Marovt je lepo povedal: kako bo šel v naložbe na srednji Savi, če nima zagotovljene podpore. Srednjesavska veriga je pri ceni 70 evrov za megavatno uro komaj profitabilna. Da ne govorim o ceni 40 evrov, ki je veljala pred dvema letoma. Leta 2011 pa je bila obratovalna podpora za sončne elektrarne skoraj 400 evrov na megavatno uro.

Sicer je prav, da so podpore, vendar se morajo enkrat ustaviti, da pridemo do realne ekonomije.

V Energetskem konceptu Slovenije bomo morali zelo jasno povedati: ja, gremo po poti nizkoogljične družbe, vendar račun za elektriko takrat ne bo več trikrat nižji od telefonskega, ampak bo štirikrat večji. Tega v Sloveniji še nismo sprejeli, kaj šele dojeli.

Novšak: Ekonomsko gledano je vse to res. Žal pa družbe ne gredo v to smer, še posebej ne evropska in nemška, ki močno vplivata na nas. Direktor Mervar opozarja na nestabilen model, ki ga družba ne prenese. Razvilo pa se je ogromno biznisov, ki izkoriščajo našo splošno naivnost in dopadljivost. Elektroenergetiki se temu prilagajamo, ker ne moremo spremeniti družbenih tokov. Sistem tudi izkoriščamo, delamo fotovoltaike.

Želimo delovati na trgu, ki je transparenten, odprt in enakovreden za vse. Vendar smo daleč od tega, da bi bil elektroenergetski sistem v Evropi odprt in enakovreden za vse. Že razlike v cenah pasovne energije na dolgi rok so po regijah velike. Kaj šele, da bi bili odprti in transparentni pri sistemskih storitvah. Tega si želimo, ker bi lahko z dobrimi kapacitetami konkurirali.

Želimo si tudi, da se primarna regulacija plača, ker imamo z njo stroške. Tako kot so plačljive sekundarna regulacija in vse oblike terciarne regulacije.

Kaj pa bi pomenila plačana primarna regulacija za Gen energijo?

Novšak: Tega denarja ni zelo veliko. Če šlo za preživetje, bi bolj pritiskali, da se zapiše v zakonu. Prav pa je, da se nekaj plača tistim, ki storitev izvajajo. Naš namen je, da si povrnemo toliko, kot izgubimo energije v urni postavki ali toliko, kot imamo izgub zaradi tega, ali toliko, kot je obraba teh agregatov. In nič več kot to. Doslej smo to skrivali v tržnih cenah elektrike ali, če hočete, v delovni energiji. Tudi celotne sistemske storitve so zelo majhen delež stroška za električno energijo. Če bi bila storitev plačana, bi vlagali v njeno kakovost in morda bi pripomogli k trdnosti frekvence.

Kakšen pa je realni doseg baterij pri zagotavljanju primarne regulacije?

Mervar: Odgovor iščemo v okviru projekta Sincro.grid. V projektu je načrtovanih deset megavatov baterij. Smo v drugi fazi izbire. Uvrstilo se je šest ponudnikov. Najprej bomo pogledali ceno, potem tehnične lastnosti. Postavili smo pogoje glede ciklov in življenjske dobe, kar je zelo povezano. Glede cene so v razpoložljivi literaturi velike razlike. Več bomo povedali, ko bo zmontirano, ena lokacija je Beričevo, druga so Cirkovce. V okviru projekta Nedo bo šest megavatov baterij, v Idriji bo hibridna naprava, na drugi lokaciji pa bo preostalih pet megavatov. Pri tem sodelujemo s kolegi iz BTC in Elektra Ljubljana. Smo skoraj najmanjši prenosni operater v Evropi, vendar bomo gledano relativno po baterijah največji. Dejansko pa je bilo to financirano od strani EU.

Je mogoče oceniti, kakšen delež primarne regulacije bodo zagotavljale naštete baterije, ko bodo zmontirane?

Mervar: Slovenija potrebuje po naših izračunih 15 megavatov. V Evropi je skupna količina tri tisoč megavatov. Če bi bila primarna rezerva plačljiva, bi lahko slovenski ponudniki sodelovali v evropski izmenjavi. Ker pa ne morejo, smo pri nas udarjeni dvakrat. Prej ste spraševali po cenah. Če bi ELES plačeval GEN energiji in HSE primarno rezervo po avstrijskih cenah, bi nas 15 megavatov stalo 2,5 milijona evrov na leto. Letošnji strošek sistemskih storitev za zakup moči brez energije bo za ELES od 42 do 43 milijonov evrov.

Finančna pravila nam postavlja Agencija za energijo. Prišle so nove omrežne kode, ki prinašajo revolucionarne spremembe. Negativne so zlasti z zornega kota, ki ga določa ustrezna evropska direktiva. Elesu so v zadnjih štirih letih upadli prihodki od tarif kumulativno za 110 milijonov. Če primerjam leti 2014 in 2018 bomo letos izgubili 40 milijonov evrov pri omrežnini, za deset milijonov evrov pa bomo imeli višje stroške s sistemskimi storitvami. Od agencije zahtevam, da se o tem pogovorimo, ker bomo sicer imeli težave z omrežjem in jezne proizvajalce, živeli pa bomo v lažnem okolju, da je vse dobro in poceni.

Proizvajalci električne energije so pogosto tudi investitorji v baterije. Kako o tem razmišljate v GEN energiji?

Novšak: Največje baterije so v hidro potencialih in seveda tudi v črpalnih elektrarnah, torej v bazenih. Rezerva je tudi premog na zalogi. Baterije, o katerih govorimo, so točkovne narave in postavljene tam, kjer je potrebno sistem uravnavati. Poleg tega so kapacitete baterij omejene. Razmišljamo, da bi z Elektro Gorenjska rezervirali prostor. Bilo pa bi močno predrago, da bi nadomestili plinske in hidro kapacitete z baterijami. Sami ne gremo v tako naložbo, če pa bo ekonomično, bomo pripravljeni tudi na take naložbe. Za zdaj pa je to bolj razvojna tema. Baterije postavljajo tam, kjer ni drugih možnosti. Mi pa želimo vlagati predvsem v rezervo, ki se kaže v hidroelektrarnah na srednji in spodnji Savi. Hidro potencial bomo izkoriščali tudi v prihodnje in skušali iztržiti nekoliko višjo ceno tega produkta. To je najcenejši način za dolgoročno vlaganje v rezervo na dnevni ali urni osnovi.

Pri baterijah bo ELES (relativno gledano) največji prenosni operater v EU
Prodaja družbe z utečeno perspektivno dejavnostjo (OGLAS)
5 ur

Podjetje Alpinvest d.o.o. posreduje pri prodaji 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi z utečeno perspektivno dejavnostjo ali zanjo išče partnerja.

Družba ima delujoč kontaktni center ter utečeno distribucijo medicinske opreme za stalne kupce na slovenskem in hrvaškem trgu.

V kontaktnem centru so izkušeni in izobraženi kadri, zato je možno poslovanje prilagoditi ter razširiti na druge branže in trge.

Družba nima nobenih obveznosti. Vse zaloge in denarna sredstva so last družbe.

Cena po dogovoru.

Podrobnosti in finančne podatke o družbi si lahko pogledate na povezavi.

Prodaja družbe z utečeno perspektivno dejavnostjo
Zdaj gre zares
8 ur
Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji
Na članek...

Elektromobilnost ni več le vizija, sanje okoljsko ozaveščenih in tehnično usmerjenih posameznikov. Dogaja se zdaj, pred našim pragom in tudi širše v Evropi, ZDA in na Kitajskem. Pospešek je dobila z dieselgatom, pa z okoljskimi in posledično davčnimi pritiski po vsem svetu – sicer predvsem v oazah, kot so Kalifornija, Norveška, tudi Evropa in ZDA ter Kitajska, ki kljub staremu in poceni voznemu parku hitro napreduje. Ima moč, denar in politično voljo, zato je danes že velesila v elektrifikaciji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kaj pa Slovenija? Ko sem pred leti slišal, da na področju elektrifikacije lahko postanemo vzor Evropi, da imamo idealen relief, majhne razdalje med kraji, razgibane ceste in veliko volje, se mi je izjava zdela pretirana. Danes ne več. To so dokazali gosti našega posveta Zelena mobilnost, ki smo ga organizirali pred 14 dnevi, velik del njegove vsebine pa lahko najdete v tej prilogi. Petrol se je denimo iz naftnega trgovca razvil v trgovca z energijo, v elektromobilnost pa stopa s takšnimi koraki, da jim komaj sledimo. Ponuja celoten paket, od sončne elektrarne, polnilnice do e-avtomobila. V upravljanju ima 90 polnilnic, skupaj jih je v Sloveniji (javnih) že 320. Hidria razvija sisteme za mehke hibride, za danes in jutri, ter zre leta naprej v prihodnost, ki bo hibridna in električna. Projekt Edison, v njem sodeluje kopica slovenskih podjetij, pa utegne Slovenijo izstreliti med zvezde nove tehnološke dobe, ne le sledilke.

Etrel je pred petimi leti raziskoval področje polnjenja, danes pa polnilnice prodaja po vsej Evropi in tudi v Azijo. GEN-I s Pošto Slovenije snuje skupen projekt, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Ponudba električnih vozil na trgu se širi z novimi avtomobili, nastaja trg rabljenih avtov. Povpraševanje, sicer le po določenih modelih, pa je tolikšno, da kupci čakajo v vrsti. Zaradi tega prodaja raste počasneje, kot bi lahko, Eko sklad pa ne more razdeliti vseh sredstev, namenjenih subvencioniranju nakupa. Jih pa ima in imel jih bo vsaj še nekaj let.

Precej dobro razvito okolje pa ustvarja nove priložnosti za tesnejša sodelovanja med ponudniki energije, polnilnic, avtomobilov, prevozov, industrijo sestavnih delov in še kakšno drugo panogo. Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji. Izkoristite dobro klimo in se pridružite gibanju, ki za vse nas pomeni boljši jutri.

Vse to najdete v e-reviji Zelena mobilnost, ki si jo lahko brezplačno zagotovite prek spodnjega obrazca!

Vabljeni k branju!

Zdaj gre zares
Najbolj brani članki danes
9 ur
1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 20203. Kako zelo požrešna je naša država?4. Svetovalec razlaga, kako na avto
Več ▼

1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020

3. Kako zelo požrešna je naša država?

4. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka

5. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen

6. Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij

7. Hyundai i20 v bitko s tekmeci brez dizlov

8. Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?

9. Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču

10. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
10 ur

Italijanski proizvajalec športnih avtomobilov Ferrari pravi, da bo večino njegovih avtomobilov do leta 2022 poganjal hibridni pogon. Ferrari namerava od leta 2019 do 2022 na trg poslati 15 novih modelov, je v predstavitvi razvojnega načrta podjetja do leta 2022 povedal prvi mož podjetja Louis Camilleri, ki je čelo prišel iz Philipa Morrisa. Skoraj 60 odstotkov modelov bo na koncu tega obdobja hibridnih, napovedali pa so tudi svojega prvega mestnega terenca (SUV). Z vidika porabe goriva zelo požrešni ferrariji se sicer po svetu srečujejo z vse bolj zaostreno regulacijo, pa tudi vse bolj okoljsko ozaveščenimi morebitnimi lastniki. S hibridnimi avtomobili bodo izpolnili zahteve regulatorjev ter hkrati želje kupcev po občutno izboljšanih izpustih ob ohranitvi voznih občutkov, ki ferrarije delajo tako unikatne.

Ferrari je sicer nekoliko zmanjšal načrtovani srednjeročni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ta naj bi leta 2022 znašal med 1,8 in dvema milijardama evrov, kar je blizu cilja pokojnega šefa Sergia Marchionneja. V skladu z načrtom naj bi podjetje prihodke s 3,4 milijarde evrov v letu 2017 dvignilo na pet milijard v letu 2022. Glavni adut pri tem bodo novi avtomobili, tudi prvi SUV. Ferrari je sicer pred izzivom, kako povečati zaslužek brez povečevanja proizvodnje. Eden od čarov njegovih avtomobilov je namreč prav to, da so redki in težko dostopni. Delnica podjetja je v minulem tednu pridobila štiri odstotke, avgusta pa izgubila osem odstotkov vrednosti, potem ko so se vlagatelji spraševali, ali lahko Ferrari še naprej brzi po poti zastavljenih poslovnih ciljev po smrti Marchionneja.

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
Naslovne zgodbe Financ
10 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Karikatura dneva
10 ur

Karikatura se navezuje na komentar: Kako zelo požrešna je naša država?

Karikatura dneva
(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.'' 1
10 ur
Pogovor z izvršnim direktorjem IBM Slovenija Michelejem Leonardijem
Na članek...

Obdobja, ko so bili start-upi disruptorji, je konec. Vstopamo v dobo, v kateri so motilci že uveljavljena podjetja, pravi Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija. Pred novembrsko IBM regijsko konferenco Think South East Europe smo se z njim pogovarjali o preobrazbi poslovnega sveta, umetni inteligenci in kje je Slovenija pri lovljenju teh trendov.

IBM raziskava C-suite je pokazala, da se v poslovnem svetu vsesplošno pričakovana uberizacija vendarle ni zgodila. Kaj je bil razlog za to?

V ideji uberizacije je bilo marsikaj koristnega. Številna podjetja so s prevzemom te ideje vstopila v zgodnje obdobje disrupcije, kjer so bili glavni motilci novi tekmeci in start-upi. A to obdobje se zdaj končuje. Vstopamo v novo dobo in zaznamujejo jo motilci, ki so že uveljavljena podjetja. Ta so pod pritiskom konkurence začela bolje obvladovati svoje velike količine podatkov in jih uporabljati v svoj prid. Vedeti moramo, da je le 20 odstotkov digitaliziranih podatkov javnih, preostalih 80 odstotkov pa je v lasti podjetij in so varno skriti za požarnimi zidovi teh institucij. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi to, da ta podjetja vse bolj posegajo po novih tehnologijah, kot so umetna inteligenca, bločna tehnologija in poslovanje v oblaku. S tem nenehno izboljšujejo svoje poslovanje in ustvarjajo konkurenčno prednost.

Ista raziskava je razkrila, da je število start-upov v ZDA upadlo na najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Kaj je povzročilo pojav tega trenda in ali ga je mogoče opaziti tudi na regionalni ravni?

Ob tej ravni tehnološkega napredka je dostop do finančnih sredstev izjemno pomemben. Številnim startup-om ni uspelo priti do dovolj zagonskega kapitala, da bi lahko konkurirali. Skladi tveganega kapitala pa so primarno vlagali v hitro rastoče digitalne velikane. Med vsem tem dogajanjem, kot sem že omenil, uveljavljena podjetja niso le čakala, temveč so se aktivno lotila svoje preobrazbe. Poleg boljšega obvladovanja podatkov so vlagala v izobraževanje svojega kadra in prek prevzemov prišla do podjetij, ki bi sicer postala njihov motilec, njihova konkurenca. Z drugimi besedami – če jih je kdo oviral, so ga kupili. Dober primer je Walmart. Ameriški trgovski velikan je prevzel trgovsko platformo Jet, da je povečal rast svojih spletnih nakupov in razširil doseg kupcev. Tudi v Sloveniji imamo nekaj tovrstnih primerov dobre prakse. Idrijski Kolektor denimo resno gradi svoj poslovni steber na temeljih novih tehnologij, ob nenehnih investicijah v izobraževanje zaposlenih, prevzema pa tudi manjša podjetja. Drugi primer je Petrolov prevzem finančne platforme mBills.

Bo tehnologija veriženja blokov tista vodilna motnja v poslovnem svetu? Zakaj (ne)?

Blockchain bo po mojem mnenju v prihodnjih petih letih postal ena od vodilnih tehnologij v poslovnem svetu. To se kaže tudi skozi izredno zanimanje za to tehnologijo. Eno glavnih vprašanj pa je, kako jo bomo uporabili v poslovnem svetu. Dejansko več kot polovica velikih svetovnih družb bodisi načrtuje njeno uvedbo bodisi jo že uvaja v svoje poslovanje. Britanska raziskovalna hiša Juniper Research poroča, da dve tretjini teh družb ocenjujeta, da jo bodo do konca tega leta vključile v svoje sisteme. Vrednost naložb v bločno veriženje bo še naraščala; v Gartnerju napovedujejo, da bo poslovna vrednost tovrstne tehnologije zrasla s 176 milijard dolarjev leta 2025 do celo tri tisoč milijard leta 2030.

IBM zelo veliko vlaga v odprtokodne rešitve na področju tehnologije podatkovnih blokov. Smo med prvimi člani Linux Foundation in projekta Hyperledger Project. Globalno že zdaj sodelujemo z več kot 400 strankami iz različnih industrij pri uvajanju blockchaina. Denimo – dansko transportno podjetje Maersk ga uporablja za digitalizacijo svoje globalne dobavne verige, ameriški Walmart pa za zagotavljanje varnosti in sledljivosti hrane.

Kako Slovenci in slovenska podjetja dojemajo to digitalno preobrazbo? Kakšne so razmere pri nas v primerjavi z drugimi državami v regiji – smo pred njimi ali zaostajamo?

Skozi pogovore s strankami opažamo, da so podjetja v Sloveniji napredna glede digitalnih tehnologij. Na področju blockchaina je denimo več neodvisnih iniciativ, lep primer je Blockchain Think Tank. Tem podobne aktivnosti pozitivno vplivajo na hitrost prevzemanja novih tehnologij pri nas. Zavedanje potenciala digitalne preobrazbe vpliva tudi na porabnike, ti postajajo vse zahtevnejši, zato podjetja iščejo vedno nove storitve in rešitve. Opažamo, da podjetja selijo poslovanje v oblak, da lahko še bolj izkoristijo zmogljive nove tehnologije, posodabljajo in avtomatizirajo poslovne procese ter ponujajo strankam zanimive storitve.

Zadnje čase se veliko govori o robotih in uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu. So slovenska podjetja pripravljena na to obdobje?

Ko govorimo o umetni inteligenci, se je treba zavedati, da smo šele na začetku široke uporabe umetne inteligence. Lahko pa rečemo, da je zavedanje o koristnosti uporabe tovrstnih tehnologij že prisotno tudi v Sloveniji. Kot primer naj navedem nedavno raziskavo podjetja IDC (*Perception and Use of Cloud Computing & Artificial Intelligence in the Adriatic Region), ki kaže, da kar polovica intervjuvanih finančnih in telekomunikacijskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Srbije že uporablja rešitve umetne inteligence. Kar 71 odstotkov podjetij namerava začeti uporabljati rešitve umetne inteligence v 12 mesecih, medtem ko je največja ovira pred nadaljnjimi investicijami pomanjkanje izkušenega kadra. Znanja s področja umetne inteligence in podatkov so zagotovo profil prihodnosti. Slovenske fakultete že aktivno naslavljajo ta področja, tudi v sodelovanju z nami, med drugim v IBM inovacijskem centru večkrat gostimo študente in dijake, ki jim prikažemo uporabo tehnologij umetne inteligence.

(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.''
Slovo Gorenja popestrilo dogajanje
11 ur

Ljubljanska borza je v minulem tednu zrasla, v ospredju pa je bila odločitev lastnikov Gorenja, da iztisne male delničarje in delnice umakne z borze. Število delnic na ljubljanski borzi se krči, vse manj pa je tudi družb, ki se ukvarjajo z borznim posredništvom in upravljanjem skladov. V roke BKS oziroma Triglav Skladov prehajajo borzne storitve in skladi Alte, skupščina Gorenja, ki je v 95,42-odstotni lasti kitajskega Hisenseja, pa je potrdila iztisnitev malih delničarjev, ki bodo za delnico dobili znesek iz prevzemne ponudbe - 12 evrov. Gorenjeve delnice so pridobile 0,42 odstotka in se oblikovale pri 11,90 evra. Po mnenju analitikov in poznavalcev umik Gorenjevih delnic pomeni slabo novico za slovenski trg. Ta je v minulem tednu v povprečju zabeležil rast, indeks "blue chipov" SBI TOP se je namreč okrepil za 0,95 odstotka, na 860,2 točke. Podražila se je večina delnic iz indeksa, promet na borzi pa je ta teden dosegel skromnih 4,3 milijona evrov.

Med pomembnejšimi so največjo rast v tem tednu sicer imele delnice Krke (+1,8 odstotka), Petrola (+1,8 odstotka) in Luke Koper (+1,3 odstotka). Podražile so se tudi delnice Cinkarne Celje, za 1,2 odstotka. Na drugi strani so upad zabeležile delnice Intereurope (-5,5 odstotka) in Zavarovalnice Triglav (-0,7 odstotka), nespremenjeni pa so ostali tečaji delnic Pozavarovalnice Sava, Uniorja, KD Group in Telekoma Slovenije (pri 71,40 evra). Ta je s T-2 sklenil sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo skoraj 130 milijonov evrov, neuradno pa naj bi se zadovoljil s 50 milijoni.

Slovo Gorenja popestrilo dogajanje
Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020 1
11 ur

Čeprav obeležujemo že desetletnico propada Lehman Brothersa, razprave o vzrokih in posledicah finančne krize ter o tem, ali so nas izkušnje pripravile na naslednjo krizo, še niso končane. Bolj relevantno pa je vprašanje, kaj bo dejansko lahko povzročilo naslednjo svetovno recesijo in krizo, in kdaj se bo to zgodilo.

Zelo verjetno se bo trenutna globalna gospodarska širitev nadaljevala še v prihodnjem letu, saj ima ZDA velike fiskalne primanjkljaje, Kitajska si prizadeva uvesti ohlapnejšo fiskalno in kreditno politiko, Evropa pa je še vedno na poti okrevanja. Toda z letom 2020 bodo razmere zrele za finančno krizo, ki ji bo sledila globalna recesija.

Za to obstaja deset razlogov. Prvič, politike fiskalnih spodbud, zaradi katerih ZDA trenutno presegajo svojo dvoodstotno potencialno gospodarsko rast, niso vzdržne. Do leta 2020 bo učinek teh spodbud popustil in gospodarska rast se bo s treh odstotkov spustila malo pod dvoodstotno.

Drugič, zaradi slabo pripravljenih fiskalnih spodbud se ameriško gospodarstvo pregreva, inflacija pa se dviga nad ciljno. Posledično bo ameriški Fed do leta 2020 še zviševal obrestno mero zakladnice s sedanjih dveh na vsaj triinpolodstotno raven, kar bo verjetno vplivalo na dvig kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer ter okrepilo ameriški dolar.

Inflacija raste tudi v drugih ključnih gospodarstvih in zvišanje cen nafte inflacijske pritiske še dodatno krepi. To pomeni, da bodo druge večje centralne banke sledile Fedovi normalizaciji denarne politike, kar bo znižalo globalno likvidnost in pritiskalo na dvig obrestnih mer.

Tretjič: zagotovo se bodo Trumpovi trgovinski spori s Kitajsko, Evropo, Mehiko, Kanado in drugimi še stopnjevali, kar bo vodilo do počasnejše gospodarske rasti in višje inflacije.

Četrtič, druge ameriške politike bodo še vedno izvajale stagflacijske pritiske in Fed bo posledično še dvigal obrestne mere. Ker Trumpova administracija omejuje tuje naložbe in prenos tehnologij, bodo nastale motnje v oskrbovalnih verigah. Prav tako administracija omejuje tudi priseljevanje, ki pa je zaradi staranja ameriškega prebivalstva nujno potrebno za ohranjanje gospodarske rasti. Preprečuje tudi naložbe v zeleno gospodarstvo in nima infrastrukturne politike za reševanje ozkih grl na strani ponudbe.

Petič, gospodarska rast v preostalem svetu se bo verjetno upočasnila – in to še bolj poudarjeno zaradi tega, ker bodo druge države začele uvajati povračilne ukrepe proti ameriškemu protekcionizmu. Kitajska mora upočasniti svojo gospodarsko rast zaradi presežnih zmogljivosti in prekomernega finančnega vzvodja, saj bi v nasprotnem primeru krenila proti trdemu pristanku. In že tako ranljivi razvijajoči se trgi bodo tudi v prihodnje čutili posledice protekcionizma in zaostrovanja denarnih razmer v ZDA.

Šestič, tudi evropska gospodarska rast se bo zaradi zaostrovanja monetarne politike in trgovinskih trenj upočasnjevala. Znotraj evrskega območja lahko populistične politike v državah, kot je Italija, povzročijo netrajnostno dinamiko zadolževanja. Še vedno nerešena "smrtna povratna zanka " med državami in bankami kot lastnicami javnega dolga bo poglobila eksistenčne težave nepopolne monetarne unije z nezadovoljivo delitvijo tveganj. Italijo in druge države bi v takih razmerah globalni preobrat navzdol lahko spodbudil k izstopu z evrskega območja.

Sedmič, na ameriških in svetovnih delniških trgih vre. Razmerje med tečajem in dobičkom na delnico v ZDA za 50 odstotkov presega zgodovinsko povprečje, zasebni kapital je prevrednoten, državne obveznice pa zaradi majhnega donosa in premije za negativne pogoje predrage. V razmerah, ko je vzvodje ameriških podjetij na zgodovinsko najvišji ravni, se dražijo tudi visoko donosna posojila.

Poleg tega je finančno vzvodje tudi na številnih razvijajočih se trgih in v nekaterih razvitih gospodarstvih očitno pretirano, poslovne in stanovanjske nepremičnine pa marsikje predrage. Med nabiranjem globalnih nevihtnih oblakov se bodo na razvijajočih se trgih delnic, blaga in naložb s fiksnim donosom dogajale korekcije. Ker bodo za tveganja bolj občutljivi vlagatelji za leto 2020 predvidevali upočasnitev gospodarske rasti, se bo do leta 2019 oblikovala nova cenovna raven tveganih naložb.

Osmič: po tem popravku bo zraslo tveganje nelikvidnosti, vse več bo hitrih in impulzivnih transakcij, posredniki pa bodo vedno manj dejavni v smislu "market-makinga" in oblikovanja "bufferjev". Prekomerno pogosto algoritemsko trgovanje bo povečalo verjetnost "bliskovitih lokalnih padcev" in v portfeljih skladov bo zrasel delež instrumentov s fiksnim donosom.

Če bo razpoloženje vlagateljev na trgih večinoma odvisno od njihove pripravljenosti prenašanja tveganj, Fed na razvijajočih se trgih ter na tistih trgih v razvitih gospodarstvih z velikim obsegom dolarskih obveznosti ne bo več igral vloge posojilodajalca v skrajni sili. Z naraščajočo inflacijo in nadaljnjo normalizacijo politik pa se bo ustavila tudi podpora, ki smo jo bili od centralnih bank vajeni v pokriznem obdobju.

Devetič, Trump je že zdaj, ko stopnja gospodarske rasti dosega štiri odstotke, napadal Fed. Samo pomislimo, kako se bo obnašal v volilnem letu 2020, ko bo stopnja rasti verjetno upadla pod enoodstotno raven in se bo zvišala brezposelnost. Zelo verjetno bo Trump zapadel v skušnjavo in poskušal odvrniti pozornost s kako novo zunanjepolitično krizo, še zlasti če bodo demokrati letos prevzeli večino.

Glede na to, da je Trump že v trgovinski vojni s Kitajsko in si ne bo upal napadati Severne Koreje, ki ima jedrsko orožje, se kot njegov najverjetnejši cilj kaže Iran. S provokacijo vojaškega soočenja z Iranom bi povzročil stagflacijski geopolitični pretres, podoben tistim ob zvišanju naftnih cen v letih 1973, 1979 in 1990. Ni treba posebej poudarjati, da bi globalno recesijo s tem le še zaostril.

In ko bo udarila zgoraj opisana popolna nevihta, bo že zmanjkalo političnih orodij za reševanje nastalega položaja. Prostora za fiskalne spodbude skoraj več ni zaradi velikega javnega dolga. Možnosti za bolj nekonvencionalne ukrepe monetarne politike bo prav tako malo zaradi napihnjenih bilanc stanja in že tako nizke ravni obrestnih mer. Reševanje propadov v finančnem sektorju pa v državah, v katerih se razrašča populizem in so državne blagajne na robu nesolventnosti, ne bo sprejemljivo.

Ameriški zakonodajalec je centralni banki omejil možnost zagotavljanja likvidnosti nebančnim in tujim finančnim institucijam z v dolarjih denominiranimi posojili. V Evropi pa reforme na ravni EU in ustvarjanje institucij, potrebnih za boj proti naslednji finančni krizi in recesiji, otežuje vzpon populističnih strank.

V nasprotju z letom 2008, ko so države še razpolagale z orodji za preprečitev prostega pada, bodo oblikovalci politik, ki se bodo morali spopasti z naslednjo recesijo, imeli zvezane roke in splošna zadolžitev bo na višjih ravneh kot pred prejšnjo krizo. Ko bosta slednjič nastopili, bi utegnili naslednja kriza in recesija biti še hujši in daljši od zadnjih.

Nouriel Roubini je profesor ekonomije na Stern School of Business na univerzi v New Yorku in soustanovitelj Rosa & Roubini Associates. Brunello Rosa je soustanovitelj in izvršni direktor Rosa & Roubini Associates in raziskovalec na Systemic Risk Center pri London School of Economics.

Avtorske pravice: Project Syndicate, 2018.

www.project-syndicate.org

Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020
Novim rekordom čestital tudi Trump 1
12 ur
Ob novih rekordih ameriških indeksov Dow Jones in S&P 500 je bil vzhičen tudi predsednik Donald Trump.
Na članek...

»Čestitke, ZDA!« je minuli teden čivknil ameriški predsednik Donald Trump, saj sta se indeksa Dow Jones in S & P 500 v minulem tednu povzpela na nova rekorda. Na newyorških borzah so minuli teden odpirali šampanjce kot za stavo. Indeks S & P 500 je po rasti za 0,8 odstotka dosegel nov rekord, na najvišjo vrednost v zgodovini pri 26.743 točkah pa se je, prvič po letošnjem januarju, po skoku za 2,3 odstotka povzpel tudi indeks Dow Jones. Vlagatelji kljub trgovinskim vojnam, kot kaže, verjamejo v moč ameriškega gospodarstva, med tistimi, ki so bili veseli borznih dosežkov, pa je bil tudi Trump. »S&P 500 na najvišji ravni odslej. Čestitke, ZDA!« je zapisal na Twitterju.

Analitiki ob tem menijo, da novi rekordi kažejo na popolno okrevanje največje svetovne borze po korekciji cen, ki se je začela januarja. ZDA so sicer sredi trgovinskega spora s Kanado, ki se te dni pogaja o sodelovanju v novem severnoameriškem trgovinskem sporazumu Nafta, in Kitajsko. Medtem pa je število novih prošenj za nadomestilo za brezposelnost v minulem tednu upadlo tretji teden zapored in doseglo najnižjo raven v skoraj 49 letih. Na vlagatelje je pozitivno vplivala novica, da so v ZDA avgusta začeli graditi 9,2 odstotka več stanovanjskih nepremičnin kot julija oziroma na letni ravni 1,28 milijona enot. To je prva rast po dveh zaporednih mesecih nazadovanja.

Nemčiji se obeta 1,5 milijona novih stanovanj

Rasti tečajev delnic smo bili priča tudi na pomembnejših borzah v Evropi, po mnenju analitikov so nakupe delnice spodbudila predvsem vnovič pozitivna gibanja na borzah v ZDA. Nemški indeks DAX je pridobil dva odstotka in pol, malo manj britanski indeks FTSE. Odmevala je tudi novica, da želi nemška vlada z vrsto ukrepov nasloviti težavo pomanjkanja stanovanj in visokih najemnin v Nemčiji, ki med drugim predvidevajo finančne prispevke za družino, davčne olajšave za gradnjo najemniških stanovanj ter ugodnejša zemljišča in milijardno podporo socialni gradnji. Nemčija naj bi tako dobila 1,5 milijona novih stanovanj.

Kitajci odpovedali srečanje z ZDA

Kitajska je odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA, ki naj bi prihodnji teden potekala v Washingtonu. Razlog je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je naznanil uvedbo novih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Kitajska naj bi ob tem uvedla še dodatne ukrepe za ublažitev posledic trgovinskih sporov, zaradi česar so cene delnic na kitajskih borzah zrasle. Tudi na Japonskem so bili vlagatelji optimistični, ker je japonski premier Šinzo Abe v svoji stranki dobil zaupnico in se v prihodnje obeta politična stabilnost. Indeks Nikkei je na tedenski ravni pridobil 3,4 odstotka.

Novim rekordom čestital tudi Trump
Kako zelo požrešna je naša država? 25
13 ur

Veste, koliko po zadnjih podatkih evropske komisije stane tisoč litrov kurilnega okolja z vključenim davkom? V Sloveniji malenkost več kot tisoč evrov. Za primerjavo, v sosednji Avstriji 852 evrov, v Nemčiji 817 evrov. Od kod ta razlika? Lahko bi se izgovarjali na majhnost države, da jo dobavitelji naftnih derivatov stiskajo, da se je našim trgovcem težje pogajati kot tujim ... A vse to ni res. Po podatkih evropske komisije je cena kurilnega olja brez davkov v Sloveniji nižja kot v Avstriji in Nemčiji. Spet govorimo o tisoč litrih – v Sloveniji cena brez davkov znaša 572 evrov, v Avstriji 601 in v Nemčiji 625 evrov.

Niso torej krivi tuji dobavitelji. Ne, v Sloveniji država na kurilno olje prilepi toliko dajatev, da se cena skoraj podvoji. Cena kurilnega olja je sestavljena iz šestih postavk: cene brez dajatev, takse za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, dodatka za zagotavljanje prihrankov energije, trošarine, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in davka na dodano vrednost.

Kurilno olje omenjam le zaradi aktualnosti, bliža se namreč začetek kurilne sezone. Zelo podobno je pri bencinu, ta je v Avstriji, spet na račun nižjih davščin, cenejši. Lahko bi sicer razpravljali o tem, da kurilno olje ne sodi med najčistejše energente in da ga zato želi država z višjimi dajatvami narediti neprivlačnega. A če tega ne počnejo od nas bogatejši Nemci in Avstrijci, zakaj bi mi?

Obdavčenost kurilnega olja je le en primer v seriji požrešnosti slovenske države. Podobno in še bolj boleče je pri plačah: če ima zaposleni v Sloveniji plačo, ki za dve tretjini presega povprečno, torej okoli 2.500 evrov bruto, od vsakega dodatnega evra plače država pobere približno 56 centov. Tako visoko mejno stopnjo obdavčitve ima še sedem drugih držav OECD. Za primerjavo, v Nemčiji pri 167 odstotkih povprečne plače od vsakega dodatnega evra izplačila državi pripada 44, v Avstriji pa 41 centov – teh številk si nismo izmislili, to kažejo podatki iz študije OECD, o kateri je pred nekaj meseci pisala kolegica in urednica portala Top Job Lana Dakić.

In nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače, celo nasprotno, znane so ideje Marjana Šarca o vključitvi kapitalskih dohodkov v dohodnino, znova se omenja davek na nepremičnine ... Na drugi strani se sicer res omenja tudi razprava o razbremenitvi plač, a glede na izkušnje je ta v resnici malo verjetna. Zakaj?

Šarec & Co. bi, sodeč po koalicijski pogodbi, radi trošili. Na to opozarja tudi fiskalni svet, ki opozarja pred možnim poslabšanjem stanja javnih financ. Pri tem še niti ni vračunan morebiten dogovor s sindikati javnega sektorja – ta bo, če vlada ne bo želela vojne s sindikati, državo najverjetneje stal dodatnih več sto milijonov evrov na leto. V takšnih razmerah lahko, kljub lepi gospodarski rasti, na davčno razbremenitev plač pozabite. Bolj verjetno je, da bo država postala le še bolj požrešna.

Kako zelo požrešna je naša država?
Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje 5
14 ur

Mladi črnomaljski podjetniki iz podjetja Starkmat so svoj stol za aktivno sedenje otrok še nadgradili. Razvili so izdelek, ki deluje po istem načelu, le da je namenjen odraslim. Pisarniški stol, poimenovan active chair PRO, je, kot pravijo v podjetju, »najboljši približek delovanju terapevtske žoge«.

Active chair za premikanja sedeža v vse smeri ne uporablja vzmeti ali gum. »Koncept gibanja preprečuje statične položaje, ki jih zavzamemo za dlje časa, kar je dokazano škodljivo. Zato se ne zasedite, ampak telo ves čas išče optimalen položaj,« pojasnjuje Sebastjan Štarkel iz Starkmata.

Aktivni vs. pasivni stoli

Sogovornik razlaga, da središčna lega vrtišča omogoča, da je med sedenjem na active chair gibanje naravno. »Rešitve, ki so na voljo na trgu, imajo bodisi prekratek bodisi predolg lok premikanja sedišča, kar po mnenju stroke ni najbolje za delovanje hrbtenice. Pasivni stoli pa delujejo ravno obratno – s svojo udobnostjo omogočajo dolgotrajno nepremično sedenje, mišice počivajo, hrbtenica izgublja oporo potrebnih mišic, vretenca se s časoma posedejo. Vsi dejavniki se tako seštevajo in sčasoma lahko pride do nepotrebne škode za zdravje,« razlaga sogovornik.

Začeli so z otroškim stolom

Prvi stol, ki so ga razvili, je bil namenjen otrokom, oblikovan pa je bil kot goba – active chair KIDS. Oblika ni bila naključje, saj je sledila funkciji stola, ki ima strokovno podlago. Ta izdelek so prvič predstavili na sejmu Ambient leta 2016, lani pa tudi na Belokranjskem forumu Financ. V samem konceptu delovanja sta oba stola enaka, glavna razlika je v dizajnu. Medtem ko je otroški stol v obliki gobe, je dizajn active chair PRO zelo minimalističen. »Posebno pozornost smo namenili tudi sedišču (večslojna progresivna pena iz navtike, perforacija za večjo zračnost). Skratka, vsak del stola je oblikovan do zadnje podrobnosti. Imamo dva modela, ki se razlikujeta le v dizajnu in izbiri materialov. To sta technetium in graphenium,« opisuje Štarkel.

Izbor stolov se bo še širil

Med modeloma je še ena razlika, in sicer v ceni. Technetium stane 397 evrov, graphenium pa 297 evrov, razlika v ceni nastane zaradi nadstandardnih materialov, pojasnjujejo. Cena otroškega stola pa je 247 evrov. Uspelo pa jim je tudi ohraniti slovenske razvojne dobavitelje. Imajo, tako Štarkel, veliko priložnosti za razširitev družine stolov znamke Active Chair. A kot dodaja, se bo to dogajalo postopoma.

Od Design Week Milano do severne Evrope

Njihov izdelek je že naprodaj v tujini. Trenutno se prodajajo na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Dejavni pa so tudi na področju sejemskih nastopov. Nedavno so bili na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju, kjer so med drugim prejeli srebrno priznanje, pa na sejmu sodobnega zdravstva v Gornji Radgoni, na oblikovalskem sejmu Eunique v nemškem Karlsruheju. Povabljeni so bili v Milano na tamkajšnji teden oblikovanja (Design Week Milano), kje so se predstavili z obema stoloma, otroškim in odraslim.

Glede tujine imajo v podjetju Starkmat še ambicioznejše načrte. »Do konca leta načrtujemo začetek distribucije na dveh trgih v severni Evropi, prihodnje leto pa tudi zaradi trenutnih aktivnosti, kot je spletna prodaja, neposredna prodaja prek terapevtskih centrov in specializiranih prodajaln ter prodaja podjetjem, načrtujemo podvojitev poslovanja,« napoveduje Štarkel.

Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje
Stečajni upravitelj Ilesa išče kupca za nepremičnine in blagovno znamko Mali princ
15 ur
V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji
Več ▼

V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji proizvodni objekt in pripadajoče funkcionalno zemljišče, zaloge in strojna oprema, pa tudi blagovna znamka Mali princ.

Novogoriško okrožno sodišče je avgusta izdalo sklep o prodaji kompleksa na dražbi, ki bo 27. novembra, po izklicni ceni 1,56 milijona evrov. Po besedah stečajnega upravitelja Goloba gre za 17.000 kvadratnih metrov površin, od tega je slabih 10.000 kvadratnih metrov pokritih stavb.

Veliko strojev in opreme je že prodane, a proizvodne hale še zdaleč niso izpraznjene. Kot je še povedal Golob, so tam predvsem nekurantne zaloge. Sodišču je zato predlagal, da bi te zaloge prodali najboljšim ponudnikom v večjih sklopih.

Pomemben izkupiček v okviru stečaja Ilesa naj bi prišel iz naslova blagovne znamke Mali princ. Licenčno pogodbo za to blagovno znamko ima idrijska družba s sedežem v Ljubljani, Mlinar & Mlinar. Likvidacijska vrednost blagovne znamke je 69.000 evrov. (STA)

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
15 ur

Torek prinaša nove cene pogonskih goriv na slovenskih črpalkah. Merjeno v evrih, je nafta v minulih dveh tednih splezala na novo najvišjo raven od novembra 2014. Cene dizla so v zadnjih treh določitvah regulirane cene ob regionalnih cestah vselej poskočile in so tako za devet odstotkov višje kot ob začetku lanske jeseni, skok cene 95-oktanskega bencina pa je v višini 6,5 odstotka manj izrazit.

V začetku minulega 14-dnevnega obdobja, ki je relevantno za tokratno določitev cen goriv, je zahodni svet trepetal pred potencialnimi posledicami tropskih neviht, ki so se približevale ameriški obali. Posledično je cena poskočila na najvišjo točko od konce leta 2014, vsaj merjeno v evrih. Odtlej pa so se razmere na naftnem trgu normalizirale, večjih premikov pa ni bilo zaslediti niti pri valutnem paru evro-dolar. Tako povprečna cena dizla kot bencina ter razmerje med evropsko in ameriško valuto so precej blizu povprečju prejšnjih 14 dni. Manjši premiki cen so možni, opaznejših sprememb cen pa ne gre pričakovati.

Liberalizacije cen bencina in dizla (še) ne bo

Se bo pa, kot kaže, tudi v vladi Marjana Šarca nadaljevalo odlašanje dokončne odločitve o liberalizaciji cen goriv. Tako kot pred šestimi meseci je v minulem tednu ministrstvo za gospodarstvo vladi v sprejem znova predlagalo polletno podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Kot poroča STA namreč konec meseca poteče prejšnje podaljšanje uredbe. V predlogu nove je zapisano, da začne veljati 1. oktobra in velja do 31. marca. Za prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se bo upoštevalo obračunsko obdobje od 24. septembra do 5. oktobra.

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
BMW sklenil pogodbo z madžarsko vlado o gradnji nove tovarne 2
16 ur
Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo
Več ▼

Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo evrov.

Novico je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI po pogovorih v petek v Münchnu sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Po njegovih besedah naj bi bila pogodba podpisana 12. oktobra. Znesek financiranja in podrobnosti pogodbe bodo predstavljene javnosti, je povedal Szijjarto.

BMW je gradnjo tovarne v Debrecenu napovedal konec junija. V tovarni naj bi letno izdelali 150.000 konvencionalnih in električnih vozil, ob začetku proizvodnje pa naj bi zaposlili več kot tisoč ljudi. (STA)

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij
16 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI, PRAVO

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

IT VARNOST

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij