Manager
Cipras Grkom obljubil boljši življenjski standard 17
09.09.2018 11:21
Grški premier Aleksis Cipras je v soboto zvečer v govoru ob otvoritvi trgovinskega sejma v Solunu na severu Grčije napovedal višje plače in pokojnine ter nižje davke v prihodnjih mesecih in
Več ▼

Grški premier Aleksis Cipras je v soboto zvečer v govoru ob otvoritvi trgovinskega sejma v Solunu na severu Grčije napovedal višje plače in pokojnine ter nižje davke v prihodnjih mesecih in letih. Vsi ukrepi za izboljšanje življenjskega standarda bodo usklajeni s posojilodajalci. (STA)

Kandidat za ministra Zajc: nič več gradenj, ki bi lahko ogrozile podtalnico
2 min
Državni sekretar na ministrstvu za okolje Simon Zajc je napovedal spremembo zakona, po kateri bo država občinam sofinancirala vodovode.
Na članek...

»Na ministrstvu za okolje smo povečali sredstva za protipoplavne ukrepe in preučujemo reorganizacijo, ki bo omogočila večjo učinkovitost države na tem področju,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Simon Zajc.

»Javnost osveščamo, da voda potrebuje svoj prostor in ne moremo zidati povsod in, da je voda tudi življenjski prostor tudi rastlin in živali,« je nadaljeval Zajc, ki je tudi kandidat za okoljskega ministra.

»Na kakovost vode in vodnih virov vpliva praktično vse, kar počnemo: načrtovanje prostora, oblikovanja pravil industriji, kako želimo pridelovati hrano, kakšne čistilne naprave gradimo, kakšna je komunalna opremljenost, pa tudi takšne stvari, ali se znamo ponoči zabavati brez nekaterih poživil - pri tem mislim na Ljubljano.«

Ena od osrednjih nalog MOP je skrb za trajnostno ravnanje z vodnimi viri. »Skrb za vodo smo zapisali v ustavo, na tak način ne ravna nobena evropska država.«

MOP je zadolžen za koordinacijo medresorske skupine, ki bo predlagala prilagoditev zakonodaje spremembi ustave: »Vlada nam je dala časa do konca tega leta.«

Že pred poletjem bodo poslali v javno razpravo spremembo Zakona o vodah. V predlogu sta pomembni zlasti dve spremembi.

● Če bo predlog sprejet, bo država sofinancirala vodovode. Ena od posledic zapisa pravice do pitne vode v ustavo je tudi, da se mora država odzvati in pomagati občinam. Poseljenost je razpršena, manjše občine pa imajo omejena finančna sredstva. »Če hočemo vsem omogočiti dostop do pitne vode, je prav, da država sofinancira vodovode.«

● In drugič: »Prepovedali bomo vse izjeme za gradnjo objektov, ki bi lahko negativno vplivali na podtalnico.«

Kandidat za ministra Zajc: nič več gradenj, ki bi lahko ogrozile podtalnico
Foto: Borut Hočevar
Neuradno: za Abanko tri ponudbe. Razkrivamo, kdo jih je oddal
6 min
S ponudniki se bodo v SDH po naših neuradnih informacijah še pogajali za višjo ceno
Na članek...

"Do izbora morebitnega kupca oziroma konca prodajnega postopka za Abanko v SDH ne bomo dajali izjav," so nam povedali v krovnem upravljavcu državnega premoženja, ki vodi umik države iz zadnje povsem državne banke v Sloveniji. Do srede opolnoči so v SDH oziroma k njegovemu svetovalcu za prodajo BNP Paribas po naših neuradnih podatkih prišle tri ponudbe. A s temi še niso povsem zadovoljni.

Nezavezujoče ponudbe za nakup celotne Abanke, ki je tretja največja banka na našem trgu. je oddalo vsaj šest zainteresiranih, smo razkrili konec lanskega leta. Zavezujočih ponudb je pol manj. Po naših neuradnih informacijah so ponudbo oddali:

- ameriški sklad Apollo, ki je v Sloveniji že lastnik skupine NKBM (v to sodita še Poštna banka in nekdanji del slovenske Raiffeisen banke),

- madžarska OTP banka, ki že leta želi prodreti na slovenski trg, in

- srbska AIK banka, novopečena lastnica skoraj cele Gorenjske banke.

Ponudniki niso nobeno presenečenje, je pa nekoliko presenetljivo, da ponudbe ni oddalo več prej zainteresiranih. Pri tem mislimo predvsem na avstrijsko Erste Group, ki je na slovenskem trgu že navzoča z banko Sparkasse in družbo Erste Card, ki je pred leti kupila Diners Club in bi se z nakupom Abanke tudi bolj utrdila na našem razdrobljenem trgu.

Med znanimi interesenti v nezavezujočem delu prodajnega postopka sta bila po neuradnih podatkih še sklad Advent, ki je lastnik Addiko banke (a se počasi umika s trga) ter sklad Blackstone.

Kolikšne so ponudbe? To se ne ve, bi pa država več

Višina zavezujočih ponudb trojice še ni znana, smo pa izvedeli, da jih bo prodajalec poskušal izboljšati v pogajanjih. Znano je, da je rok za umik države iz Abanke 30. junij - do takrat mora biti podpisana pogodba o prodaji. Namere slovenske politike, da bi evropska komisija ustavila prodajo, so, kot kaže, že pokopane, evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager je slišati neomajna (več v članku Vestagerjeva: Zakaj morate prodati banko? Ker so jo v težave spravili 'zunanji vplivi'!).

Dodajmo, da je knjigovodska vrednost delnice konec lanskega septembra - to so bili zadnji uradno objavljeni podatki o poslovanju - znašala 37,83 evra. Celotni kapital banke je po knjigovodski vrednosti vreden 571,233 milijona evrov. Če bi Abanko prodali po gaberitih, po katerih je bila v javni ponudbi delnic (IPO) prodane 65 odstotkov NLB, bi vrednost Abanke znašala 382,726 milijona evrov. Dodajmo sicer, da sta si prodaji obeh bank podobni zgolj v vzroku za prodajo - država se iz njunega kapitala umika zato, ker ju je leta 2013 rešila pred stečajem.

Abanka se sicer skladno s trendi na bančnem trgu že nekaj časa ohlaja, daljšo analizo najdete v članku Kako posluje Abanka, ki je v postopku prodaje? Takšna je krvna slika Abanke konec septembra letos – dodajmo, da je običajno, da banke največje popravke ponavadi naredijo pred koncem poslovnega leta:

Delnice Abanke so na ljubljanski borzi nehale kotirati 24. decembra lani, izključitev iz trgovanja je zahtevala banka sama. Z delnicami Abanke (pod oznako ABKN) se je prvič trgovalo 27. oktobra 2008. Tečaj je od začetka trgovanja, ko je bilo za eno delnico treba odšteti 44,5 evra, upadel na vsega 60 evrskih centov, pa še po tej ceni delnic takrat propadajoče banke ni želel kupiti nihče. Delnica je bila sicer še med trgovanjem tudi cenejša, nazadnje pa so tedanji lastniki Abanke izgubili prav ves vložek, saj so bile delnice izbrisane, država pa je banko rešila z dokapitalizacijo. Od začetka trgovanja je sicer lastnika zamenjalo 96.785 delnic Abanke, vrednost vseh poslov do konca trgovanja – zadnji trgovalni dan z delnicami ABKN je bil 19. decembra 2013 – je znašala 4,11 milijona evrov. Zadnji posel z delnicami je bil – in že takrat so bili posli redki – sklenjen 27. novembra 2013.

Dodajmo še to, da je zdajšnja Abanka nastala iz dveh prej ločenih bank - Abanke Vipa, ki jo je pred krizo obvladovala naveza Sava-NFD-Zavarovalnica Triglav, ter Banke Celje, ki je bila pod lastniško kontrolo NLB. Po sanaciji bank leta 2013 sta se banki združili.

Neuradno: za Abanko tri ponudbe. Razkrivamo, kdo jih je oddal
Lion Air je kupoval Boeingova letala brez ustrezne varnostne opreme 1
25 min
Določene družbe, kot je Lion Air, katerega letalo se je zrušilo lani v Indoneziji, so kupile tudi letala brez posebnih števcev, ki pilotom kažejo, kam letalo moli svoj prednji del. Ameriški
Več ▼

Določene družbe, kot je Lion Air, katerega letalo se je zrušilo lani v Indoneziji, so kupile tudi letala brez posebnih števcev, ki pilotom kažejo, kam letalo moli svoj prednji del. Ameriški proizvajalec letal Boeing je namreč naročnikom svojih novih potniških letal 737 max 8 in 9, ki so po nesreči v Etiopiji prizemljena po vsem svetu, varnostne instrumente za doplačilo prodajal posebej. Nekatere družbe so se zaradi nižje cene tako odločale za slabše opremljena letala.

Preiskava nesreče Lion Air, v kateri je umrlo 189 ljudi, je ugotovila, da sta se pilota ogorčeno borila z lastnim letalom, ki je več kot 20-krat spustilo nos proti zemlji, pilota pa sta ga popravila nazaj in vmes brskala po priročniku letenja z 737 max 8, ker nista vedela, kaj se dogaja. Indonezijska letalska družba Garuda je medtem preklicala nakup teh letal. (STA)

Kdo zavira sanje o davčni razbremenitvi regresa? SDS obljublja, da ne bodo ovira. 9
39 min
Ekonomsko socialni svet je potrdil predlagano davčno razbremenitev regresa; finančno ministrstvo bi predlagalo sprejetje zakonskih sprememb po skrajšanem postopku, pa jih ovira procedura, ker je SDS že vložil svoje predloge dohodninskih sprememb; SDS danes zatrjuje, da niso ovira
Na članek...

Finančni minister Andrej Bertoncelj je danes dobil zeleno luč ekonomsko-socialnega sveta za davčno razbremenitev regresa, ki naj bi začela veljati že letos. Predlog sprememb zakona o dohodnini gre zdaj v vladno proceduro. Ni pa še povsem jasno, kaj bo z drugimi predlaganimi davčnimi spremembami.

Zdaj pa je tu vprašanje, ki nas zanima prav vse zaposlene: Bo neto regres višji že pred poletnimi počitnicami? In kdo je glavna ovira, če ne bo?

Spomnimo: ministrstvo v predlogu davčnih sprememb predlaga razbremenitev regresa z dohodnino in prispevki do višine bruto povprečne plače. Torej če oseba dobi 1.690 evrov bruto regresa, je takšen tudi neto. To je glede na sedanje stanje, ko je regres razbremenjen le prispevkov, pa še to samo do višine 70 odstotkov povprečne plače, dobra novica.

Bomo dočakali razbremenitev pred poletjem?

Vsi držimo pesti, da bi dočakali razbremenitev še pred poletjem. Neuradno: finančni minister to danes razlaga tudi na ekonomsko-socialnem svetu. Skratka, po skrajšanem postopku bi lahko poslanci sprejeli spremembo dohodninske zakonodaje, ki bi se dotikala le regresa, ne pa tudi drugih načrtovanih sprememb. A se zatika.

Zakaj? Ta teden so svoje zakonodajne predloge dali v parlament poslanci SDS. Gre sicer za znižanje dohodninske lestvice, a ker gre za enak zakon, ima SDS-ovski predlog prednost pred vladnim. Ker je bil pač vložen prej. Zdaj pa je vprašanje, ali se bodo dogovorili in dali prednost razbremenitvi regresa in odločanju o tem po skrajšanem postopku ali ne. Mimogrede – o stopnjah dohodnine bi se tako ali tako lahko odločalo pozneje, saj bi začele veljati šele prihodnje leto. Pri SDS pravijo: "Naš predlog zakona ni nobena ovira za davčno razbremenitev regresa, v kolikor bi se vlada odločila, da predlog zakona vloži." Kaj konkretno to pomeni, bodo umaknili svoj predlog ali bodo dovolili, da se odloča o obeh? Odgovor še čakamo.

Če povzamemo in kot pravi vir blizu vladi, predlog zakona o dohodnini, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, zavlačuje sprejetje vladnega zakona, ker je bil predlog SDS v zakonodajni postopek vložen prej kot vladni predlog zakona. Prav tako so za zakon o dohodnini vložili zahtevo za splošno razpravo, kar pomeni, da bi bilo prvo branje zakona na naslednji redni seji državnega zbora, šele po tem pa bi se uvrstil v terminski načrt za obravnavo na matičnem delovnem telesu. Torej, pot do nižje obdavčitve regresa je lahko še dolga.

Kakšna pa je možna rešitev? Predlog vladnega zakona, ki ureja isto družbeno področje in bi bil vložen po skrajšanem postopku, bi po odločitvi matičnega delovnega telesa obravnavali skupaj in bi se delal tako imenovani hibrid.

Kaj, če regres ne bo razbremenjen pred počitnicami?

A kaj, ko je vprašanje, ali se bo to zgodilo še pred počitnicami. In kaj, če se ne bo? Za današnja izplačila regresov se je namreč treba držati zdajšnje zakonodaje. Kot je na torkovem Dnevu mojih financ pojasnil minister Bertoncelj, sprememba do junija, ko morajo delodajalci po zakonu izplačati regres (izplačilo je možno prestaviti, a zgolj, kadar je podjetje v težavah), ne bo uzakonjena. Dodajmo zdaj, da se očitno trudijo, da bi bila, a bomo videli. No, tudi če ne bo, bodo podjetja vseeno lahko še letos izplačala višji regres. Kako? »Vsi, ki so letos že izplačali regres oziroma bodo to storili do zakonskega roka, bodo naknadno imeli možnost izplačila dodatnega regresa do konca leta in tako možnost izkoristiti davčno ugodnost,« razlaga minister.

Če bi bili že zdaj plačani višji prispevki in dohodnina, ker zakon pač še ni sprejet, pa pozneje bo, pa bodo zavezanci dobili preplačane prispevke nazaj. Takšen je vsaj načrt, a dokler zakon ni sprejet, nihče nič ne ve z gotovostjo.

Kdo zavira sanje o davčni razbremenitvi regresa? SDS obljublja, da ne bodo ovira.
2TDK: Tako sta Kolektor CPG in bosanski Euroasfalt začela graditi ceste do delovišč drugega tira 4
55 min
Vrednost pripravljalnih del je 11,9 milijona evrov, zgradili bodo 20 kilometrov cest, ki jih bodo po zaključku gradnje uporabljale lokalne skupnosti
Na članek...

Iz 2TDK sporočajo, da se je začela gradnja cest za dostopanje do trase drugega tira železniške proge Divača - Koper. V gradnji sta dve cesti, ki bosta omogočili dostop do prvega predora na območju Lokev in dve cesti za dostop do portalov četrtega predora na območju Tinjanskega hriba nad Črnim Kalom. Na preostalih lokacijah sekajo drevje in grmičevje, čistijo teren in pripravljajo zemljišča za gradnjo.

Po zaključku gradnje bodo ceste do delovišč predali v uporabo lokalnim skupnostim. Vse dostopne ceste bodo predvidoma zgradili v prvi polovici prihodnjega leta. Pripravljalna dela sofinancira Evropska komisija v okviru Instrumenta za poveozovanje Evrope (Cef). Ceste gradita Kolektor CPG in Euroasfalt, vrednost del je 11,9 milijona evrov brez DDV, zgradili bodo nekaj več kot 20 kilometrov dostopnih cest.

Finančna konstrukcija

Zadnja ocena stroška gradnje drugega tira brez stroška financiranja je 1,234 milijarde evrov; 65 milijonov evrov smo porabili še pred začetkom gradnje.

Takšen je bil finančni načrt gradnje drugega tira pod Cerarjevo vlado:
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Madžarske,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev,
  • 311 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB) ter Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

In takšen je predvideni finančni načrt gradnje drugega tira pod Šarčevo vlado:

  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev in po novem
  • 511 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka) ter po novem še pri konzorciju treh (domačih) komercialnih bank in EBRD. Zadnji del še ni izpogajan, ostaja tudi dilema, kdaj ga bo morala državna projektna družba 2TDK črpati, saj ta denar sicer potrebuje šele čez nekaj let.

Zadolževanje države

Država se bo tako morala zadolžiti za približno pol milijarde evrov oziroma kako drugače zagotoviti sredstva iz proračuna. Upravni odbor Evropske investicijske banke (EIB) je po neuradnih informacijah STA potrdil 250 milijonov evrov vredno posojilo za projekt drugi tir med Divačo in Koprom. Zadnjo besedo bo imel sicer še odbor direktorjev, ki bo zasedal 9. aprila, vendar je zelo malo verjetno, da bodo direktorji odločitev spremenili.

Ko bi 2TDK počrpal posojilo, bi se ta dolg po evropski metodologiji lahko štel v dolg države. Podobno bi lahko bilo za posojila komercialnih bank.

Celotni finančni načrt mora biti zaprt do 31. maja, sicer nam grozi, da bomo morali vračati že počrpane evropske milijone.

2TDK: Tako sta Kolektor CPG in bosanski Euroasfalt začela graditi ceste do delovišč drugega tira
Foto: Arhiv 2TDK
Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? 2
2 uri
Tako obsežne prepovedi letenja, kot se je prejšnji teden zgodila enemu izmed dveh največjih proizvajalcev letal na svetu, v zgodovini še ni bilo. Ogrožena so več kot 560 milijard evrov vredna naročila Boeingovih novih letal. Se je vodstvo Boeinga preveč ukvarjalo z lobiranjem in premalo z razvojem?
Na članek...

Težko je verjeti, da lahko leta 2019 nova letala padajo z neba, Boeingu pa se je to zgodilo kar dvakrat v zadnjih petih mesecih. Tako obsežne globalne prepovedi poletov, kot so jo agencije za letalstvo po svetu uvedle prejšnji teden za letala boeing 737 max, potem ko se je po nesreči v Indoneziji zrušilo še letalo v Etiopiji, v zgodovini še ni bilo. Preiskave nesreč še potekajo in na uradna poročila bo treba še počakati.

»Vsa ozadja o nesrečah v Indoneziji in Etiopiji bodo verjetno razkrita šele čez pet ali deset let,« meni Pavel Prhavc, direktor operacij (COO) pri vzdrževalcu letal Adrii Tehniki. Boeingove ekipe zdaj hitijo z uvedbo ukrepov, da bi prepričale agencije za letalstvo po svetu – tudi najvplivnejšo ameriško zvezno upravo za letalski promet (FAA), da so poleti z novo generacijo letal boeing 737 max varni. Kdaj bi lahko bila prepoved odpravljena, je za zdaj neznanka.

Boeing je doslej letalskim družbam po svetu dobavil nekaj manj kot 400 letal 737 max. To sicer globalno ne pomeni velikega deleža, je pa nekaj družb, ki jim izpad poletov povzroča precejšnje težave in bodo verjetno tožile Boeing za izpad prihodkov. Če bi prizemljitev trajala tri mesece, bi to po navedbah portala CNN Boenig stalo med milijardo in pet milijardami dolarjev: pri več kot 100 milijardah letnih prihodkov in več kot desetih milijardah letnega dobička bi si Boeing to lahko privoščil. Vendar ta strošek ni vse.

Še precej huje bi lahko usekalo po naročilih novih letal. Pri Boeingu jih je doslej uspelo zbrati 4.636 naročil za novo generacijo 737 max v prihodnjih letih, njihova skupna vrednost je 633 milijard dolarjev (blizu 560 milijard evrov). Toda kdo bi hotel kupiti letalo, ki lahko strmoglavi? Indonezijski LionAir iz prve Boeingove nesreče bo zelo verjetno odpovedal za 22 milijard dolarjev naročil pri Boeingu in kupil Airbusova letala, in nikakor ni edini. Podobno že razmišljajo savdska, kenijska in vietnamska letalska družba, navaja Bloomberg, še večji udarec pa bi bil, če bi že obljubljeni nakup Boeingovih letal preklicala Kitajska. Na drugi strani lahko s tem pridobi Boeingov največji svetovni tekmec, evropski Airbus, ki pri naročilih novih letal že tako vodi: za svoj najpomembnejši model A320neo mu je že pred etiopsko nesrečo uspelo nabrati 5.836 naročil.

Razvoj generacije letal 737 max

Boeing je dal novo generacijo 737 max na trg leta 2017. Gre za četrto generacijo Boeingovih letal 737, ki so sicer med najbolj razširjenimi potniškimi letali na svetu. To je osrednji Boeingov izdelek, s katerim tekmujejo za primat na svetovnem trgu z evropskim Airbusom, ki je razvil generacijo A320neo. Glavna novost pri generaciji 747 max naj bi bili večji in učinkovitejši motorji, ki so na letalu drugače nameščeni, nov pa je tudi sistem za nadzor letala MCAS (Maneuvering Characteristics Augmentation System) – ravno ta bi lahko bil glavni krivec za obe nesreči.

Boeingovi letali, udeleženi v nesrečah v Indoneziji in Etiopiji, sta strmoglavili nekaj minut po vzletu: letalo v Indoneziji se je konec lanskega oktobra ponesrečilo 11 minut po vzletu z letališča v Džakarti, letalo v Etiopiji pa šest minut po vzletu v Adis Abebi. V prvi nesreči je umrlo 189 ljudi, v drugi pa 157. Preiskovalci nesreče v Indoneziji so doslej odkrili, da je šlo za okvaro pri senzorju, ki sproža avtomatsko uravnavanje položaja letala (sistem anti-stall). Preprosto povedano, senzorji so napačno zaznali upočasnjen pretok zraka, zato je računalniški program avtomatsko pomaknil nos letala navzdol, da bi letalo pridobilo hitrost.

Česa vsega Boeing ni naredil

Ker so uradne informacije skope, se v medijih širi veliko špekulacij o ozadju nesreč. Pri Bloombergu poročajo o pritožbah treh ameriških združenj pilotov, da jim je Boeing dal pomanjkljive informacije o novem sistemu »anti-stall«. Pri Southwest Airlines so denimo nekaj tednov pred nesrečo v Indoneziji izklopili dva senzorja za kontrolo poleta, ker naj ne bi delovala pravilno. Pri Forbesu poročajo, da so pri Boeingu poskušali pri novi seriji letal narediti čim manj sprememb, da bi se izognili novemu usposabljanju pilotov, ki so že imeli licenco za upravljanje letal vrste 737.

Pri Boeingu so sicer izdali priročnik za pilote (Operations Manual Bulletin), vendar so šele po nesreči v Indoneziji dodali navodila, kako naj piloti ravnajo v primeru, če senzorji pošiljajo nepravilne podatke o hitrosti pretoka zraka.

Dennis Tajer iz združenja pilotov družbe American Airlines je povedal, da so pilote za upravljanje letala 737 max dodatno usposobili zgolj tako, da so poslušali enourno predavanje prek ipada. Šele po nesreči so protokol spremenili in uvedli treninge z inštruktorjem, piloti pa so zahtevali tudi treninge na simulatorju. Pri New York Timesu poročajo, da so piloti pri družbi United sami sestavili 13-stranski priročnik o 737 max, vendar v njem niso omenjali sistema MCAS. Po novem bodo morali piloti vseh letalskih družb skozi treninge na simulatorjih, kjer se bodo naučili povoziti softver, ki je zelo verjetno usmeril nos letala navzdol.

Vpliv Boeinga na odločitve oblasti

Koliko lahko Boeing, največji ameriški izvoznik in največji pogodbenik ameriške vojske, vpliva na vladne odločitve? Ameriški urad za letalstvo (FAA), vodilna svetovna agencija za letalstvo, je bila med zadnjimi, ki je po nesreči 10. marca v Etiopiji prizemljila Boeingova letala. Predsednik Trump je še 12. marca razglašal, da je dobil osebno zagotovilo Dennisa Muilenburga, predsednika uprave Boeinga, da so letala varna, nato pa so 13. marca letala prizemljili tudi v ZDA. Pri ameriški skupini za transparentno porabo javnega denarja Campaign Legal Center se sprašujejo, ali so pri FAA res sprejemali odločitve v interesu javnosti ali na podlagi odnosov in vpliva. Sprašujejo se tudi, kako je mogoče, da Boeing sam testira nove sisteme, ki jih dodaja na letala. Boeing je sicer močno vpleten v vladno politiko in v velika naročila za ameriško vojsko, zato je v preteklosti investiral veliko lobističnega denarja, s katerim je poskušal vplivati na odločitve vladnih uradnikov. Boeing je med drugim izdelovalec predsedniškega letala Air Force One, hkrati pa prejema posredne državne subvencije od številnih ameriških vladnih agencij, med drugim tudi od Nase.

V 20 letih 275 milijonov dolarjev za lobiranje

Od leta 1998 do 2018 je Boeing za lobiranje porabil 275 milijonov dolarjev. Vsako leto so v to dejavnost vložili od 15 do približno 22 milijonov evrov, lanski znesek je dosegel 15,1 milijona dolarjev. Za primerjavo: Airbus je lani za lobiranje namenil štiri milijone dolarjev. V zadnjih letih se lobistični zneski Airbusa v povprečju gibajo od tri do 4,5 milijona dolarjev, je videti na portalu Open Secrets, ki ga upravlja Center for Responsive Politics. Boeing in Airbus se sicer ves čas vzajemno obtožujeta, da prejemata nedovoljene državne pomoči.

Boeing se je ob zadnjih volitvah v kongres uvrstil na prvo mesto po lobističnih zneskih, pri tem so prehiteli celo proizvajalca obrambnih sistemov Northrop Grumman in Locheed Martin. Največ donacij praviloma dobijo člani senata in predstavniškega doma, ki sedijo v odborih, kjer odločajo o delitvi zveznega obrambnega proračuna. Boeingovi lobisti so bili aktivni tako na področju vojaškega proračuna kot pri vplivu na delovanje izvozno-uvozne banke, ki ameriškim podjetjem zagotavlja financiranje izvoznih poslov. Lani pa so bili najbolj dejavni pri novem zakonu o znižanju davkov in zaposlovanju (Tax Cuts and Jobs Act), ki je znižal davek na dobiček s 35 na 21 odstotkov. Zakon je bil sprejet leta 2017, v letu 2018 pa so lobirali predvsem glede implementacijskih pravil. Porabili so tudi več kot tri milijone dolarjev za lobiranje za milejša pravila glede onesnaževanja zraka (Clean Air Act).

Koliko je Trump prihranil Boeingu

Trumpov zakon, ki je v povprečju znižal davek na dobiček ameriških družb za približno 40 odstotkov, je Boeingu prihranil 1,1 milijarde dolarjev (na podlagi rezultatov v letu 2017). Pri Boeingu so napovedali, da bodo od tega 300 milijonov dolarjev porabili za usposabljanje zaposlenih in druge izboljšave, hkrati pa so decembra lani napovedali odkup lastnih delnic v višini 20 milijard dolarjev, kar je sprožilo hitro rast tečaja delnice. Boeingove delnice so bile pred zadnjim upadom med najhitreje rastočimi na newyorški borzi, v treh letih se jim je vrednost zvišala za trikrat. Do 1. marca letos je cena delnice skočila na 440 dolarjev, po nesreči v Etiopiji pa je upadla proti 370 dolarjem. Tržna kapitalizacija Boeinga se je tako z vrha pri 257 milijardah dolarjev sesedla na približno 210 milijard. Odkup delnic v vrednosti 20 milijard dolarjev so sicer odobrili na srečanju upravnega odbora družbe 20. decembra lani, ko so bili kljub nesreči v Indoneziji vsi kazalniki odlični: družba je presegala načrtovane prodajne rezultate, napovedali so tudi višjo dividendo za leto 2019.

Kako bo nova nesreča vplivala na prihodnost Boeinga, bo bolj jasno v prihodnjih tednih, povsem mogoče pa je, da jim bo uspelo popraviti škodo in se oprati krivde. Okoliščine na letalskem trgu, ko vse več ljudi hoče ali mora leteti, jim za zdaj gredo na roko. Za zdaj so pri Boeingu zamenjali šefa razvoja in naredili rošado v inženirskem timu. Predsednik Trump pa je imenoval novega šefa zvezne agencije za letalstvo FAA, kjer so doslej Boeingu dobesedno dovolili, da si sam potrdi ustreznost in varnost novih letal za polete, ker menda niso imeli dovolj denarja za lastne strokovnjake.

Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo?
Foto: Boeing
Britanski Thomas Cook krči stroške, na tapeti odpuščanja
2 uri
V britanski potovalni agenciji Thomas Cook načrtujejo, da bodo zaradi krčenja stroškov in povečane prodaje na spletu, zaprli okoli 21 prodajaln in odpustili 320 ljudi. V družbi pa razmišljajo
Več ▼

V britanski potovalni agenciji Thomas Cook načrtujejo, da bodo zaradi krčenja stroškov in povečane prodaje na spletu, zaprli okoli 21 prodajaln in odpustili 320 ljudi. V družbi pa razmišljajo tudi o prodaji letalskega dela, poroča Reuters. Najstarejša britanska agencija pa ima že dalj časa težave. V agenciji imajo načrt zapreti okoli 566 prodajaln, polovico teh so že leta 2012. Rešitve pa v Cooku iščejo v prodaji na spletu, saj je bilo 64 odstotkov prodaje v lanskem letu opravljene prek spleta, povejo iz družbe.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
2 uri
1. Kaj rekordni dobiček Krke pomeni za prihodnja izplačila dividend?2. EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita3.
Več ▼

1. Kaj rekordni dobiček Krke pomeni za prihodnja izplačila dividend?

2. EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita

3. BMW žgečka z najmanjšim kupejem

4. Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček

5. Davčne obračune lahko zaradi tehničnih težav oddate do 8. aprila!

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Pahor išče kandidate za informacijskega pooblaščenca in namestnika predsednika KPK
3 ure
Predsednik Borut Pahor je danes podpisal javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za informacijskega pooblaščenca. Zdajšnji informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik je petletni
Več ▼

Predsednik Borut Pahor je danes podpisal javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za informacijskega pooblaščenca. Zdajšnji informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik je petletni mandat izteče 15. julija. Med pogoji so univerzitetna izobrazba, vsaj pet let delovnih izkušenj, kandidature pa zbirajo do 25. aprila.

Pahor pa spet zbira tudi kandidature za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), saj edina prijavljena kandidatka ni izpolnjevala formalnih pogojev. Zdajšnjemu namestniku Igorju Lambergarju se mandat izteče 16. junija. V uradu predsednika pa kandidature zbirajo do 11. aprila do 15. ure.

Zaposlenim v BMW-ju letni bonus v višini 9.175 evrov 10
3 ure
Kako se nagrada primerja z ostalimi nemškimi konkurenti? Kdo bo izplačal najvišjo nagrado? Audi, BMW, Mercedes-Benz ali Porsche?
Na članek...

Avtomobilski proizvajalec BMW bo 81 tisoč zaposlenim v Nemčiji, podelil letni bonus v višini 9.175 evrov. Bonus pa bo tako višji, kot pri kolegih iz Daimlerja (Mercedes-Benz) in Audija, dveh tekmecev na nemškem trgu luksuznih avtomobilov, poroča HLN, vendar nižji kot lani, ko so zaposlenim izplačali 9.455 evrov. Višji letni bonus bo podeljelil le Porsche, Stuttgartski proizvajalec športnih in luksuznih avtomobilov, 25 tisoč zaposlenih bo namreč prejelo bonus v višini s 9.700 evrov nagrade.

Pred kratkim pa smo pisali, kako je turbulentno leto zarezalo v poslovanje BMW. Po osmih rekordnih letih je lani naletel na več ovir v poslovnem okolju. Kljub temu se je skupna prodaja avtomobilov treh premijskih znamk okrepila za 1,1 odstotka na rekordnih 2.490.664 vozil. Prihodki od prodaje skupine so bili v 2018 na ravni rekordnega leta 2017. Znižali so se za manj kot odstotek (0,8 odstotka) na 97,48 milijarde evrov. Dobiček pred davki skupine je zdrsnil za 8,1 odstotka na 9,8 milijarde evrov, kar je še vedno drugi najvišji rezultat v zgodovini podjetja.

Zaposlenim v BMW-ju letni bonus v višini 9.175 evrov
Ropota dan in noč: kako gredo na Slovenskih železnicah v spopad s hrupom tovornih vagonov 4
3 ure
Na nemških železnicah so že lani večino tovornih vagonov preuredili in zdaj povzročajo pol manj hrupa, na SŽ imajo za cilj leto 2024
Na članek...

Na železniškem omrežju je vedno več tovornega prometa, ko bomo zgradili drugi tir, pa bo hrupa še več. To ni težava zgolj v Sloveniji, skoraj povsod v Evropi se zaradi preusmerjanja tovora na železniške proge obseg prometa in s tem hrup povečujeta. Razlika je zgolj v tem, v nekaterih državah prebivalci bolj sistematično pritiskajo na državo in železnice, železniške uprave v bolj omikanih državah pa imajo več razumevanja za tegobe ljudi, ki živijo ob progi. V Sloveniji smo se šele pred kratkim lotili novih meritev hrupa ob progi – v preteklosti pa smo se bolj kot z omejevanjem hrupa ukvarjali s prilagajanjem standardov mejnih vrednosti hrupa.

Hrup najeda zdravje ljudi

Poleg hrupnih starih lokomotiv so eden glavnih povzročitelj hrupa stari tovorni vagoni. Tehnične rešitve za omejevanje hrupa vagonov so razmeroma preproste, niso pa poceni. Stari tovorni vagoni so opremljeni z zavornjaki iz litega železa, ki med zaviranjem pritiskajo na površino kolesa. Najcenejše zavorne plošče so narejene iz sive železove litine, ki med zaviranjem razbrazdajo površino kolesa. Razbrazdana površina koles nato povzroča dodaten hrup med vožnjo in vibracije. Če so tovorni vagoni opremljeni z disk zavorami, je hrupa precej manj, vendar je takšnih vagonov precej manj. Ena izmed rešitev je menjava starih zavornjakov iz sive litine in namestitev zavornjakov iz kompozitnih materialov. Meritve kažejo, da takšni vagoni povzročajo za deset decibelov manj hrupa, kar je približno pol manj od hrupa vagonov z litoželeznimi zavornjaki.

Novi standardi

Po decembru 2012 morajo vsi na novo proizvedeni vagoni dosegati nižje standarde hrupa, ki so določeni v mednarodnem dogovoru COTIF (Convention concerning International Carriage by Rail). Vsi novejši tovorni vagoni so zato precej tišji, starejše vagone pa bo treba postopoma izločiti iz uporabe ali preurediti. V kompoziciji mora biti vsaj 90 odstotkov vagonov tišjih, sicer je vlak še vedno hrupen.

Poleg tega, da so zavornjaki iz kompozitnih materialov dražji, je drago tudi njihovo vzdrževanje, hkrati pa slabo vplivajo na izrabo koles. Vsi ti dejavniki bodo podražili prevoz po tirih, pišejo pri Global Railway Review.

V Nemčiji je že več kot 80 odstotkov tovornih vagonov tišjih

Pri Deutsche Bahnu so do leta 2018 zamenjali kar 80 odstotkov vseh tovornih vagonov prilagodili na tišje obratovanje. S postopnim preurejanjem vagonov so začeli leta 2014, do leta 2020 pa načrtujejo, da bodo vsi njihovi tovorni vagoni opremljeni s kompozitnimi zavornjaki. Zvezna vlada v Nemčiji je za tišje vagone pripravila 150 milijonov evrov subvencij. Stroški obratovanja bodo sicer zaradi tišjih vagonov precej dražji.

EU: sofinanciranje naložb

V EU so uvedli instrumente za sofinanciranje naložb v predelavo glasnih vagonov, za zdaj povrnejo približno 20 odstotkov stroškov. Predlagali so tudi shemo Noise Differentiated Track Access Charges (NDTAC), ki omogoča upravljavcem železniške infrastrukture zaračunavanje nižje uporabnine za operaterje s tišjimi vagoni. Shema je za zdaj prostovoljna. Potekajo tudi dogovori o tišjih trasah, kar pomeni, da bi na določenih železniških povezavah dovolili zgolj uporabo tišjih vagonov.

Slovenske železnice: nakup sto novih vagonov

Na SŽ so leta 2018 kupili sto novih vagonov serije Sggrrs. Po zagotovilih SŽ ti vagoni izpolnjujejo vse zahteve glede ravni hrupa, opremljeni so s kompozitnimi zavornjaki. Te dni je v teku tudi menjava motorjev pri 12 dizelskih premikalnih lokomotivah. Vanje bodo vgradili nove motorji z normo EURO Stage IIIB, kar pomeni bistveno nižjo raven hrupa kot do sedaj. Podpisali so tudi pogodbo o dobavi štirih novih premikalnih lokomotiv, kjer bo raven hrupa usklajena z veljavnimi evropskimi zahtevami.

Rok za zamenjavo starih zavornjakov: 2024

Rok za zamenjavo zavornjakov iz sive litine z novimmi zavornjaki iz kompozitne snovi na starejših tovornih vagoni je v skladu z uredbo EU leto 2024, pravijo na SŽ in dodajajo, da bodo zamenjavo opravili do predpisanega roka, pri tem pa bodo poskušali izkoristiti tudi namenska evropska sredstva.

Preberite tudi:

Spoznajte podjetja z rešitvami za manj hrupa ob železniških progah

Ropota dan in noč: kako gredo na Slovenskih železnicah v spopad s hrupom tovornih vagonov
Foto: Arhiv SŽ
Siol: ljubljanski Sax pub je naprodaj za milijon evrov 4
4 ure
Priljubljeni Sax pub s hostlom v Eipprovi ulici v Trnovem je na prodaj. Zdajšnji lastnik Naj Urbania se je odločil za prodajo v celoti, iztržiti pa želi milijon evrov, poroča Siol. Pub in hostel
Več ▼

Priljubljeni Sax pub s hostlom v Eipprovi ulici v Trnovem je na prodaj. Zdajšnji lastnik Naj Urbania se je odločil za prodajo v celoti, iztržiti pa želi milijon evrov, poroča Siol. Pub in hostel ima trenutno v najemu podjetje Štab.

Leta 2017 so ustvarili slabih 280 tisoč evrov prihodkov in 11 tisoč evrov izgube. V 170 let stari hiši na atraktivni lokaciji v Ljubljani, ki je bila večkrat prenovljena, je 40 kvadratnih metrov velik gostinski lokal s skladiščem in garažo. V prvem nadstropju so leta 2012 na 142 kvadratnih metrih uredili hostel s 25 ležišči. Za hišo je še dobrih 100 kvadratnih metrov velik vrt, pred njo pa 120 kvadratnih metrov velik gostinski vrt.

(Intervju) Ameriška blokada je Huaweiu pri drugih strankah celo pomagala 2
4 ure
Tako je povedal Zhe (George) Zhang, direktor razvoja poslovanja družbe Huawei v jadranski regiji; z njim smo se pogovarjali predvsem o tehnologiji 5G, povprašali pa smo ga tudi, kaj meni o prihodnosti telefonov s prepogljivim zaslonom.
Na članek...

Ob prebiranju novic, v katerih so omenjeni omrežja 5G in družba Huawei, človek dobi občutek, da se vas ne le tekmeci, temveč celo nekatere države, bojijo. Zakaj?

Odločitev ZDA, da našemu podjetju prepove udeležbo na razpisih za omrežja 5G ameriških operaterjev, je politična, čeprav jo odgovorni poskušajo prikazati drugače. Gre za nekakšen protekcionizem. Na udaru ni le Huawei, temveč tudi druga kitajska, ruska in še nekatera preostala podjetja, ki jim oblasti v ZDA mečejo polena pod noge.

Kakšne posledice čutite zaradi tega?

K sreči ZDA ne pomenijo celega sveta. Ta odziv nam je po svoje celo pomagal pri drugih strankah. Povsod, kjer so dvomili o naših rešitvah, smo dovolili temeljit pregled izvorne kode. V Nemčiji in Veliki Britaniji so tako potrdili, da naša oprema ne počne nič takega, česar ne bi smela oziroma kar bi negativno vplivalo na informacijsko varnost. Še več, prej so operaterji menili, da je naša oprema za omrežja 5G odlična, zdaj so se zanesljivo prepričali, da je precej boljša od opreme konkurentov in da je resnično varna.

Kaj pomeni »precej boljša«?

V razvoj omrežij 5G in z njimi povezanih tehnologij smo vložili izjemno veliko sredstev in človeških virov. Rezultat je več sto patentov in rešitev, ki so, poenostavljeno povedano, vsaj leto dni pred konkurenco. Uspelo nam je namreč rešiti izziv, kako doseči velike hitrosti prenosa podatkov k uporabniku in od uporabnika. Razvili smo tiskano vezje balong 5000, ki je srce vseh naših glavnih naprav pete generacije. V mobilnih telefonih in usmerjevalnikih je čip, ki deluje v frekvenčnem spektru pod šestimi gigaherci in je zmožen doseči tudi hitrost prenosa 4,6 gigabita na sekundo. Smo eden redkih proizvajalcev, ki na radijskem delu hkrati uporabljamo dve frekvenci in s tem zagotavljamo tako veliko hitrost kot veliko pokritost. Edinstvena rešitev na področju oddajnikov pa nam omogoča, da na površini, kjer večina rešitev omogoča konfiguracijo anten v obliki dve krat dve ali štiri krat štiri, ponudimo celo možnost 64 krat 64 anten. Ko to spoznajo, operaterji po vsem svetu hitro postanejo odprti za naše tehnologije. V ostrem konkurenčnem boju na trgu namreč potrebujejo tako novo tehnologijo kot zanesljivega dobavitelja. Že v kratkem pričakujemo podpis več pogodb z velikimi operaterji s tako rekoč vseh celin.

Kaj pa nam tehnologija 5G sploh prinaša?

Poleg precej večjih hitrosti prenosa podatkov v mobilnih omrežjih bo za uporabnike in podjetja pomembna močno izboljšana odzivnost. To bo omogočilo nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Podatkovno požrešne aplikacije ne bodo več ovira. Samovozeča vozila bodo zato zanesljiveje komunicirala s pametno infrastrukturo in med seboj. Svet bo postal prepreden s pametnimi omrežji, urbana okolja bodo postala pametna mesta. Sicer pa danes lahko zgolj slutimo, kaj vse bo ta tehnologija omogočila v prihodnje.

Nekateri evropski operaterji bodo začeli komercialno uvajanje omrežij 5G proti koncu tega leta, slovenski pa so napovedali, da jih bodo zagnali prihodnje leto. Bo v teh omrežjih vaša oprema?

Gotovo. Upam si trditi, da bo v mobilnih omrežjih pete generacije v evropskih državah večina terminalske opreme naša.

Na čem temelji takšen optimizem?

Večina evropskih mobilnih operaterjev že ima našo opremo, ki jo je mogoče nadgraditi na tehnologijo 5G. To pomeni, da bodo zamenjali zgolj radijski del rešitve, osnovna infrastruktura pa bo ostala enaka, saj bo še vedno kos zahtevam po vse večji prepustnosti in odzivnosti omrežij.

Za kitajska podjetja velja stereotip, da znajo samo kopirati. Kako to komentirate?

Mi dokazujemo, da znamo tudi inovirati ter izumljati nove tehnologije in rešitve. Lani smo na Evropski patentni urad vložili 2.485 patentnih prijav in se s tem uvrstili na drugo mesto, tik za Siemens. Dosežek ima toliko večjo težo, ker so med prvimi desetimi podjetji po številu prijavljenih patentov v Evropi sama ugledna globalna podjetja z dolgo tradicijo vlaganj v raziskave in razvoj.

Se nameravate prebiti na prvo mesto?

Prepričan sem, da smo lahko že prihodnje leto na samem vrhu omenjene lestvice.

Kako vam je uspel takšen preboj med vodilne inovatorje?

Z načrtnim vlaganjem v razvoj. Zaradi tega smo danes na točki, ko lahko ustvarjamo velik napredek in orjemo ledino pri vzpostavljanju omrežja 5G, ko je ta še v zgodnjih fazah razvoja. Na globalni ravni sodelujemo s številnimi partnerskimi podjetji, mednarodnimi trgovinskimi združenji in drugimi organizacijami. Med njimi je, denimo, več kot 20 univerz z vsega sveta. S 13 raziskovalnimi centri za raziskave na področju tehnologije 5G se aktivno zavzemamo za enotni standard omrežja 5G, saj težimo k viziji skupinske inovativnosti ter vzpostavitvi dovršene in zrele industrije 5G.

Na trg prihajajo tudi prvi telefoni za omrežja 5G. So v čem posebni?

So in niso. Omogočali bodo bliskovito hitre mobilne povezave in s tem uporabo storitev, ki jih danes morebiti še ne poznamo, vemo pa, da bodo zahtevale bodisi izjemno kratke odzivne čase bodisi velike pretočne hitrosti.

V začetku meseca ste predstavili tudi telefon mate X z upogljivim oziroma prepogljivim zaslonom. Kako težko ga je bilo izdelati?

Iskreno? Izjemno težko. Vsi v podjetju smo ponosni na inženirje, ki so v praksi uresničili to vizijo. Gre za vrhunski tehnološki dosežek na številnih področjih. Bržkone je bilo najtežje izdelati premične tečaje zaslona, ki so morali nekako premagati fiziko in zagotoviti upogljivost. Izumiti smo jih morali sami, saj kljub izjemni verigi dobaviteljev tovrstne rešitve ni ponujalo nobeno podjetje.

Preklopne telefone smo že poznali. Čeprav se zasloni niso zvijali, so bili v primerjavi s klasičnimi telefoni precej bolj krhki. Kako ste poskrbeli, da se to ne bi ponovilo?

Za trenutno najdražji in najboljši telefon na trgu se ne spodobi, da bi se kvaril. Naredili smo vse, kar je v naši moči, da bodo preklopni tečaji čim bolj zanesljivi in vzdržljivi. Poleg tega kupec s telefonom mate X dobi dodatno posebno jamstvo in zavarovanje, priložen pa mu je tudi posebej zanj razvit zaščitni ovitek.

Menite, da se bodo prepogljivi telefoni prijeli?

Potencial je obetaven, že zato, ker prepogljivi telefoni strank ne bodo »kradli« le premijskim modelom mobilnikov, temveč tudi tablicam. Raztegnjen zložljiv telefon namreč postane skoraj kvadratna tablica in omogoča povsem drugačno uporabniško izkušnjo. Sicer pa ima premijski segment, v katerega so trenutno uvrščene mobilne naprave s ceno nad 800 evrov, trenutno 22-odstotni tržni delež. Pri telefonih s prepogljivimi zasloni bomo zelo zadovoljni, če bo njihov delež dosegel dvomestno številko.

(Intervju) Ameriška blokada je Huaweiu pri drugih strankah celo pomagala
Deutsche Bank napoveduje višje prihodke
4 ure

Prihodki v letu 2019 bodo nekoliko višji kot v lanskem letu, v danes objavljenem letnem poročilu zapiše največja nemška banka Deutsche Bank. Tako nameravajo prekiniti triletni niz padajočih prihodkov, četudi pravijo, da so razmere v gospodarstvu slabše kot so pričakovali pred časom, je eden od poudarkov letnega poročila, ki ga izpostavljajo pri Bloombergu.

Delnica je danes v Frankfurtu v prve pol ure po objavi novice pridobila poldrugi odstotek vrednosti in je tako za osem odstotkov višje kot konec lanskega leta.

Kot je znano, so predstavniki Deutsche bank minuli teden uradno poročili, da se s konkurenčno Commerzbank pogajajo o združitvi. Govorice o tem so sicer prisotne že dlje časa. Dlje časa se je tudi ugibalo kakšno bo stališče nemške politike, predvsem finančnega ministra Olafa Scholza, ki sicer prihaja iz vrst nemških socialdemokratov (SPD). Po poročanju Bloomberga Scholz, ne nasprotuje več, da bi ob združitvi delo izgubilo okoli 30 tisoč zaposlenih v obeh bankah. To bi bil vsak peti zaposleni. Pomembno vlogo pri združitvah pa bodo po pričakovanju poznavalcev imeli sindikati bank. Kot je to navada v nemških družbah namreč predstavniki zaposlenih zasedajo pomemben delež stolčkov v nadzornih svetih obeh bank.

Deutsche Bank napoveduje višje prihodke
Foto: Shutterstock
Mesto Umag prodaja nepremičnine v Zambratiji, Petroviji in v Murinah 1
4 ure
Rok za oddajo ponudb je do 1. aprila 2019, to pomeni, da bo razpis odprt 15 dni.Umag prodaja 16 nepremičnin - večinoma gre za zazidljive parcele - v lasti mesta, tu si je mogoče ogledati grafične
Več ▼

Rok za oddajo ponudb je do 1. aprila 2019, to pomeni, da bo razpis odprt 15 dni.

Umag prodaja 16 nepremičnin - večinoma gre za zazidljive parcele - v lasti mesta, tu si je mogoče ogledati grafične prikaze parcel in umestitev v prostor. Gre za nepremičnine v naseljih v okolici Umaga, v Zambratiji, v Murinah, v Petroviji, v Jecih, Srbarici, Vilaniji in v Šverkih, ki so katastrska občina Lovrečica.

Na tej povezavi pa so navodila za prijavo na razpis in opisi parcel s podatki, kaj je mogoče graditi.

Mesto Umag prodaja nepremičnine v Zambratiji, Petroviji in v Murinah
Foto: Shutterstock
Bertoncelj: Davčna reforma danes na ESS, jeseni v parlament 60
19.03.2019 20:16

Spremembe obdavčitve, ki jih je februarja predstavil minister za finance Andrej Bertoncelj, bodo danes predstavljene na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki ga sestavljajo vlada, delodajalci in sindikati. To je minister povedal na dnevu mojih financ. »Potem mora mesec dni teči javna debata, jeseni pa bi lahko davčno reformo že obravnaval parlament,« je dejal Bertoncelj.

Nova, ugodnejša dohodninska lestvica in višja splošna davčna olajšava ter tudi višja obdavčitev prihodkov od kapitala bi torej začele veljati januarja 2020. Kaj pa obdavčitev regresa? Davčna reforma predvideva, da se do višine povprečne bruto plače (približno 1.700 evrov) ne bi plačevalo nobenih dajatev, da bi torej bruto bil enak netu. »Spremembe bi radi izpeljali tako, da bi ugodnejša obdavčitev veljala že za leto 2019,« je povedal Bertoncelj. »Pričakujemo, da boste delodajalci to izkoristili in svoje zaposlene bolje nagradili,« pravi.

Glede obdavčitve kapitala napoveduje vztrajanje pri cedularni obdavčitvi in poudarja tudi, da bo ostalo 20-letno obdobje imetništva kapitala, po katerem davka ob prodaji ne bi bilo več treba plačati. Na kritike, da vlada z dvigom davkov na kapital ljudem sporoča, da se varčevati ne splača, odgovarja, da je obdavčitev kapitala podobna kot v primerljivih državah in navaja primer Avstrije, kjer da je obdavčitev 27-odstotna. Po sprejemu davčne reforme bo pri nas 30-odstotna. »Vse študije pravijo, da je delo preveč davčno obremenjeno, kapital pa premalo. To smo pri davčnih spremembah upoštevali,« pravi finančni minister.

Kaj pa nepremičninski davek? Tega letos še ne bo, smo pisali pred nedavnim. A je to vseeno nekaj, kar želi Bertoncelj v svojem mandatu rešiti. »Ugriznili bomo v to jabolko in to področje uredili,« napoveduje.

»Ne bi bil pesimist glede krize«

»Slovenija ima solidno gospodarsko rast, rastemo dvakrat tako hitro kot evrsko območje in tudi napovedi so solidne. Ne bi bil pesimist glede krize. Ko sem nastopil mandat, je bil v zraku prevelik optimizem, zdaj pa je v zraku preveč pesimizma,« opaža finančni minister. Kot je razkril Bertoncelj, je spomladanska ocena gospodarske rasti Slovenije za letos popravljena s 3,7 odstotka na 3,4 odstotka.

»Slovenija je v dobri finančni kondiciji. Imamo proračunski presežek. Povprečje evrskega območja beleži primanjkljaj. Smo prva ali druga najbolj uspešna država na evrskem območju po razdolževanju, bližamo se 65 odstotkom, naš cilj je v dveh letih doseči maastrichtski kriterij, dolg v višini do 60 odstotkov BDP. Smo solidni, je pa vedno tudi prostor za izboljšave,« še dodaja Bertoncelj.

Bertoncelj: Davčna reforma danes na ESS, jeseni v parlament
Foto: Jure Makovec
Azijske borze večinoma v zelenem
5 ur
Trgovalni dan na azijskih borzah se izteka pretežno v znamenju zelenih številk. Vlagatelje so spodbudili pozitivni rezultati na newyorških borzah, rast pa nekoliko zavira močan jen. Tokijski
Več ▼

Trgovalni dan na azijskih borzah se izteka pretežno v znamenju zelenih številk. Vlagatelje so spodbudili pozitivni rezultati na newyorških borzah, rast pa nekoliko zavira močan jen.

Tokijski indeks Nikkei 225 je pridobil 0,09 odstotka in trgovanje sklenil pri 21.627,34 točke. V Seulu je osrednji indeks pridobil 0,09 odstotka, v Sydneyju 0,44 odstotka, na Novi Zelandiji pa 0,95 odstotka. V Šanghaju je SSE Composite doslej pridobil 0,09 odstotka. V Singapurju je STI medtem 0,69 odstotka pod izhodiščem, v Hongkongu pa Hang Seng 0,14 odstotka pod izhodiščem. (STA)

EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita 6
6 ur
Škotska razmišlja o vnovičnem razpisu referendum za neodvisnost ... britanski poslovnež prodaja brexitovske pakete s hrano za mesec dni ... voditelji v EU pa so odločili glede britanske prošnje za odlog brexita
Na članek...

Pogajanja o britanskem izstopu iz EU (brexitu) so uradno stekla 18. junija 2017. Čeprav so se v vmesnem času pogajalci ene in druge strani strinjali o vsebini izstopnega dogovora, pa osem dni pred predvidenim datumom za brexit negotovost glede tega, kaj se bo zgodilo, še nikoli doslej ni bila tako velika. So pa v četrtek zvečer evropski voditelji na vrhu EU potrdili odlog brexita, za katerega je zaprosila premierka Mayeva. EU bo VB odobrila pogojni odlog brexita do 22. maja, če bo britanski parlament prihodnji teden potrdil izstopni dogovor. Če parlament izstopnega dogovora prihodnji teden ne bo potrdil, daje EU britanski vladi čas do 12. aprila, da se izjasni, kako naprej.

Kaj se trenutno dogaja?

*** V Bruslju so evropski voditelji na vrhu EU odločili, kaj ponuditi premierki Mayevi, ki je zaprosila za odlog brexita.

Razprava je bila dolga in vmes se je zamenjalo nekaj datumov, nekaj predlogov. Na začetku je bil v igri pogojni odlog do 22. maja, pogoj pa je, da bi prihodnji teden britanski parlament (v tretjem glasovanju) potrdil izstopni dogovor, potem so zakrožili še nekateri drugi datumi (7., 8., 9. maj pa 11. april ...).

Po odmoru, ki ga je presednik EU Donald Tusk, ki koordinira vrh, sklical ob 21. uri, so se voditelji vrnili k delovni večerji (razprava o obrambi EU pred Kitajsko je preložena na petek). Pri večerji ob pol enajstih zvečer so voditelji razpravljali o novem osnutku sklepa vrha EU glede britanske prošnje za odlog brexita.

Okoli 23. ure so iz Bruslja prišle vesti, da je bilo med evropskimi voditelji doseženo soglasje – evropski predlog kot odziv na britansko prošnjo za odlog brexita pa predvideva naslednje:

  • EU bo VB odobrila pogojni odlog brexita do 22. maja, če bo britanski parlament prihodnji teden potrdil izstopni dogovor.
  • Če parlament izstopnega dogovora prihodnji teden ne bo potrdil, daje EU britanski vladi čas do 12. aprila, da se izjasni, kako naprej.
  • VB bo imela možnost dobiti tudi daljši odlog, če bo sodelovala v evropskih volitvah.

Dokument s sklepi z vrha EU o odzivu EU na britansko prošnjo za odlog brexita je dostopen s klikom na to povezavo.

(Spomnimo, da je britanski parlament letos že dvakrat zavrnil izstopni sporazum, kot ga je izpogajala vlada britanske premierke Therese May.) Eden od tviterašev je opazil in svoje opažanje tvitnil, da je od 29. marca do 12. aprila ravno 14 dni – toliko znaša predvideno obdobje za sestavo nove vlade po izglasovani nezaupnici.

Spodaj je prvi osnutek sklepa vrha EU o odlogu brexita (v fotografiji na tvitu). Zdaj, ko je razprava končana, ta osnutek nima smisla, a naj ostane tu za informacijo, kakšen je bil.

Dodajmo še zanimivo fotografijo dela pogajalske ekipe za brexit – na sredi je namreč Sabine Weyand, namestnica glavnega evropskega pogajalca za brexit Michela Barnierja.

Medtem nekateri politični analitiki na Otoku ugibajo, kaj se utegne zgoditi prihodnji teden. Razmišljajo, da bi v tretjem glasovanju o izstopnem dogovoru v britanskem parlamentu morda poslanci vendar zmogli tesno podporo, če bi se dovolj trdih brexitovcev odločilo izstopni dogovor podpreti iz strahu, da sicer brexita ne bo.

Pisali smo že, da si je denimo premislila nekdanja ministrica za delo Esther McVey, ki je zaradi izstopnega dogovora odstopila z ministrskega položaja (da je lahko glasovala proti dogovoru). Dogovor ji še vedno ne diši, se pa boji, da če ne bo potrjen, brexita morda sploh ne bo. Ker brexit hoče, bi se v tretjem glasovanju »prijela za nos« in dogovor podprla.

Spomnimo, parlament je izrecno izglasoval, da nikakor in nikoli ne sme priti do trdega brexita. Ta sklep parlamenta ni zakonsko obvezujoč, je pa velika politična zaveza. Čeprav zdaj o pozivih k zamenjavi premierke Mayeve ne pišejo zgolj britanski časniki, temveč o tem javno govorijo v parlamentu.

*** Peticijo za preklic brexita je v enem dnevu podpisalo toliko ljudi, da se je stran sesula. Premierka Mayeva je neomajna.

Peticijo za preklic brexita, ki je bila po običaju oblikovana na uradnem vladnem spletišču, so ljudje začeli množično podpisovati v sredo, potem ko je premierka Theresa May v parlamentu okrcala poslance, ker so že dvakrat zavrnili izstopni dogovor.

Njeno ravnanje je spravilo iz tira tudi konservativnega poslanca Dominica Grieva, sicer njenega prijatelja, kar je razvidno iz desetminutnega govora, ki je v skrajšani obliki postal mini viralen.

Do četrtka je peticijo podpisalo že milijon ljudi. Stran se je pod velikim pritiskom – zgodilo se je, da je peticijo naenkrat podpisovalo po 1.500 ljudi na minuto – večkrat sesula, nedostopna je tudi zdaj.

Ni pa se sesula premierka Mayeva v odzivu. Kot je na Twitterju vladni odziv navedel eden od novinarjev BBC, »premierka že dlje časa jasno poudarja, da bi bil neuspeh pri uresničitvi referendumskega rezultata neuspeh demokracije in tega neuspeha ne bo dovolila; že večkrat je dejala, da ne podpira preklica«.

*** Škotska bo načrte glede referenduma o samostojnosti razkrila po končanih pogajanjih za brexit

Po poročanju Scotsmana je škotska premierka Nicola Sturgeon navedla, da » bo takoj, ko bo konec te faze pogajanj o brexitu, razgrnila načrt za drugi referendum o škotski neodvisnosti«. Za zdaj se je tega vzdržala. Je pa danes na Twitterju dejala: »Tako pomembnega vprašanja, kot je brexit, ne bi smeli prepustiti peticijam. Vendar pa, če ste nezadovoljni, ker britanska premierka sploh ne posluša, lahko podpišete tole peticijo.«

*** Britanska vojska v pripravljenosti – možnost trdega brexita se zdi večja

Novinarka televizije Sky je na Twitterju sporočila, da so v operaciji Redfold v okviru obrambnega ministrstva pospešili priprave na neurejeni brexit brez dogovora. Aktivnosti kriznega upravljanja so zagnali v ponedeljek.

Vojaki bi lahko pomagali pri prevozu hrane, goriva in drugega blaga po državi. Kot so poročali pri Sky News, je 200-članska vojaška ekipa pripravljena, da bi lahko razvažala gorivo na bencinske črpalke, če bi bilo treba.

V pripravljenost je okoli 3.500 ljudi, da bi po potrebi priskočili na pomoč vladi, če bi prihodnji petek – 29. marca 2019 – prišlo do trdega brexita. To pomeni, da bi naslednji dan, 30. marca 2019, na Otoku takoj nehala veljati vsa evropska zakonodaja, VB pa bi postala s stališča EU tretja država (in nasprotno velja za vse članice EU s stališča VB).

To v prvi vrsti pomeni potrebo po mejnih kontrolah za vse uvoženo blago in seveda ustrezen obračun carin. Če bi prišlo do tega, se mnogi bojijo zlasti dolgotrajnejših postopkov za logiste, zaradi česar bi zamujale dobave blaga v trgovine.

Tudi britanske policiste so pozvali k pripravljenosti na morebitne napetosti.

*** Nekateri brexit vidijo tudi kot poslovno priložnost – paketi s hrano

Januarja je bilo več poročil, da je poslovnež James Blake pripravil brexitovske pakete s hrano, ki bi v skrajni sili zadoščali za 30 dni, cena pa je 295 funtov (339 evrov).

EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita
Foto: Shutterstock
EU je britanski vladi odobrila pogojni odlog brexita ... do 22. maja 24
8 ur
Voditelji članic EU so se ponoči dogovorili, da Velika Britanija izstop iz Evropske unije, ki je sicer še vedno predviden za 29. marca, lahko odloži do 22. maja, če prihodnji teden britanski
Več ▼

Voditelji članic EU so se ponoči dogovorili, da Velika Britanija izstop iz Evropske unije, ki je sicer še vedno predviden za 29. marca, lahko odloži do 22. maja, če prihodnji teden britanski poslanci potrdijo izstopni sporazum. Če sporazuma ne protrdijo, bo Velika Britanija imela do 12. aprila čas, da pove, kako naprej.

Ponoči smo v živo spremljali dogajanje v Bruslju - več lahko preberete v članku EU odobrila pogojni odlog brexita ... britanska vojska v pripravljenost na kaotičen brexit ... peticija za preklic brexita

EU je britanski vladi odobrila pogojni odlog brexita ... do 22. maja
Stroški nemškega energetskega preobrata 8
8 ur

Energiewende (energetski preobrat) v Nemčiji ima korenine v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko so se začeli prvi protesti proti jedrskim elektrarnam. Protesti so bili posledica gibanja 1968, ko so demonstrirali proti jedrski oborožitvi. Iz gibanja se je pozneje razvila stranka Zelenih. V začetku osemdesetih let so se pojavile zahteve po spremembi energetske politike in po zaprtju jedrskih elektrarn, zlasti po nesreči v Černobilu. Zahteve so začeli imenovati Energiewende.

V osemdesetih letih so postali izpusti ogljikovega dioksida glavna tarča okoljevarstvenikov, ker da so glavni vzrok za spremembo podnebja. Leta 1988 je bil pod okriljem UNO ustanovljen odbor IPCC, ki zbira raziskave in publikacije o podnebnih spremembah in iz njih pripravlja poročila o posledicah podnebnih sprememb zaradi naraščanja vsebnosti ogljikovega dioksida. Izsledke, ki so postali ideologija, je (nekritično) prevzel skoraj ves svet, čeprav se napovedi IPCC pogosto kažejo kot zgrešene. Leta 1992 je bila sklicana prva konferenca o podnebju v Braziliji, sledile so ji konference skoraj vsako leto. V Kjotu so bile leta 1997 sprejete prve, še neobvezne obljube o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2008 in potem nove zaveze na konferenci v Parizu leta 2015. Nemčija je bila ena glavnih promotork te ideologije in bi želela biti pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za zgled drugim državam. Toda rezultati Energiewende so porazni. Nihče, vsaj kar zadeva jedrsko energijo, noče slediti njihovemu »zgledu«. V Nemčiji so bili stroški ogromni, a kljub temu niso bile izpolnjene obljube za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Kot posledica tega razvoja in zavez za zmanjšanje ogljikovega dioksida so v Nemčiji konec osemdesetih let začeli spodbujati obnovljive vire, posebno vetrnice, v manjšem obsegu tedaj še zelo drage fotovoltaične panele. Z veliko večino skoraj vseh strank v parlamentu so leta 1991 sprejeli zakon o »Einspeisevergütung« (garantirani ceni in brezpogojnem prevzemu vse energije iz obnovljivih virov). To je bil začetek velikih finančnih težav. Visoka cena zagotovljenega odjema obnovljive energije za dobo 20 let pomeni visoke stroške, ki so jih seveda naprtili zasebnim uporabnikom. Tako je nastala za levo usmerjeno politiko absurdna situacija, da se denar preliva od revnih slojev, ki plačujejo račune za elektriko, k bogatim slojem, ki vlagajo v obnovljive vire. Da ne bi ogrožali obstoja industrije, so jo teh dodatnih stroškov oprostili. Seveda se je gradnja vetrnic in fotovoltaičnih panelov močno povečala, saj so ljudje vlagali velike vsote v sklade, ki ponujajo za 20 let zagotovljene velike dobičke prek sedmih odstotkov. Zeleni so v začetku mirili ljudi, da to pomeni le majhne stroške, ki jih je treba žrtvovati za okolje. No, zdaj so se ti stroški zvišali na več kot sedemkratno vrednost in bodo v prihodnjih letih še naraščali. Povprečna cena na kilovatno uro za gospodinjstva se je od leta 2000 do danes dvignila z 0,14 na 0,30 evra, torej se je več kot podvojila in je najvišja v Evropi. Delež prisilnega subvencioniranja regenerativnih virov in davkov je pri tem presegel 50 odstotkov te cene. Subvencije za fotovoltaične panele pa so pripeljale tudi do propada v začetku zelo močne nemške industrije na tem področju. Zaradi subvencionirane prodaje sončnih celic doma so zamudili nadaljnji razvoj. Ko so Kitajci razvili do 50-odstotno cenejše produkte, so domače tovarne druga za drugo bankrotirale s katastrofalnimi finančnimi posledicami.

Zeleni in delno tudi socialni demokrati so bili ves čas od osemdesetih let proti jedrskim elektrarnam in so leta 2000, ko so bili v vladi, sprejeli zakon s ciljem, da zaprejo osem nukleark takoj in vse druge do leta 2022. Leta 2009 so v vlado spet prišli krščanski demokrati (CDU/CSU), skupaj z liberalci. Spremenili so politiko in podaljšali termine za obratovanje jedrskih elektrarn. Ko pa se je leta 2011 zgodila Fukušima, se je Merklova po obisku Japonske čez noč odločila, brez dogovora s strankami v vladi, da Nemčija čim prej povsem izstopi iz jedrske energije. Vrnila se je na zahteve socialnih demokratov in Zelenih. Nekaj elektrarn so zaprli takoj in zadnja bo zaprta do leta 2022. Parlament je to leta 2011 z veliko večino glasov skoraj vseh strank odobril, ne da bi upoštevali tehnične in ekonomske težave, ki bodo s tem nastopile. Država si je s tem nakopala tudi dodatne stroške, ker mora energetskim podjetjem povrniti izgubljene investicije za elektrarne, ki ne morejo obratovati do konca življenjskega cikla.

Po kjotskem protokolu se je Nemčija do leta 2009 zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 21 odstotkov. Cilj je sicer izpolnila, vendar predvsem zato, ker je bilo referenčno leto 1990. Šele po tem letu je namreč kot posledica zedinjenja obeh Nemčij večina industrije v Vzhodni Nemčiji propadla in s tem so se seveda močno zmanjšali tudi izpusti ogljikovega dioksida. Tudi v Zahodni Nemčiji sta se kemična industrija in industrija jekla zaradi visokih stroškov energije in strogih okoljevarstvenih pogojev začeli seliti v druge države. Nekdaj močno industrijo jedrskih elektrarn so morali zapreti in industrija klasičnih elektrarn je blizu propada. To so tudi stroški, ki so tudi povezani z Energiewende, vendar niso upoštevani v stroškovnih bilancah.

Nemčija se je nato v EU in po Kjotu zavezala izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 zmanjšati za 40 odstotkov, torej od leta 2009 za nadaljnjih deset odstotkov. Zdaj je že jasno, da bo dosegla le zmanjšanje za 31,7 do 32,5 odstotka, torej daleč od zavez. Glavni razlog je v energetiki, ker morajo zaradi potreb omrežja obratovati stare in tudi na novo grajene elektrarne na premog. Proizvodnja obnovljive energije je večinoma na severu dežele, industrija je koncentrirana na jugu. V omrežju pa ne obstaja dovolj možnosti prenašati obnovljivo energijo s severa na jug in zato na jugu potrebujejo klasične elektrarne. Zaradi nedoseganja ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida so morali že leta 2018 kupiti za dve milijardi evrov ogljičnih certifikatov. Do leta 2030 računajo, da bodo ti certifikati državo stali dodatnih 60 milijard evrov.

Nemčija se je tudi zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 za 55 odstotkov, torej še za nadaljnjih 15 odstotkov, računano glede na leto 1990. Ker pa do leta 2020 ne bodo izpolnili danih obljub, pomeni to zmanjšanje za 23 odstotkov. Drugače računano: v desetih letih, od 2020 do 2030, bi morali izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati za 33 odstotkov, računano glede na leto 2020. Vlada sicer obljublja, da bodo to dosegli, ampak brez dodatnih, nepopularnih, politično kontroverznih in finančno dragih ukrepov je to iluzorno. Politika ljudem ni pripravljena priznati, da to posledično pomeni znižanje standarda in zareze v ugodnosti življenja.

Kljub težavam, povezanim z visokimi stroški, so se lani pojavile zahteve, da čim prej zaprejo vse elektrarne na premog. Po dolgih pogajanjih so sklenili, da naj bi stare elektrarne zaprli takoj in zadnjo elektrarno na premog najpozneje do leta 2038. S tem bodo nastali dodatni stroški okoli 80 milijard evrov (zaprtje rudnikov, preusmeritev delavcev ali upokojitve, investicije za nova delovna mesta v regijah, odpravnina za elektrarne, ki jih bodo zaprli). Pri tem pa niso upoštevani stroški za nadaljnje zvišanje cen elektrike kot posledica prehoda na dražjo proizvodnjo. Odločitev je bila sprejeta, ne da bi imeli realen koncept, kako nadomestiti zaprte elektrarne. Računajo na dodatne obnovljive vire in elektrarne na plin ter upajo na nove tehnologije. Pa še na uvoz osovražene elektrike iz jedrskih elektrarn in elektrarn na premog na Poljskem in Češkem.

Kako veliko denarja so vložili v obnovljive vire, je razvidno iz podatkov za instalirane moči in proizvodnjo električne energije. Leta 2008 je instalirana moč elektrarn v Nemčiji znašala 136 gigavatov. Pri tem je bil delež obnovljivih virov 28-odstoten in delež klasičnih (premog, olje, plin, nuklearke) elektrarn 72-odstoten. Proizvodnja energije je to leto znašala 536 teravatnih ur, od tega 16,5 odstotka iz obnovljivih in 83,5 odstotka iz klasičnih virov. V desetih letih do leta 2018 se je slika precej spremenila. Proizvodnja energije je s 542 teravatnimi urami ostala skoraj nespremenjena, delež iz obnovljivih virov pa se je povečal na 40,8 odstotka, iz klasičnih elektrarn pa se je zmanjšal na 59,2 odstotka. Vsiljeno spremembo v smer obnovljive energije so dosegli s tem, da se je instalirana moč povečala za več kot 50 odstotkov, na 207 gigavatov, z deležem 57 odstotkov iz obnovljivih virov in 43 odstotkov iz klasičnih virov. Moč klasičnih elektrarn se je povečala le malenkostno, za deset gigavatov, moč obnovljivih pa je zrasla s 30 na 118 gigavatov, torej za 88 gigavatov. Nestalnost regenerativnih virov se lepo kaže v tem, da se je povprečno število obratovalnih ur elektrarn v Nemčiji tako rekoč zmanjšalo za polovico, s 3.940 ur v letu 2008 na 2.620 ur v letu 2018. Pri obnovljivih virih se je močno povečal predvsem delež fotovoltaičnih in vetrnih virov, vodni viri in biomasa so ostali skoraj nespremenjeni.

Naslednja težava, ki onemogoča izpolnitev Energiewende, je nemško visokonapetostno omrežje, ki je bilo 50 let grajeno pod predpostavko, da so velike jedrske in premogovne elektrarne čim bližje industrijskim porabnikom. Desetletja je bila srednja prenosna razdalja le okoli 50 kilometrov. Večina vetrnic je na severu Nemčije, kjer so ugodne vetrovne razmere. Za izkoriščanje te vetrne energije na jugu bi zato potrebovali vsaj štiri ali celo pet visokonapetostnih enosmernih prenosov moči, vsak po dva gigavata, s severa na jug. Dolžina teh prenosov je od 500 do 800 kilometrov. Prvi tak prenos naj bi obratoval že letos, zdaj ga načrtujejo najpozneje do leta 2022. Nastajajo večletni zastoji. Ljudje (seveda s podporo Zelenih in NGO, ki so sicer za Energiewende) se upirajo gradnji novih daljnovodov. Zato morajo stalno spreminjati potek tras in večina prenosnih prog bo izvedena s podzemeljskimi kabli, ki pa so do desetkrat dražji kot nadzemni daljnovodi. Izpeljava teh projektov (tudi z v zvezi s tem potrebnimi ojačitvami izmeničnega omrežja) se bo močno zavlekla in stroški, ki so jih na začetku ocenili na 30 milijard evrov, se bodo podvojili.

Seveda celotnih stroškov Energiewende ni mogoče točno izračunati. Obstajajo različne številke. Realistična vrednost neposrednih stroškov do leta 2022 je več kot 600 milijard evrov in do leta 2030 več kot tisoč milijard evrov. To je trikrat več, kot znaša nemški letni proračun, ali okoli 50 tisoč evrov na štiričlansko družino.

Do leta 2050 računajo z dva tisoč milijardami evrov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 80 odstotkov. Seveda so te vrednosti za čas po letu 2030 le grobe ocene, saj se ne ve, ali lahko ciljne vrednosti za zmanjšanje ogljikovega dioksida sploh dosežejo, ne da bi gospodarstvo prišlo v veliko krizo in bi se življenjski standard ljudi močno znižal z možnimi političnimi pretresi. Ali pa bodo mogoče le ugotovili, da ni le ogljikov dioksid tisti, ki vpliva na podnebje.

Dušan Povh je neodvisen svetovalec v elektroenergetiki, doktoriral je na TH Darmstadt v Nemčiji, med drugim je delal na več vodstvenih mestih v Siemensu v Nemčiji, aktiven je tudi v mednarodnem združenju elektroenergetikov CIGRE.