Manager
Slovenija izdala za 70 milijonov evrov menic
11.09.2018 14:16
Slovenija je danes izdala za 70 milijonov evrov tri-, šest- in 12-mesečnih zakladnih menic. Z izdajo trimesečni menic je država zbrala 15 milijonov evrov, s šestmesečnimi menicami 10 milijonov
Več ▼

Slovenija je danes izdala za 70 milijonov evrov tri-, šest- in 12-mesečnih zakladnih menic. Z izdajo trimesečni menic je država zbrala 15 milijonov evrov, s šestmesečnimi menicami 10 milijonov evrov in z 12-mesečnimi menicami 45 milijonov evrov. Obrestne mere so bile v vseh primerih negativne, je razvidno iz objave finančnega ministrstva.

Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo preko primarnih vpisnikov podanih 25.000 lotov ponudb, od tega je ministrstvo za finance sprejelo 15.000 lotov ponudb v skupni vrednosti 15 milijonov evrov po enotni ceni 100,098 odstotka. Na podlagi enotne cene, sprejete na avkciji, znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane zakladne menice -0,39 odstotka. (STA)

Brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi (OGLAS)
2 uri

Vsak dan poslušamo novice, da se je cena nafte povišala, zlato pocenilo, evro oslabil, dolar okrepil, delnice Appla pa zrasle ... Vse te informacije veliko ljudi uporablja, da bi morebiti zaslužili s trgovanjem na svetovni borzi.

Za uspešno trgovanje pa je potrebno znanje. Torej, če se želite naučiti, kako uspešno trgovati na svetovni borzi oziroma uspešno upravljati svoj kapital, vam ponujamo brezplačni spletni tečaj.

Ne glede na to, ali ste začetnik ali že izkušen trgovec, se boste na tem tečaju naučili popolnoma vsega, od osnovnih konceptov do naprednih trgovalnih strategij.

Tečaj je razdeljen na 6 poglavij z več kot 70 videoposnetki:

  1. Svet trgovanja: uvod v trgovanje z razlago osnovnih pojmov, finančnih instrumentov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg
  2. Psihologija trgovanja: razumevanje čustvene inteligence in obravnavanje izgub
  3. Upravljanje kapitala: zakaj je treba upravljati kapital in katera so najpomembnejša pravila upravljanja kapitala
  4. Tržna analiza: kaj je tržna analiza in kako jo izvajati, tehnična in temeljna analiza ter vrste diagramov
  5. Osnove tehnične analize: tehnična analiza kot orodje za napovedovanje prihodnjih gibanj cen, vrst trendov, podpore in odpornosti
  6. Napredna tehnična analiza: diagrami japonskih sveč, kako prepoznati strukturo, tveganja in kako trgovati, ko prepoznate strukturo

Tu se lahko prijavite na brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi.

Fortrade Ltd. je v Veliki Britaniji avtoriziral in reguliral FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni, visoko tvegani finančni instrumenti zaradi uporabe finančnega vzvoda. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite tolikšno tveganje. Lahko izgubite ves denar, vendar ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To besedilo ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nobene odgovornosti za uporabo teh komentarjev niti za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor ravna v skladu z njimi, to dela na lastno odgovornost.

Brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi
Po novem boste lahko izbrali elektriko, ki ne bo iz TEŠ
4 ure
Na infrastrukturnem ministrstvu so pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Pregledali smo nekaj predlaganih novosti.
Na članek...

Na ministrstvu za infrastrukturo so objavili predlog novele Energetskega zakona (EZ) za javno obravnavo. Pripombe sprejemajo do 21. februarja. Poglejmo nekaj predlaganih sprememb.

● Izrecno so izpostavili, da je zavajajoč ali nepošten način prodaje električne energije in zemeljskega plina prepovedan tudi preko posrednikov.

● Potrdilo o izvoru zdaj izdajajo samo za električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, po novem pa ga bodo izdajali tudi za elektriko iz neobnovljivih oziroma konvencionalnih virov. Avtorji zakonskega predloga predlagajo uvedbo sistema popolnega razkritja po avstrijskem modelu. To pomeni, da bo omogočena uporaba potrdil o izvoru za vse energetske vire. Trgovci bodo lahko pripravili nove tržne produkte, kupci pa bodo dobili dodatno možnost izbire dobavitelja ali produkta glede na odnos do posameznega vira električne energije.

Potrdilo o neobnovljivem viru bo moralo vsebovati podatke o energetskem viru, obdobju proizvodnje, identiteti, lokaciji, vrsti in zmogljivosti proizvodne naprave, datumu začetka obratovanja proizvodne naprave in datumu in državi izdaje potrdila.

● Države članice EU, ki ne bodo dosegle ciljnega deleža obnovljivih virov, se bodo lahko z državami, ki bodo ciljne deleže presegle, dogovorile za statističen prenos energije. Pri doseganju svojih ciljev bodo lahko države s takšnim primanjkljajem upoštevale energijo iz obnovljivih virov, ki bo sicer porabljena v drugih državah članicah. Sredstva za statistični prenos energije bi zagotovili iz podnebnega sklada.

● Brisali so pojem rednega cenika. Uveden je bil v EZ, da bi lahko v Agenciji za energijo primerjali redne cenike in preprečili izkrivljanje slike o trgu. Določba ni dosegla svojega namena. Nekateri dobavitelji so spreminjali cenike, da ne bi ustrezali definiciji rednega cenika, primerjalnik ponudb pa je izgubil na sporočilnosti. V agenciji bodo lahko po novem vodili primerjalnike vseh cenikov električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, in ne samo rednih.

Agenciji so tudi omogočili, da vodi primerjalnike vseh (in ne le rednih) cenikov zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce.

● Elektrooperater bo lahko, če bo predlog sprejet, brez predhodnega obvestila odklopil uporabnika sistema, ki izvaja nedovoljem odvzem - povedano po domače: krade elektriko -, in uporabnika, ki bo brez soglasja operaterja priključil na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave. Operater mora zdaj takega uporabnika najprej obvestiti, odklopi pa ga lahko šele, ko poteče rok iz obvestila. To je nesprejemljivo tudi z varnostnega vidika.

Podobno bo lahko ukrepal tudi operater zemeljskega plina.

● Predlog zakona ureja zakonsko podlago za zbiranje in uporabo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja. To so merilni in obračunski podatki, ki jih lahko nedvoumno povežejo z uporabnikom sistema, na primer izmerjena delovna energija.

Upravljavec osebnih podatkov je distribucijski operater, v okviru svojih dejavnosti pa lahko prejemajo in obdelujejo takšne podatke tudi sistemski operater, operaterji zaprtega distribucijskega sistema, operater trga, dobavitelji elektrike, agregatorji in ponudniki drugih storitev. Pametni števci lahko trenutno zajemajo najmanj 15-minutne podatke.

● V predlogu zakona so dodali pravno podlago za sprejem podzakonskega akta, s katerim bodo določili vrste enostavnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ali kogeneracije, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, in pogoje za njihovo montažo in priključitev. Gradbena zakonodaja to že omogoča.

● Predpisali so zakonsko podlago in temeljna pravila za samooskrbo z električno energijo, in sicer za individualno in za samooskrbo različnih tipov skupnosti.

● Določili so, v katerih stavbah mora upravljavec ali lastnik namestiti energetsko izkaznico na vidno mesto.

● V velikih gospodarskih družbah bodo morali opraviti energetski pregled na vsaka štiri leta.

● Dobavitelju ne bo več treba dvakrat oziroma štirikrat na leto podati informacije o obračunu vsakemu odjemalcu posebej. Dovolj bo, da bodo takšne informacije na voljo.

● Podpora v obliki zagotovljenega odkupa po starem velja za naprave z nazivno električno močjo manjšo od enega megavata. Po novem pa se bo lahko pomoč dodelila le kot premija poleg tržne cene, če je moč naprave 500 kilovatov ali več. Proizvajalci bodo elektriko prodali na trgu, podporo bodo dobili kot premijo, zato bo treba v podporni shemi zbrati manj denarja.

● V noveli zakona je določeno, da vlada upravlja s kapitalskimi naložbami v družbah, ki izvajajo gospodarske javne službe in za katere ni pristojen SDH. Naložbe spremlja ministrstvo, ki je pristojno za energijo. Izjema je distribucija zemeljskega plina, ki je v pristojnosti lokalnih skupnosti.

● Distributerji goriv za uporabo v prometu morajo doseči predpisan delež obnovljivih virov energije. Trenutna kazen za kršitelje je od 15 tisoč do 250 tisoč evrov. Po novem bo zgornja meja dva odstotka letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem.

● Nekateri deli 110-kilovoltnega omrežja so v lasti distribucijskih podjetij, proizvodnih družb ali železarn, morali pa bi biti v lasti sistemskega operaterja. Prenos bodo izvedli po vrednosti, ki jo bo ocenil pooblaščeni ocenjevalec. Skupaj ga bosta izbrala sistemski operater in lastnik omrežja.

● Projekti in ukrepi v bodočem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu bodo imeli status javnega interesa z vidika energetske politike, lahko pa tudi status prevladujočega javnega interesa.

● V predlogu zakona so dodali pojem agregator in ga tudi poslovenili v združevalec. Pomeni pa udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo ali nakup na kateremkoli organiziranem trgu energije.

Po novem boste lahko izbrali elektriko, ki ne bo iz TEŠ
Ministrstvo bi imelo eno odpadkovno družbo. Ali pa klirinško hišo
6 ur
Če je v državi članici več shem za opravljanje podaljšane odgovornosti pri ravnanju z odpadno embalažo, bi morala država pooblastiti vsaj eno organizacijo za koordiniranje delovanje embalažnih družb. Takšna organizacija je lahko tudi klirinška hiša, je povedala Jana Miklavčič z ministrstva za okolje.
Na članek...

Kako razmišljajo v na okoljskem ministrstvu o ureditvi ravnanja z odpadki v Sloveniji? Zaradi dosedanjih izkušenj, majhnosti države, glede na količino odpadne embalaže in, ker želijo zmanjšati stroške ravnanja z odpadki, se zavzemajo, da bi samo ena družba ravnala z odpadki. Če pa bo družb več, bomo potrebovali klirinško hišo, je povedala Miklavčičeva.

Klirinška hiša bi lahko opravljala tudi druge naloge. O nekaterih smo govorili s predavateljema na drugi mednarodni okoljski delavnici, ki teče te dni v Ljubljani. Delavnico o okoljski odgovornosti organizira od ponedeljka do srede družba Tax-Fin-Lex.

Klirinška hiša bi bila zelo uporabna tudi v okviru ekološke obnove oziroma redemiacije po okoljski nesreči, je povedal ekotoksikolog Joshua Lipton. »Želel bi, da bi bile države članice obvezne zbirati informacije o okoljski škodi in jih objavljati tako, da bi imeli dostop do njih v vseh članicah EU.«

Takšne informacije bi vključevale podatke o škodi, o obnovi, o učinkovitosti remediacije. Ena večjih pomanjkljivosti je prav pomanjkanje informacij, ki bi pomagale razumeti, kakšna škoda je nastala ob okoljskih nesrečah, in podatkov o monitoringu rezultatov remediacije, opravljene po dogodku.

Takšne klirinške hiše bi bile koristne tudi pri poenotenju standardov za naštete informacije. Šele takšne informacije so uporabne, je še dodal Lipton.

Evropska komisija se veliko ukvarja s podatki o okoljski škodi, pa je dodal Hans Lopatta iz direktorata za okolje EU. Poskušajo izboljšati bazo podatkov, nameravajo pa ustvariti sistem, v katerem bodo zbrani podatki o okoljski škodi iz vse EU.

V takšen sistem bi lahko vnašali podatke na tri načine. Prvič, z neposrednim vnosom, drugič, z zajemom podatkov iz že vzpostavljenih nacionalnih sistemov, lahko pa bi sistem sam iskal dostopne podatke.

Po zdajšnjem predlogu naj bi baza vključevala podatke o posledicah okoljskih nesreč pa tudi podatke o ravnanju ob nesrečah. Podatki bi tudi pomagali komisiji pri spremljanju okoljske zakonodaje EU, je še povedal Lopatta.

Ministrstvo bi imelo eno odpadkovno družbo. Ali pa klirinško hišo
Kako obračam svojo plačo
7 ur

»Raje ne glej preveč podrobno plačilne liste, ker boš slabe volje,« mi je svetoval član uprave neke pokojninske družbe, ko sva klepetala o vložkih v sklade življenjskega cikla. Ta znesek, ki gre v primeru kolektivnega zavarovanja od bruto plače, je namreč naveden na dnu plačilne liste, vsaj tako je pri nas. Lahko bentimo nad drago državo, ki nam pobere večji del plače za davke in prispevke, ter iščemo izgovore, kako se nič ne da, toda kaj imamo od tega razen slabe volje. Bolj pomembno je, da pametno upravljamo, kar imamo.

In kaj sama počnem s plačo, ko jo dobim na TRR? Pravzaprav sem pri tem precej dolgočasna. Ravnam se po »pravilih«, ki sem jih usvojila pred 15 leti, ko sem se začela ukvarjati z osebnimi financami. Petino plače takoj namenim za varčevanje. Tu je pomembna disciplina tako kot pri športu – postaviš si cilj in »gas«. Moj cilj: lepa pokojnina. Do upokojitve imam še vsaj 25 let, zato vlagam v bolj tvegane naložbe, kot so delnice, delniški skladi, alternativne naložbe. To je denar, ki se ga ne dotikam, kot da ga ni. Nato šele plačam račune. Kar ostane, porabim za hrano ter druge stroške in razvajanja. V mojem primeru so to obleke in doživetja – obožujem opero in dobre rock koncerte, adrenalinske parke in potovanja po metropolah. Če mi po tem ostane še kaj denarja, ga nakažem na »odlagalni« bančni račun. To sta v mojem primeru N26 (nemška digitalna banka) in Sberbank e-obrestni, oba sta brezplačna. Tam »kopičim« denar za nepričakovane nujne primere, kot je nakup sušilnega stroja. V bistvu je to moja denarna rezerva. S plačo torej ravnam drugače kot večina, ki najprej poskrbi za plačilo položnic, hrano, na koncu pa jim seveda zmanjka za varčevanje.

Prvo pravilo, ki vodi do finančne svobode, je, da 10 odstotkov svoje plače nameniš najprej »sebi«. Ta nasvet sem prebrala pred leti v knjigi Najbogatejši človek v Babilonu, ki jo je že leta 1926 napisal George S. Clarson. Velja za nekakšno klasiko, ki skozi zanimive zgodbe predstavlja osnovna finančna pravila. »Našel sem pot do bogastva. Spoznal sem, da lahko del zaslužka obdržim zase,« modruje bogati Babilončan. Mesto je bilo eno najbogatejših v antiki. Od tod tudi spoznanje avtorja, da je blaginja naroda odvisna od osebne finančne blaginje posameznika. Zato je torej pomembno, da vsi skupaj skrbimo za dobro finančno kondicijo.

Koliko pa sploh zaslužimo Slovenci? Poiskali smo neto osnovne plače za 102 različna poklica. Denimo borzni posrednik z 10 leti delovnih izkušenj zasluži okoli 1.450 evrov, programer krepko čez dva tisočaka, farmacevt, knjižničar, dramski igralec okoli 1.200 evrov, policist, občinski redar ali prodajalec pa okoli 950 evrov. To je brez dodatkov, malice, prevozov in drugih olajšav.

»Ja, kako pa naj varčujem z 800 ali tisoč evri plače,« pogosto slišim. Poznam celo ljudi, ki komaj shajajo s tremi tisočaki. In ko svetujem, da naj si skrbno beležijo porabo, je spet težava: »Nimam časa! Ne da se mi. Preveč zamudno je.« Brez muje se še čevelj ne obuje. Nauk vodenja evidence je, da postane vsak nakup bolj pretehtan in na koncu ugotoviš, da veliko stvari sploh ne potrebuješ. »Začela sem prodajati imetje, ki me je bremenilo,« nam je zaupala Petra Majdič, nekdanja vrhunska tekačica na smučeh. »Nabralo se je preveč balasta in moj motiv je, da živim in delujem le s tistim, kar je mogoče spraviti v majhen kovček in odpeljati s sabo.« Tudi to je eno od pravil Babilončanov – skromnost. Mimogrede, tako živijo tudi številni bogataši. Tudi legendarni vlagatelj John C. Bogle, ki je sredi januarja umrl v 89. letu. Večina ga pozna kot ustanovitelja investicijske družbe Vanguard Group ter očeta pasivnega vlaganja in indeksnih vzajemnih skladov. Gre za predhodnike tako imenovanih p(ETF#ETF), o katerih tokrat pišemo tudi obsež­neje.

Varčujte, pa tudi če z majhnimi zneski. In tako kot Babilonci poskrbite zase in potem bomo vsi bolje živeli.

*Marja Milič je odgovorna urednica revije in portala Moje finance. Revija izide 23. januarja.

Kako obračam svojo plačo
Kitajci od nizkocenovnih električnih do takšnih avtov, prihajajo tudi v Evropo
8 ur
V kitajski BJEV je lastniško vstopil tudi nemški Daimler, ki bo z obetavnim podjetjem proizvajal električnega smarta
Na članek...

Kitajska je bila zadnjih nekaj let tudi poligon za domače nizkocenovne proizvajalce električnih avtov. Nekateri med njimi so se razvili v tehnološko bolj napredne, celo prestižne, zdaj pa se že odpravljajo na druge trge.

To vsekakor velja za kitajskega proizvajalca električnih avtomobilov BJEV (Beijing Electric Vehicle), del večjega proizvajalca BAIC, ki se pripravlja na vstop na evropski trg, saj bo marca na ženevskem salonu razkril dva električna koncepta.

Kitajski BJEV bo marca v Ženevi razkril dva modela, koncept novega športnega terenca in osveženo različico superšportnega koncepta arcfox-7. Arcfox je blagovna znamka v lasti BJEV. Na Kitajskem trenutno prodaja mini električni avto, podoben smartu, ki tako kot smart cilja na zahtevnejše kupce.

Majhnega arcfoxa lite poganja električen motor z 49 konjskimi močmi in 120 newtonmetri navora, napaja se iz baterije zmogljivosti 16,4 kilovatne ure. Cena na Kitajskem, po odštetih subvencijah, pa je med 13 in 15 tisoč evri.

Arcfox-7 je koncept superšportnika, razkrit leta 2016. Poganja ga električni motor z več kot 600 konji, do stotice pospeši v treh sekundah, doseg s polnimi baterijami pa je okoli 300 kilometrov.

Kitajci od nizkocenovnih električnih do takšnih avtov, prihajajo tudi v Evropo
Postaven francoz, ki bo osvojil vsaj eno slovensko družino na dan
8 ur
Kadjar je z novim motorjem, osvežitvijo, kopico olepšav, udobjem ter štirikolesnim pogonom pripravljen na novi krog
Na članek...

Renault je svojega kompaktnega terenca po štirih letih poslal na glajenje gubic. Kadjar je že pred prenovo veljal za atraktivnejšega, z nekaj novih potez in blišča pa so ga pripravili na suvereno nadaljevanje boja za stranke. Od leta 2015 jih je prepričal kar 450 tisoč. Spremembe so manjše, vendar dovolj izrazite, da kadjarovi mišičasti postavi dodajo nekaj svežine.

Dnevne luči zdaj objemajo žaromet v obliki črke C, vanje pa je sta vgrajena tudi smernika. V LED-tehnologiji svetijo tudi zadnje luči in smerniki. Nova maska premore več kroma in je širša. Tako sprednji kot zadnji odbijač so spodaj obdali z zaščito. V notranjosti sta nov in poravnan večpredstavni zaslon ter plošča in gumbi klimatske naprave. Površine okoli zračnikov in osrednje konzole so obdane s kromastimi dodatki.

Nov bencinski motor

Precej novosti so Francozi pripravili tudi pod motornim pokrovom, kjer je kadjar dobil nov bencinski in posodobljena dizelska motorja. Bencinski motor s prostornino 1,3 litra je na voljo v izvedbi TCe 140 s 103 kilovati in ročnim menjalnikom, močnejša različica TCe 160 s 117 kilovati, ki smo jo preizkusili že v scenicu, pa s sedemstopenjskim menjalnikom EDC. Dizelska motorja sta kljub manjšim izpustom zmogljivejša. Šibkejši blue dCi 115, ki se je okrepil za pet konjskih moči in s funkcijo overboost, ki po potrebi zagotovi dodatnih pet konjev, bo najprej na voljo le z ročnim menjalnikom. Zmogljivejšemu blue dCi 150 pa so inženirji dodali 20 konjev in bo edini odgovoren za pogon vseh štirih koles.

Štirikolesni pogon so si sposodili od Nissana, kar pomeni, da voznik prek vrtljivega gumba izbira med pogonom na sprednji kolesni par (2WD), samodejnim razporejanjem navora med sprednjimi in zadnjimi kolesi (auto) ter zaporo razmerja navora pri 50 proti 50 (lock). V paketu opreme limited bo tudi model na prednji pogon mogoče opremiti s sistemom extended grip.

Domov se boste s prenovljenim kadjarjem z bencinskim motorjem zapeljali za najmanj 20.490 evrov. Dizelska stran ponudbe se začne pri 23.790 evrih. Če nujno potrebujete štirikolesni pogon, je z močnejšim dizlom v opremi bose cena 30.490 evrov. Kadjar je s prenovo dobil novo najvišjo stopnjo opreme black edition, ki jo bo mogoče izbrati le v kombinaciji z zmogljivejšima motorjema. Cene ne vključujejo popusta, ki znaša 1.500 evrov, dodatni popust pa je na voljo v obliki Renaultovega financiranja, za katero se po podatkih uvoznika odloči večina kupcev. V letu 2019 jih načrtujejo prodati 380.

Postaven francoz, ki bo osvojil vsaj eno slovensko družino na dan
Najbolj brani članki danes
9 ur
1. Francoski dvoboj za družine 2. del: lahko sodoben bencinar zamenja dizla?2. Dražbe: Zemljišča, na katerih se bo dalo graditi stanovanja, hiše, hotele ...3. Velika Telekomova vlaganja: kaj,
Več ▼

1. Francoski dvoboj za družine 2. del: lahko sodoben bencinar zamenja dizla?

2. Dražbe: Zemljišča, na katerih se bo dalo graditi stanovanja, hiše, hotele ...

3. Velika Telekomova vlaganja: kaj, zakaj, kam?

4. Kaj se lahko investitorji naučijo pri Pečečnikovem manevru za pridobitev gradbenega dovoljenja

5. Kaj jemlje optimizem 1.378 direktorjem z vsega sveta?

6. Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

7. Francoski dvoboj za družine 1. del: prostornost proti uporabnosti

8. Kakšna je cena priljubljenosti Marjana Šarca?

9. MK Group napoveduje za pol milijarde evrov naložb

10. (grafi) Zakaj kitajsko gospodarstvo pokašljuje

Naslovne zgodbe Financ
9 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Bo Deutsche Bank postala še bolj (pre)velika? 1
10 ur
Od minulega tedna ima zamisel o združitvi dveh največjih nemških bank, Deutsche Bank in Commerzbank, po poročanju medijev tudi uradno podporo nemških oblasti. Večina se je lotila ocenjevanja sinergij, precej manj pa se obremenjujejo z dejstvom, da bi ta združitev skrajno odstopala od načela, po katerem nobena banka ne bi smela biti tako velika, da bi jo v primeru insolventnosti država morala reševati.
Na članek...

O tem, kako je Deutsche Bank, največja banka v Nemčiji, skozi dolgo vrsto protipravnih ravnanj in afer umazala svoje ime, se veliko piše že vsaj desetletje. O tem, kako naj bi to ime oprali, pa se vse glasneje govori zadnje mesece; pred mesecem in pol je tako odjeknilo, da nemške oblasti razmišljajo o njeni združitvi z drugo največjo tamkajšnjo banko Commerzbank, nekaj dni zatem pa je prišla še nekoliko uradnejša potrditev. Po objavi te informacije sta tečaja obeh delnic v nekaj urah poskočila za okoli sedem odstotkov, a če pogledamo njuni gibanji skozi zadnje leto dni, ki ju prikazuje današnji prvi grafikon, se delničarji teh poskokov niso mogli ravno veseliti.

Govorice o združitvi dveh največjih nemških bank v še večjo so se sicer širile že sredi minulega leta, ko so pri Bloombergu poskušali nanizati tudi ekonomske razloge v prid takšni združitvi, a iz štirih tam objavljenih grafikonov, ki naj bi te razloge ilustrirali, koristi niso prav dobro razvidne.

Pokazali so, da sta obe banki trenutno daleč manj dobičkonosni od evropskega povprečja, a kako bi združitev lahko pripeljala novo, združeno banko blizu temu povprečju, niso razčlenili; zgolj znižanje operativnih stroškov za to nikakor ne bi zadostovalo, še posebej zaradi povsem različnih osrednjih področij ekspertize – Deutsche Bank je izrazito specializirana za investicijsko bančništvo, Commerzbank pa za posojila podjetjem. Pokazali so, da sta obe banki po razmerju med tečajem in knjigovodsko vrednostjo delnice zgolj pri polovici evropskega povprečja (Deutsche še malo nižje), a tudi tu ni jasno, zakaj naj bi delnica združene banke dosegla bistveno višje vrednotenje; prispevek omenja pričakovanja delničarjev Deutsche Bank glede konverzijskega razmerja njihove delnice proti delnici Commerzbank, toda tržni tečaj bo oblikovalo borzno trgovanje zatem. Pokazali so še, da je v lasti teh dveh bank kljub njuni velikosti le dobrih pet odstotkov vseh bančnih poslovalnic v Nemčiji, kar sicer pomeni, da tudi združeni banki v tem pogledu ne bo mogoče očitati prevladujočega položaja, lahko pa bi sklepali še, da bo kakšno od teh poslovalnic zaradi prekrivanja obeh mrež mogoče tudi zapreti in še tako kaj prihraniti pri operativnih stroških, a relevantnih številk tudi pri tem vidiku niso navedli.

Če so se pred pol leta z razmišljanji o plusih in minusih takšne združitve ukvarjali predvsem analitiki, pa je novica izpred meseca dni povedala, da o tej združitvi potekajo »pogovori na visoki ravni, vključno z nemškim finančnim ministrom Olafom Scholzem«, odločevalci pa da »iščejo načine, kako bi pri tem lahko pomagale oblasti«, in celo, da »pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi takšno združitev pocenile«. Toliko o tem, da mora o vsem odločati trg, pravila pa da morajo biti enaka za vse banke; a če spoznanja strnemo še z realpolitičnega vidika, je z vpletenostjo najvišjih finančnih oblasti ta združitev postala precej verjetnejša.

V četrtek je nov prispevek Bloomberga poročal, da je »pot k združitvi nenadoma postala bolj luknjasta«, saj naj bi pomisleke izrazila ECB, ki jo skrbi, da bi iz dveh šepajočih bank lahko nastala podobno šepajoča, a seveda še večja banka, kot alternativo pa so omenili združitev Deutsche Bank s švicarsko UBS, ki je precej bolj dobičkonosna in naj bi tudi po oceni nemških bančnih regulatorjev kljub »zamejskosti« prinašala združeni banki precej ustreznejšo doto. A dva tedna prej smo lahko prebrali, da nekateri ključni akterji, ki bi se s takšno zamislijo morali strinjati, nad njo sploh niso navdušeni. Lahko sklepamo, da se jim je včeraj pridružil tudi prvi mož UBS, saj je ta v Davosu povedal, da »evropske banke potrebujejo 'reset' – z izjemo UBS«.

Le malo komentatorjev pa se ukvarja z dejstvom, da bi ta združitev skrajno odstopala od načela, po katerem nobena banka ne bi smela biti tako velika, da bi jo v primeru insolventnosti država nujno morala reševati. Z združitvijo prve in druge največje banke v Nemčiji bi namreč, kot prikazuje današnji drugi grafikon, nastala tretja največja banka v Evropi – če bo Velika Britanija čez dva meseca res izstopila iz EU, pa tudi druga največja v EU – in še to le z majhnim zaostankom za BNP Paribas.

Na načelni ravni je sicer mogoč ugovor, da tudi obema (še) večjima bankama uspeva poslovati, pa bo potemtakem že tudi tretja največja. A že omenjena močno podpovprečna dobičkonosnost tako Deutsche Bank kot Commerzbank, ki se zrcali tudi v klavrnem gibanju tečajev delnic obeh bank, pa tudi njuna podpovprečna kapitalska ustreznost to postavlja pod velik vprašaj.

Pristop, s katerim bo z združitvijo dveh nacionalnih bank nastal nov »nacionalni šampion«, je tudi v nasprotju z zatrjevano potjo proti vseevropski bančni uniji. Takšni »nacionalni šampioni« so med največjimi bankami že zdaj v prevladi in zato med seboj pogosto tekmujejo mimo tržnih načel – ob izraziti podpori nacionalne politike, še najizraziteje ali pa vsaj najočitneje v Italiji. Razlogi za vztrajanje pri nacionalnih okvirih so, dokler vsako banko rešuje tista država, v kateri je banka »doma«, očitni, združitev največjih nemških bank v še večjo nemško banko pa bo kakršnokoli spremembo tega trenda le še otežila.

Bo Deutsche Bank postala še bolj (pre)velika?
Ghosna bo razrešil tudi Renault
10 ur
Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je sporočil, da bo upravni odbor na četrtkovi seji imenoval zamenjavo za svojega predsednika Carlosa Ghosna, ki zaradi obtožb o finančnih malverzacijah
Več ▼

Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je sporočil, da bo upravni odbor na četrtkovi seji imenoval zamenjavo za svojega predsednika Carlosa Ghosna, ki zaradi obtožb o finančnih malverzacijah ostaja priprt na Japonskem. Obtožbe so ga pred tem že odnesle z vrha Nissana in Mitsubishija, poroča STA. Renaultov upravni odbor je k imenovanju novega vodstva minuli teden pozval francoski gospodarski minister Bruno le Maire. Kot je dejal, si vlada od upravnega odbora Renaulta, v katerem je država s 15-odstotnim lastništvom največji posamični delničar, želi, da v prihodnjih dneh na vrh družbe postavi novo trajno vodstvo. Po neuradnih informacijah naj bi položaj generalnega direktorja Renaulta prevzel Thierry Bollore, predsednika uprave pa Jean-Dominique Senard. Ghosn trenutno zaseda oba položaja.

Top službe - Red Bull išče vodjo športnega marketinga; službe še v NLB, Grawe, Darsu, Httpoolu, SIJ in še 15 podjetjih
11 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

PRAVO

Top službe - Red Bull išče vodjo športnega marketinga; službe še v NLB, Grawe, Darsu, Httpoolu, SIJ in še 15 podjetjih
Fakin bo opozoril Jankovića, naj ravna po zakonu glede Lekarne Ljubljana 8
11 ur
Pri soustanoviteljstvu LL ne gre samo za formalnost, gre za vpliv in denar; zadeva bo skoraj gotovo šla na sodišče
Na članek...

Težava je znana: čeprav ima Lekarna Ljubljana lekarne že v 20 občinah, je njena ustanoviteljica samo mestna občina Ljubljana. Po novem lekarniškem zakonu in po razlagi ministrstva za zdravje je treba do 27. januarja 2019, torej do te nedelje, urediti soustanoviteljstvo drugih občin v LL. O tem seveda ni ne duha ne sluha. Kaj zdaj? Pri ministru Samu Fakinu napovedujejo, da bi lahko vlada na ustavnem sodišču izpodbijala odlok MOL Zorana Jankovića glede LL.

Ne gre samo za formalnost, gre za vpliv in denar, v širšem smislu pa tudi za konkurenco v lekarniški dejavnosti. Spomnimo, kaj pomeni soustanoviteljstvo: to je solastništvo, to pa vključuje tudi soupravljanje in delitev dobička. Doslej je Lekarna Ljubljana svoj dobiček delila le s proračunom MOL (od 2007 do 2017 kar 35 milijonov evrov), s proračuni drugih občin pa ne; ostali dobiček je LL uporabljala tudi za širitev po Sloveniji. Bo po novem kaj drugače? Nič ne kaže; zelo verjetno se bo zadeva preselila na sodišče.

Občine zmedene, LL govori eno, zainteresirana konkurentka drugo

V občinah, kjer delujejo lekarne LL, so zmedeni, kaj se dogaja, saj dobivajo nasprotujoča si pisma od LL in tudi od zainteresirane grosupeljske lekarnarice Petre Flašker (Žagar), tako da ne vedo, ali morajo kaj ukreniti glede lekarništva na svojem območju. Občina Trzin je o vsem skupaj že poslala vprašanja na ministrstvo, nam je povedal župan Peter Ložar. Zanima ga tudi razlaga ministrstva, ali je pogodba, ki jo ima občina z LL še iz leta 2007, zdaj nična ali kako; v njej se je namreč občina Trzin v zameno za to, da je LL takrat odprla lekarno v občini, odpovedala ustanoviteljstvu v LL. Zakon zdaj zapoveduje drugače.

Po naših informacijah je lekarnarica Flaškerjeva (ki je že dolgo na bojni nogi z ministrstvom in z LL) v dopisu županom tudi zapisala, da bodo lekarne LL v drugih občinah po 27. januarju 2019 nezakonite in da je zainteresirana za odprtje podružnice svoje lekarne in tudi za koncesijo v teh občinah. »Naša občina je majhna in ima najbrž premalo prebivalcev za več lekarn glede na pogoje v zakonu. A seveda nimamo nič proti še kakšni lekarni, če bo tako mnenje ministrstva in lekarniške zbornice,« pravi župan Ložar.

Flaškerjeva je sicer župane tudi opozorila, češ da bo šlo zaradi neustanoviteljstva v LL, s čimer se občine odrekajo delu dobička LL, za nezakonito državno pomoč teh občin LL, posledica česar pa da je širitev poslovanja LL in izkrivljanje lekarniške konkurence v Sloveniji.

Vse se je zelo zapletlo, pravi župan Ložar, medtem ko občane zanima le to, da imajo lekarno – ali pa dve – blizu.

Odlok spremenjen, a MOL še vedno nikogar ne spusti zraven

V MOL župana Zorana Jankovića in Lekarni Ljubljana, ki jo vodi Marjan Sedej, vztrajajo, da je vse zakonito (več v članku Jankovićev MOL ne spusti niti delčka Lekarne Ljubljana iz rok ) in da ne njim ne občinam glede soustanoviteljstva ni treba več storiti nič. V LL so na več naših podrobnih vprašanj le skopo odgovorili: »Javni zavod Lekarna Ljubljana je bil v takšni obliki ustanovljen leta 1997. V skladu z novim Zakonom o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) je Mestna občina Ljubljana sprejela odlok o uskladitvi ustanovitvenega akta. Lekarna Ljubljana posluje skladno z veljavno zakonodajo.«

Toda naj opozorimo, da je tudi po novem odloku iz oktobra lani ustanoviteljica LL še vedno samo ena – MOL. Vseeno trdijo, da so usklajeni z lekarniškim zakonom!?

Marjan Sedej piše županom: Nič ni treba storiti

Direktor LL Marjan Sedej je županom občin, kjer deluje LL, po naših informacijah konec novembra poslal pismo, v katerem se spotakne ob članek v Financah (Lekarnarica iz Grosuplja poziva Fakina, naj ukrepa glede MOL in Lekarne Ljubljana). V pismu trdi, da lahko njihove lekarne v drugih občinah »nemoteno delujejo naprej, ne da bi se pri tem postavljalo vprašanje njihovega posebnega ustanoviteljstva in soustanoviteljstva«. V nadaljevanju pa tudi miri župane, da občinam »glede nadaljnjega delovanja naših lekarn ni potrebno izvesti nikakršnih uskladitvenih postopkov«.

Fakinovi: LL je obvezana urediti soustanoviteljstvo!

Toda Fakinovi uradniki menijo povsem drugače. Tako so odgovorili na vprašanja Financ glede dopisa LL: »Kot je bilo že večkrat navedeno, ministrstvo za zdravje ne deli mnenja Mestne občine Ljubljana. Občina ali več sosednjih občin na svojem območju ustanovi javni lekarniški zavod po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva za zdravje v skladu s 27. členoma Zakona o lekarniški dejavnosti.

Javni zavod Lekarna Ljubljana je obvezan pravno urediti soustanoviteljstvo občin na območjih, na katerih še ima svoje poslovne enote (lekarne in podružnice). Lekarniška zbornica Slovenije in ministrstvo za zdravje se bosta lahko šele v postopku izdaje mnenja in soglasja izrekla o ustreznosti akta samega.

Zakon o lekarniški dejavnosti določa rok, v katerem morajo ustanovitelji (občine) uskladiti akte o ustanovitvi, organiziranost in delovanje obstoječih javnih lekarniških zavodov. Ta rok se izteče 27. januarja 2019.«

Velja tudi za že delujoče lekarniške enote

Na naše vprašanje, ali to velja tudi za že delujoče lekarne ali morda samo za novoustanovljene, pa so pri Fakinu nedvoumno zatrdili: »Da, zahteva o soustanoviteljstvu občin v javnih lekarniških zavodih velja tudi za že obstoječe in delujoče lekarne v drugih občinah (izven matične občine, ustanoviteljice javnega lekarniškega zavoda).«

Kaj pa prehodne določbe v zakonu, te vendar omogočajo delovanje obstoječih lekarn in podružnic lekarn še naprej? To je res, pritrjujejo na ministrstvu, a poudarjajo, da se ta določba nanaša le na to, da »se obstoječe lekarne in podružnice lekarn ne zapirajo, četudi je npr. število prebivalcev na območju lekarne manjše od 6000, gre torej za enote javnih lekarniških zavodov in koncesionarjev«.

In še enkrat poudarjajo: »Drugo pa je vprašanje javnega lekarniškega zavoda kot takšnega, njegove ustanovitve in akta o ustanovitvi. Kot že navedeno, zakon določa dvoletni rok za uskladitev teh aktov z vsebino zakona (in ena od teh vsebin je tudi soustanoviteljstvo).«

Najprej opozorilo, nato na sodišče

In kaj zdaj? Imamo popolnoma nasprotni stališči. Kaj, če MOL in LL ne storita ničesar več? Če ne uredita soustanoviteljstva? Pri Fakinu napovedujejo svoje ukrepe: »Ministrstvo za zdravje bo po preteku tega roka opozorilo pristojni organ občine, naj ravna v skladu z veljavno zakonodajo. Če pristojni organ občine po pozivu ne uskladi svojega splošnega akta z zakonom, lahko ministrstvo za zdravje predlaga vladi RS, da predlaga začetek postopka pred ustavnim sodiščem.«

Zadeva se bo očitno še vlekla. Spomnimo pa še, da so tako Lekarna Ljubljana kot MOL in nekatere občine že lani vložili zahteve za presojo nekaterih členov lekarniškega zakona (tudi glede ustanoviteljstva) na ustavno sodišče, a odločitve še ni.

Fakin bo opozoril Jankovića, naj ravna po zakonu glede Lekarne Ljubljana
Bodo davčni svetovalci špecali svoje stranke? 1
11 ur
Si predstavljate, da bi vam davčni svetovalec priporočil davčno optimizacijo, storitev zaračunal, nato pa vaše početje javil Fursu?
Na članek...

Slovenija tako kot druge članice EU podjetjem in njihovim davčnim svetovalcem zapoveduje poročanje o čezmejnih poslih, ki imajo za posledico davčno optimizacijo. Panoga davčnega svetovanja po Evropi se že nekaj mesecev temeljito pripravlja na prihajajoče spremembe, ki od podjetij, delujočih v več državah, zahteva poročila o mednarodnem poslovanju med povezanimi podjetji. Ti podatki bodo v pomoč pri končni oceni, ali podjetje poskuša usmeriti prihodke v davčno ugodnejša okolja, v manj ugodnih pa prikazati zgolj toliko prihodkov, da pokrije stroške za dobiček cele skupine.

Eno je davčno izmikanje in selitev dobička na davčno ugodnejše območje, drugo pa ugotavljanje, kateri poslovni proces je zaslužen za končni dobiček. Če so procesi v eni državi, to z vidika obdavčitve seveda ni problematično, kadar pa so funkcije razdeljene med več podjetij v različnih državah, pa je kakšna državna blagajna lahko prikrajšana, druga pa uživa v višjih davčnih prilivih.

A kako zarisati črte tam, kjer jih globalizacija briše ter kako določiti denimo kakšno zaslugo za končno prodajo ima tržnik ter kakšno razvojnik? Tega vprašanja nobena direktiva ne razreši in do določene stopnje bodo te prakse verjetno še v veljavi.

Koga v Sloveniji pa bi novosti lahko zadevale? Kot pove davčni svetovalec Domen Romih iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, bi se poostren nadzor lahko dotaknil predvsem nekaterih slovenskih IT-družb. Poznane so prakse, ko so se nekatera uspešna podjetja odločila preseliti sedež v tujino. Tja so vselej prenesla tudi nekaj poslovnih procesov, pogosto tudi odpeljala dobršen del prihodkov, nekatere dejavnosti pa pustila v Sloveniji. Tudi takšne, za katere velja, da ustvarjajo visoko dodano vrednost (predvsem razvoj). Prikaz te dodane vrednosti v izkazih poslovnih izidov pa je lahko različen in stvar davčne optimizacije. Znotraj razumnih okvirov ima podjetje nekaj manevrskega prostora za vplivanje na višino davčne osnove.

Z nadzorom tako imenovanih transfernih cen to področje davčni organi podrobno spremljajo že dolgo, se bo pa z novim obveznim poročanjem kanaliziranje davka na dobiček v davčno prijaznejša okolja poskušalo dodatno otežiti. Tudi s pritiskom na davčne svetovalce, ki bodo zavezani takšna svetovanja javiti. Si predstavljate, da bi vam davčni svetovalec priporočil davčno optimizacijo, storitev zaračunal, nato pa vaše početje javil Fursu? Zanimivo bo spremljati, kako se bodo tako stranke kot svetovalci prilagodili na nova pravila igre.

Slovenija je med državami, kjer se bo davčna osnova podjetij pogosteje zvišala kot znižala, ocenjuje Romih. Kakšna bo rast davčnih prihodkov iz tega naslova, je težko soditi, predvsem ker ni jasno, ali bodo podjetja, ki takšne prakse uporabljajo, znala pojasniti upravičenost zdajšnjega načina preusmerjanja prihodkov. Podobno je vprašanje, kolikšne stroške takšno administrativno breme prinaša.

Je pa jasno dvoje. Prvič: vodilni v podjetjih bodo morali biti pozornejši na poslovanje s povezanimi osebami. Drugič: v bližnji prihodnosti bo zanimivo spremljati poslovne izkaze v Sloveniji registriranih družb, ki del prihodkov prikazujejo v tujini.

Bodo davčni svetovalci špecali svoje stranke?
Kabinetne skrivnosti Aleša Šabederja, UKCL
11 ur
Ne le, da si je šef UKCL omislil kabinet, v njem ima tudi svetovalca s kariero, vredno pozornosti – Petra Cerarja
Na članek...

V UKCL spet prihaja do zanimivega kadrovanja. Kdo vendar je Peter Cerar, se boste najbrž vprašali. Dandanes ni več širše znan, bil pa je pred leti, ko je vodil Holding Ljubljana in podpisal pooblastilo za začetek škodljivega nakupa naluknjane SIB banke, s čimer so Ljubljančani izgubili vsaj 12,5 milijona evrov. Od lani je Peter Cerar zaposlen v UKCL in svetuje generalnemu direktorju Alešu Šabederju. O čem? O nepremičninah in investicijah! Se kdo heca?

Javni uslužbenec Peter Cerar na naša pisna vprašanja o svoji karieri, podjetjih in povezavah, denimo s predsednikom sveta UKCL Jožetom Golobičem, ni odgovoril, telefonsko zvezo pa je prekinil takoj, ko smo se mu predstavili. Odgovori UKCL so spodaj.

Šabeder si je omislil kabinet

A pojdimo po vrsti. Šef UKCL Aleš Šabeder ima, kot smo po naključju opazili v katalogu javnih informacij, poleg petih pomočnikov po novem tudi »Kabinet generalnega direktorja«. To se nam je zdelo precej smešno in pompozno, prejšnji direktorji UKCL so imeli namreč le tajnico, ne pa kabineta; kabinete imajo denimo ministri in premieri. Za kaj torej gre, ali je to le formalno preimenovanje ali kaj vsebinskega, koliko je v kabinetu zaposlenih, ali so to nove zaposlitve in ali le za čas mandata direktorja?

Kabinet je od letos, v njem pa zanimiv svetovalec

V UKCL so zatrdili, da je bil kabinet generalnega direktorja načrtovan še pred prihodom Šabederja, nastal pa je z novo sistemizacijo 1. januarja letos. Pravijo, da za kabinet ni predvidenih novih zaposlitev, temveč gre za interno prerazporeditev obstoječih kadrov. V kabinetu so zaposleni vodja, to je Lucija Mak Uhan (prejšnja vodja piar službe), dve tajnici, voznik in svetovalec. Ne gre za mandatne zaposlitve, ampak za nedoločen čas.

No, in kdo je Šabederjev svetovalec ter od kdaj je zaposlen? Kot pravijo v UKCL, je to Peter Cerar, v UKCL zaposlen od julija 2018, prek javnega razpisa, generalnemu direktorju pa svetuje »za področje nepremičnin in investicij«. Konkretnejši, o kakšnih projektih svetuje in zakaj je to sploh potrebno, ob vseh drugih kadrih v UKCL, niso bili.

Holding Ljubljana in propadla SIB banka

Ko smo nato preverjali javno dostopne podatke o Petru Cerarju, se je izkazalo, da gre za osebo z zanimivo in pozornosti vredno poslovno kariero ter povezavami.

Najprej skok v preteklost. Peter Cerar je bil leta 2001 vršilec dolžnosti direktorja Javnega holdinga Ljubljana in je, kot je pozneje ugotovilo računsko sodišče v reviziji, pooblastil prokurista Energetike (Igor Jurij Pogačar; op. a.) in odvetnika iz Ljubljane (Miro Senica; op. a.), da "ukreneta vse potrebno in da storita vsa tista pravna dejanja, ki so potrebna za nakup večinskega paketa delnic" Slovenske investicijske banke (SIB). Energetika, podjetje holdinga, je v delnice SIB vložila kar 14,5 milijona evrov. Posel se je kmalu izkazal za katastrofo, s poznejšo prodajo je bila povrnjena le dobra desetina denarja Ljubljančanov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je Energetika s tem poslom izgubila najmanj tri milijarde takratnih tolarjev (12,5 milijona evrov), ki bi jih morala nameniti za osnovno dejavnost. Cerar se je sicer takrat izgovarjal, da ni šlo za pravo pooblastilo, da je bil zaveden in da so mu to naročili iz kabineta tedanje županje Vike Potočnik.

Danes Cerar v svojih dveh(!) profilih na poslovnem omrežju LinkedIn zaposlitve v Holdingu Ljubljana ne omenja.

Casino Ljubljana

Pred tem je bil Cerar več let zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo, po tem (v letih od 2004 do 2010) pa v Casinoju Ljubljana, tudi kot začasni član uprave oziroma tehnični direktor, odgovoren tudi za področje IT.

Spomnimo, v Casinoju Ljubljana, ki je leta 2010 končal v stečaju z 18 milijoni evrov priznanih terjatev upnikov, so se v preteklosti dogajale številne nepravilnosti. Pisali smo, kako je od tod puhtel denar davkoplačevalcev, tudi o visokih prejemkih nekaterih takratnih vodilnih, in to kljub izgubam družbe, o težavah z davkarijo in blokado računov, o sumljivih poslih za IT ...

S subvencijami v ekologijo, nato v tožbo države

Cerar je vmes zajadral tudi v ekološke posle, povezane z ravnanjem z odpadki in energenti iz odpadkov, financirane večinoma z državnimi oziroma evropskimi subvencijami. Skupaj sta podjetji, kjer je solastnik, to sta ljubljanski Ecologic in RC Preko iz Radencev, v letih od 2009 do 2014 od ministrstva za gospodarstvo dobili 1,4 milijona evrov subvencij. Za nadaljnjih 455 tisoč evrov pa Ecologic tudi toži državo oziroma ministrstvo za gospodarstvo. Cerar je sicer tudi solastnik projektnega podjetja Pro-Svet iz Gornje Radgone, kažejo podatki v AJPES.

UKCL: Da le ne opravlja konkurenčne dejavnosti

Cerar je tudi še vedno, čeprav je zaposlen v UKCL, vpisan kot zastopnik (direktor) podjetja RC Preko, od 1. januarja letos pa ima še espe za poslovno svetovanje. Kako lahko ob redni službi tudi vodi podjetje, zakaj potrebuje še espe in komu bo še poslovno svetoval (razen Šabederju), nam Cerar, kot že rečeno, ni odgovoril. Seveda v Sloveniji veljata svobodna gospodarska pobuda in svoboda pri razpolaganju s prostim časom.

V UKCL tako pojasnjujejo, da je Cerar »v kadrovski službi opozoril na obstoj njegovega podjetja«. Katerega, niso povedali, kot rečeno, ima tri in še espe. V UKCL so ugotovili, da pri zaposlitvi Cerarja »ni omejitev«, saj da ZGD govori le o tem, »da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco«.

Poslovni partner s predsednikom sveta UKCL

Sicer pa je zelo zanimiva lastniška sestava Ecologica. Poleg Petra Cerarja je tam solastnik tudi Valter Nemec, nekdanji direktor Sklada za razvoj in eden nekdanjih ključnih ljudi v ljubljanski Snagi. Poleg tega pa je solastnik tudi Jože Golobič – odvetnik, ki ga je prejšnja vlada imenovala za predsednika sveta UKCL in je na tem položaju še vedno.

Glede na poslovno povezavo z Golobičem se postavlja logično vprašanje, ali je torej svetovalca Cerarja izbral in zaposlil direktor Aleš Šabeder sam ali pa so mu ga »inštalirali« od zunaj, morda politika (SMC), poslovni partnerji (Jože Golobič), kaki strici iz ozadja?

V UKCL o tem in o Cerarjevih referencah pravijo samo: »Na izbiro in zaposlitev sta vplivala le potreba UKC po delih in nalogah, ki jih zdaj opravlja g. Cerar, ter formalna in dejanska usposobljenost g. Cerarja za opravljanje del in nalog.«

Kabinetne skrivnosti Aleša Šabederja, UKCL
Za nakup prostorov generalnega konzulata v Trstu 790 tisoč evrov
11 ur
Slovenija bo v Trstu kupila poslovne prostore za potrebe slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Poslovni prostori bodo v objektu, ki je bil zgrajen v 60. letih minulega stoletja in je pod
Več ▼

Slovenija bo v Trstu kupila poslovne prostore za potrebe slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Poslovni prostori bodo v objektu, ki je bil zgrajen v 60. letih minulega stoletja in je pod spomeniškim varstvom. Za nakup bo Slovenija odštela 790 tisoč evrov. Generalni konzulat v Trstu najema prostore od leta 1995. Iz opravljene analize ekonomske učinkovitosti izhaja, da bi bilo tudi nadaljevanje najema drugih poslovnih prostorov neracionalno, saj so najemnine poslovnih prostorov visoke. Glede na razmerje med najemnino, ki jo ministrstvo zdaj plačuje v znesku 3500 evrov na mesec, in zahtevano kupnino 690 tisoč evrov, bi se investicija izplačala v 16,4 leta, poroča STA.

Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano 1
12 ur
Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Na članek...

Ko je Jože Podgoršek jeseni postal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, so z razpisom poiskali novega varuha odnosov v prehranski verigi. Pred božičem so na to mesto imenovali Igorja Hrovatiča, ki je prej vodil javno službo kmetijskega svetovanja na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS.

Novi varuh po stopinjah svojega predhodnika

»Moja vizija je nadaljevanje dela prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Z vsemi členi prehranske verige se bom redno sestajal, najprej z Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ki ob prijavi domnevno nedovoljenega ravnanja ukrepa in lahko kršitelje tudi kaznuje. Za takšne primere se bo AVK kmalu kadrovsko okrepila, želim si, da bo te postopke končala v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta. Pri svojem delu se bom trudil, da se bo delež slovenske hrane v trgovinah in javnih ustanovah še povečal. Podpiram novelo zakona o kmetijstvu, ki velja od začetka leta, in opredeljuje 23 prepovedanih nedovoljenih ravnanj, določa pisne pogodbe med trgovci in dobavitelji ter še nekaj obveznih vsebin v pogodbi,« pravi Hrovatič, novi varuh odnosov v prehranski verigi.

Preberite tudi:

- Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

- Po novem letu resneje nad nepoštene trgovinske prakse

- Nasvet: na kaj morate paziti pri sklepanju pogodb s trgovci Ob tem Hrovatič ponavlja, kar so že večkrat opozorili na kmetijskem ministrstvu. Da omenjeni zakon ne prinaša nič novega, le da bolj jasno opredeljuje 23 nedovoljenih, po domače nepoštenih trgovinskih praks. »Novela zakona o kmetijstvu le regulira poslovno okolje tako, da bo kupcem zagotovljena kakovostna lokalno pridelana hrana,« dodaja Hrovatič.

Odločitev o ustavni presoji na pobudo trgovcev morda šele aprila

Na prvi tiskovni konferenci novega varuha so se dotaknili tudi ustavne presoje, ki so jo za več členov zakona o kmetijstvu na ustavno sodišče vložili trgovske verige in gostinec. Ustavne presoje Hrovatič ne komentira, dokler se o njej ne bo izreklo ustavno sodišče. »Upam, da ne bodo kratke potegnili vsi v verigi, zlasti kupci,« dodaja Hrovatič, ki je spomnil tudi, da zakon, četudi je na očeh ustavnega sodišča, še vedno velja in ga morajo vsi v prehranski verigi spoštovati.

Na kmetijskem ministrstvu, poudarja Janja Kokolj Prošek, pričakujejo, da bo ustavno sodišče v tej zadevi počakalo na izid odločanja o evropski direktivi o nepoštenih praksah, ki naj bi evropski parlament sprejel še pred evropskimi volitvami, najpozneje aprila. Spomnila je še, da je zakon o kmetijstvu usklajen s predlogom evropske direktive o nepoštenih praksah, odstopanja so le pri plačilnih rokih, ki jih bo Slovenija morala spremeniti.

Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Foxconn razmišlja o selitvi proizvodnje iz Kitajske v Indijo
12 ur
Največji proizvajalec Applovih elektronskih naprav, kitajski Foxconn, razmišlja o selitvi svoje proizvodnje mobilnih naprav v Indijo, poroča Wall Street Journal. Odprtje tovarne v Indiji bi lahko
Več ▼

Največji proizvajalec Applovih elektronskih naprav, kitajski Foxconn, razmišlja o selitvi svoje proizvodnje mobilnih naprav v Indijo, poroča Wall Street Journal. Odprtje tovarne v Indiji bi lahko zmanjšalo odvisnost Appla od Kitajske. Med Kitajsko in ZDA je namreč vse več trgovinskih trenj.

A. Bratušek s Hrvati o reviziji programov odlaganja radioaktivnih odpadkov 1
13 ur
V Zagrebu je bilo 12. zasedanje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Jedrsko elektrarno Krško (JEK).
Na članek...

Meddržavna komisija za JEK se je seznanila z delovanjem elektrarne od zadnjega zasedanja komisije, ki je bilo novembra 2017, in z napredkom pri pripravi tretje revizije programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki sta ključna dokumenta za izvajanje meddržavne pogodbe, so sporočili iz JEK.

»Ugotovili smo, da je JEK dosegla izjemno uspešne obratovalne, varnostne in ekonomske rezultate,« je po srečanju povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. »Glede revizij programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov pričakujemo, da bosta zaključeni najkasneje do maja 2019 in da jih bo meddržavna komisija lahko potrdila na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma septembra letos.«

Hrvaški minister za zaščito okolja in energijo Tomislav Ćorić je po srečanju poudaril, da je »za Republiko Hrvaško zelo pomembno, da je delovanje JEK v celoti skladno z vsemi varnostnimi, gospodarskimi in finančnimi vidiki ter v skladu z meddržavnim sporazumom, ki ureja delovanje elektrarne«.

Meddržavna komisija se je seznanila tudi s potekom pogovorov v okviru koordinacijskega odbora, ustanovljenega za iskanje rešitev za skupno upravljanje nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov, so še sporočili iz JEK.

A. Bratušek s Hrvati o reviziji programov odlaganja radioaktivnih odpadkov
Ali seks še prodaja?
13 ur

Maria Alia je hidžab prvič nosila na prvi dan pouka v prvem letniku gimnazije Baker v mestu Mobile v ameriški zvezni državi Alabama. Njen oče je sunitski musliman in vse ženske v njeni družini nosijo naglavna pokrivala, vključno z njeno portoriško mamo. Alia je imela rada oblačila, vendar ni na modnih blogih ali v revijah nikoli videla koga, ki bi bil videti kot sama. Pridevnik lepa je bil v visoki modi le redko upodobljen kot muslimanka s hidžabom.

Potem je na Instagramu začela objavljati selfije in nanjo so se začela po nasvet obračati druga muslimanska dekleta. Marii, ki je zdaj stara 26 let, sledi na Instagramu več kot 400 tisoč ljudi in je zato na tej platformi ena od najbolj priljubljenih vplivnic tako imenovane skromne mode. Za sodelovanje so jo najele blagovne znamke Tiffany, Giorgio Armani, H & M in druge, pri čemer je pogosto nosila naglavno ruto, potiskano z množico barv ali vzorcev. Včasih si obleče dolgo obleko Caroline Herrere, druge dneve združi džins in superge nike m2k tekno. Je ena od spletnih zvezd, ki so »skromno modo« spremenile v najmanj pričakovano trendovsko besedno zvezo po »pasni torbici«.

Onkraj vitkih in krhkih belskih podob

Slog je star kot Adam in Eva, a je po novem spet kulski. »Vsak ima svojo razlago skromnosti,« pravi Alia. »Toda opredelitev, da gre za preprosta oblačila, brez okrasja, nezahtevno oblačenje, ni moja.«

V panogi, v kateri je še vedno novica, če se na naslovnici modne revije znajde temnopolti model, je velikansko število tistih, ki sledijo muslimankam z modnim slogom, kot je Alia, opogumilo blagovne znamke, da razmišljajo onkraj prevladujočih zelo vitkih in krhkih belskih podob ter sprejmejo širšo paleto teles in kultur. »Družbena omrežja so opredelila, kdo je zdaj v družbi nova 'kulska mularija',« pravi Alia Khan, predsednica organizacije Islamic Fashion and Design Council (IFDC) iz Dubaja. »Skromna ženska ima zdaj svojo skupnost. Ni ji več treba imeti občutka, da je sama.«

Ena najbolj kulskih novih mul je muslimanska manekenka Halima Aden (ki ji na Instagramu sledi 780 tisoč ljudi). Odkar so jo opazili nositi hidžab in burkini na prireditvi Miss Minnesota v ZDA, se je pojavila na desetih naslovnicah revij, vključno z British Vogue in Allure. »Ženske mi na družbenih omrežjih vsak dan pošiljajo sporočila, v katerih se mi zahvaljujejo, da sem, tako vsaj pravijo, skromno oblačenje v bistvu spremenila v nekaj kulskega,« pravi Adenova, ki se je rodila v kenijskem begunskem taborišču. »Nikoli si nisem mislila, da bi temnopolta muslimanka s hidžabom lahko bila del visoke mode. Težko si je predstavljati nekaj, česar nisi še nikoli videl.«

Trg, ki naj bi bil v dveh letih vreden več kot 305 milijard evrov

Kupci so tradicijo pretrgali prej kot blagovne znamke. Vrednost delnic L Brands, krovne družbe podjetja Victoria's Secret, ki še vedno vztraja pri retuširani podobi svoje kampanje What Is Sexy (Kaj je seksi), je po letu 2015 upadla za več kot 65 odstotkov. Po drugi strani dosegajo uspeh zagonska podjetja, kot je spletna trgovina Fashion Nova in Rihannina kolekcija Savage x Fenty, ki poudarjajo, da je najpomembnejša telesna »pozitivnost«.

Na forumu newyorškega Tehnološkega modnega inštituta so lani oktobra skromno modo opredelili kot na splošno »ohlapna oblačila, ki pokrivajo toliko telesa, kolikor to želi oseba, ki jih nosi«. Steven Frumkin, dekan poslovne in tehnološke šole na tem inštitutu, pravi, da je sveže zanimanje za takšno modo rezultat različnih dejavnikov in da sta ga po njegovem predvsem spodbudila nov vpliv in kupna moč muslimank. Po najnovejšem Poročilu o stanju svetovnega islamskega gospodarstva so porabniki v letu 2016 na svetovni ravni za muslimanska oblačila porabili 254 milijard dolarjev (220 milijard evrov). Po oceni drugih poročil bi bil ta trg v dveh letih lahko vreden več kot 350 milijard dolarjev (305 milijard evrov) ter bil manjši le od ameriškega in kitajskega.

»Populacija muslimank je bila vselej velika, toda ko to število doseže kritično maso, postane pomembno za trg,« pravi Frumkin. Sicer pa so skromna, elegantna oblačila navdušila tudi druge skupine, kot so ortodoksne judinje, katoličanke, pa tudi ženske brez določene veroizpovedi, ki ne kažejo rade veliko kože. Richard Quinn, britanski oblikovalec, čigar lanske jesenske modne revije se je udeležila celo angleška kraljica, pravi, da je oznaka »skromno« včasih imela slabšalni prizvok. »Ljudje so se na to odzivali podobno, kot če si omenil etično modo,« dodaja. »Sicer pa imajo te ženske rade klasične, velike volumne, ki so pač elegantno prekriti.«

Trg s preprostimi pravili, na katerem povpraševanje presega ponudbo

Trgovci na drobno postajajo čedalje bolj iznajdljivi pri neposrednem naslavljanju odjemalk takšnih oblačil. Podjetje Macy's je februarja lani predstavilo svojo kolekcijo Verona, linijo skromnih oblačil, med njimi dolgih puloverjev in pisanih hidžabov. Spletni trgovski velikan Net-a-Porter je navigacijskim orodjem svojega spletnega mesta dodal gumb »Skromno« – umestil ga je med gumba »Oblačila za lenarjenje« in »Hlače« –, prek katerega zaljubljenci v modo lahko brskajo po izbrani ponudbi, v katero sta med drugim vključena svileno-satenasta srednje dolga obleka znamke Hillier Bartley za 1.370 dolarjev (1.190 evrov) in Guccijev s cvetjem potiskan jopič za 4.500 dolarjev (3.915 evrov). To posodobitev je spletno mesto dodalo po tem, ko je aprila lani prvič ponudilo kolekcijo za ramazan. Ta je vključevala oblačila oblikovalcev, kot so Elie Saab, Reem Acra in drugi z Bližnjega vzhoda, večino kolekcije pa so sestavljala oblačila mednarodno znanih blagovnih znamk, kot so Oscar de la Renta, Mary Katrantzou in Jenny Packham.

IFDC Alie Khan je lani območne oblikovalce, pa tudi imena, kot so Burberry, DKNY in Dolce & Gabbana, povabil, naj ustvarijo kolekcije oblačil v slogu skromne mode. Po njenih besedah gre za trg, na katerega se je laže prebiti kot na Kitajsko pred 20 leti. »S stališča blagovne znamke se je nanj mogoče laže usmeriti,« pravi. »Takoj je jasno, česa ne smejo narediti – oblačila ne smejo biti preveč oprijeta, biti morajo biti brez prosojnih tkanin, brez globokih izrezov. Pravila so preprosta. In povpraševanje ta hip presega ponudbo.«

Oblačila s slogom in brez klišejskega zanemarjenega videza

Modne steze so bile v minulem letu polne oblačil, ki so omogočala večjo pokritost in bila pri tem daleč od klišejskega zanemarjenega videza. Prednjačila sta Valentino in The Row z razkošnimi tkaninami in kroji, ki so bili tako okrašeni in v toliko plasteh, da so se zdeli prenasičeni – skromni, a kljub temu pretirani. Na bližnjevzhodnih trgih je doživel uspeh tudi Richard Quinn, in to s svojimi prehodnimi oblačili, kot so puliji in druga potiskana zgornja oblačila. »Če bi videli, kaj počnem, vas ne bi prešinilo, oh, saj je vse zakrito,« je povedal v svojem londonskem ateljeju. »Na to oblačilo bo kot na izdelek, ki bi ga rada imela, gledala tudi ženska, ki se ne osredotoča toliko na skromnost.«

Največji uspeh je imela doslej na tem področju spletna trgovina The Modist (izgovori se modeist, gre za poigravanje s francosko besedo za modo). Podjetje, ki ga je leta 2017, po 13 letih dela na področju financ, ustanovila Ghizlan Guenez, je ustvarilo oblačila z vrhunskimi oblikovalci, od s cvetjem potiskanih dolgih oblek britanske blagovne znamke Erdem do bluz kovinske barve iz šifona z visokim ovratnikom, ki jih je oblikoval Petar Petrov iz Avstrije. »Obstaja napačna predstava, da pri skromnem oblačenju trpi slog,« je Guenezova dejala za Bloomberg, ko je lani obiskala New York. »Sicer pa ima vsaka ženska v omari del oblačil, ki so skromna.«

Zato Guenezova, kot pravi, ne narekuje, kaj naj si njene odjemalke predstavljajo pod skromnostjo. Obleke, ki jih nosi sama, imajo ponavadi visoke vratne izreze, so daljše, imajo rokave in nimajo zelo tankih oziroma prosojnih materialov.

»Okej je, da ima vsak svojo definicijo,« pravi manekenka Halima Aden. »Sama imam raje tričetrtinske ali dolge rokave in – glede na to, kako prakticiram svojo vero – nosim visok ovratnik ali ruto, ki pokrivata moj vrat, in hidžab ali turban, ki pokrivata moje lase.«

Za blagovne znamke bi morala biti najbolj privlačna zvestoba odjemalk

The Modist je lani septembra napovedal sodelovanje s priljubljeno spletno trgovino za mlade Farfetch, s katero želi prodreti onkraj bližnjevzhodnega trga, ki pomeni 35 odstotkov vseh njegovih poslov in je njegov največji. Poleg tega bo letos predstavil ekskluzivne kolekcije Rolanda Moureta, pa tudi kolekcijo kaftanov za ramazan.

Sicer pa vse trgovine ne čutijo potrebe, da bi odjemalce nagovarjale s čim tako posebnim. Natalie Kingham, modna in nabavna direktorica britanskega spletnega mesta Matchesfashion.com, pravi, da podjetje svojih spletnih strani ni posodobilo s kakšno posebno »skromno« blagovno znamko, se pa strinja, da je sprememba v zraku. »Na Bližnjem vzhodu smo dosegli dobre poslovne rezultate, ker že ves čas dajemo prednost tej estetiki,» pravi. »Pokrite roke – to je vendar nadvse elegantno.«

Poudarja tudi, da gre pri percepciji skromnosti bolj za družbene kot kulturne spremembe. »V različnih obdobjih se klanjamo različnim muzam,« pravi. »V zadnjem letu sem opazila, da je muza v podobi ženske bojevnice povečala svojo pokritost, a da je še vedno opolnomočena – z močnimi rameni, zelo čutna. Živimo v negotovih časih, zato je videti, kot da nosi nekaj več oklepa.«

In ta oklep bo nosila še kar nekaj časa. »Gre za stvar, ki presega vero ženske,« pravi Daniela Karnuts, oblikovalka blagovne znamke Safiyaa iz Velike Britanije. Kot oblikovalka je priljubljena tudi pri Meghan Markle in Kate Middleton, njena oblačila pa prodajajo v najboljših trgovinah na Bližnjem vzhodu, med drugim v Boutique 1 v Dubaju in v trgovini Harvey Nichols v Riadu. »Judinje in muslimanke povprašujejo po enakih rečeh kot veleposlanikova žena, ki se že samodejno obleče v skromnem slogu,« pravi Karnutsova. »Ali pa glavna direktorica, ki se namerava udeležiti Svetovnega gospodarskega foruma. Pozabite na skromnost! Veliko blagovnih znamk veliko razkriva, a se ženske pri tem ne počutijo vselej udobno v svoji koži. In ženska ni nikoli privlačna, če se v svoji koži ne počuti udobno.«Alia Khan pripoveduje zgodbo o nedavnem sodelovanjem njene organizacije v Italiji, kjer so muslimani druga največja verska skupnost. Organizacija je kmalu začela dobivati naročila od katoličank, ki jim ni uspelo najti ustreznega oblačila za k maši. »Profili odjemalk so si podobni v veliko stvareh,« pravi. »Toda za blagovne znamke bi morala biti najbolj privlačna njihova zvestoba. Večina teh porabnic si je skromna oblačila izbrala zaradi vere, ki so ji predane, to pa je ponavadi odločitev za vse življenje.«

© Bloomberg Businessweek

Ali seks še prodaja?
Adria Airways po oceni agencije za civilno letalstvo finančno sposobna za opravljanje dejavnosti 1
13 ur
Javna agencija za civilno letalstvo je ustavila postopek nadzora zoper Adrio Airways, so sporočili iz družbe. Dodali so, da je agencija ugotovila, da je Adria Airways z izvedenimi in predvidenimi
Več ▼

Javna agencija za civilno letalstvo je ustavila postopek nadzora zoper Adrio Airways, so sporočili iz družbe. Dodali so, da je agencija ugotovila, da je Adria Airways z izvedenimi in predvidenimi poslovnimi in finančnimi ukrepi izkazala, da je v daljšem obdobju sposobna poravnati vse svoje obveznosti in da je dolgoročno plačilno sposobna po vseh zakonskih kriterijih ter izpolnjuje zahteve, predpisane za imetnika operativne licence.