Manager
Na Hrvaškem primanjkuje približno 20 tisoč delavcev v obrti 4
09.09.2018 08:24
Z začetkom novega šolskega leta se je pokazalo, da na Hrvaškem ni interesa za strokovno izobraževanje za vrsto deficitarnih poklicev v industriji in obrti. Po ocenah hrvaške obrtne zbornice v
Več ▼

Z začetkom novega šolskega leta se je pokazalo, da na Hrvaškem ni interesa za strokovno izobraževanje za vrsto deficitarnih poklicev v industriji in obrti. Po ocenah hrvaške obrtne zbornice v južni slovenski sosedi primanjkuje približno 20 tisoč delavcev, kot so železokrivci, tesarji, zidarji, ključavničarji idr.

Hrvaški učenci se po osnovni šoli večinoma odločajo za nadaljevanje izobraževanja na gimnazijah in srednjih ekonomskih šolah. V strokovnih šolah pogosto ni niti pet kandidatov, kart je minimum, da bi lahko oblikovali razrede železokrivcev, krovcev, izolaterjev, lesarjev, mlekarjev, mlinarjev, tekstilcev, natakarjev in podobnih poklicev, so poročali hrvaški mediji.

V časniku izpostavljajo, da obstajajo primeri dijakov, ki se izobražujejo za deficitarne poklice na strokovnih šolah samo zaradi štipendij, potem pa ne želijo opravljati poklica, za katerega so se šolali. (STA)

Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji
3 min
Vztrajajo, da je znižanje glavarinskih količnikov na 1.895 na tim "brez realne podlage" in da "ne more rešiti preobremenjenosti družinskih zdravnikov"
Na članek...

Upravni odbor ZZZS je na današnji seji zavrnil predlog ministrstva za zdravje in zdravniške zbornice, da »lahko zdravniki družinske medicine in pediatrije na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1.895 glavarinskih količnikov«. O spornem vprašanju bo tako morala odločati vlada. So pa na ZZZS medtem prejeli tri anonimna pisma z grožnjami in jih prijavili policiji.

Pojdimo po vrsti: aneks ena k splošnemu dogovoru v zdravstvu, ki ga je sprva v malo drugačni obliki predlagalo združenje zdravstvenih zavodov, je upravni odbor ZZZS zavrnil že pred mesecem dni. Že takrat smo pisali, da utegne novi zdravstveni minister Šabeder hitro popustiti zdravniški histeriji.

Po stopnjevanju upora družinskih zdravnikov in pediatrov ter sestankovanju ministra Šabedra z njimi, je minister večkrat dal vedeti, da zdravniške zahteve o nižjem letošnjem normativu (konkretno 1.895 glavarinskih količnikov) podpira. Zdravniška zbornica Slovenije je nato minuli teden na pogajanjih v sodelovanju z ministrstvom za zdravje predstavila nov predlog aneksa, ki poleg priznanja nižjega normativa kot meje za odklanjanje govori tudi o tem, da bo v aneksu dva določen še nov obračunski model za splošne ambulante, opredeljuje pa še nekaj drugih novosti (predlog objavljamo tukaj).

Kot rečeno, UO ZZZS je predlog ministrstva in zbornice (delno) zavrnil, zato bo zdaj o zadevi morala odločati vlada; dokaj verjetno se zdi, da bo ugodila zdravnikom, ki so v nekaterih zdravstvenih domovih dali odpovedi ali zagrozili z odpovedmi, v celjskem ZD pa so pred kratkim napoved odpovedi – v pričakovanju vladne odločitve - zamrznili do začetka junija.

ZZZS predlaga vrnitev na državno povprečje

UO ZZZS je sicer danes glede aneksa ena, kot so povedali, predlagal drugačno rešitev kot ministrstvo in zbornica – namreč, da bi se pri opredeljevanju novih zavarovanih oseb na primarni ravni upoštevala obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov (torej trenutno okoli 2.400 na zdravnika), in ne več na ravni povprečja izpostav ZZZS.

Če poenostavimo, ZZZS predlaga, da bi bilo tako kot je bilo lani. Jasno je, da zdravniki s tem ne bodo zadovoljni, saj so doslej odločno vztrajali pri normativu 1.895 glavarinskih količnikov na zdravnika za letos, nato pa zniževanje za pet odstotkov letno do končnih 1.500 količnikov oziroma 1.200 opredeljenih oseb; to so pri prejšnji ministrici za zdravje in takratni (Cerarjevi) vladi dosegli s stavko in je zapisano tudi v kolektivni pogodbi.

Zato, da ne bi noben zavarovanec ostal brez zdravnika, pa na ZZZS predlagajo tudi, »da so opredelitev novih zavarovanih oseb dolžni sprejeti najprej zdravniki z najmanjšim številom glavarinskih količnikov v območni enoti ZZZS. V vsaki izpostavi ZZZS so trenutno vsaj trije zdravniki, ki imajo število glavarinskih količnikov nižje od slovenskega povprečja, s čimer bi imele zavarovane osebe možnost do opredelitve pri izbranem osebnem zdravniku v svoji izpostavi«.

Zakaj je ZZZS proti zdravniškim zahtevam?

Upravni odbor ZZZS ugotavlja, da stavkovni sporazum med vlado in Fidesom iz leta 2016 oziroma časovnica zniževanja normativa »v trenutnih okoliščinah ni izvedljiva in jo je zato potrebno prilagoditi možnostim dejanske zaposlitve novih zdravnikov. Ciljni normativ v letu 2019 (1.895 glavarinskih količnikov na 1 tim) bi namreč zahteval dodatnih 292 zdravnikov oz. ambulant, kar predstavlja 25% povečanje, končni ciljni normativ predvidoma leta 2023 (1.500 glavarinskih količnikov na 1 tim) pa zahteva dodatnih 674 zdravnikov oz. ambulant, kar predstavlja 58% povečanje. Glede na razmere na trgu dela, ni realno pričakovati, da bi izvajalci lahko na novo zaposlili tako veliko število zdravnikov. Upravni odbor ZZZS ugotavlja, da zniževanje glavarinskih količnikov brez realne podlage (zlasti brez dodatnega kadra) ne more rešiti problematike preobremenjenosti družinskih zdravnikov«.

Spomnimo še, da so na ZZZS v soboto objavili razpis za dodatnih 53 ambulant družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjev, za kar imajo zagotovljenih 7,1 milijona evrov letno, medtem ko bi financiranje zgoraj omenjenih 292 ambulant stalo skoraj 39 milijonov evrov (skupaj z referenčnimi ambulantami pa skoraj 50 milijonov evrov letno). Pojasnila ZZZS v celoti objavljamo tukaj.

Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji
Foto: Aleš Beno
Kako se zahodna gospodarstva lahko izognejo japonski pasti
4 min
Temelj današnjih strahov pred japonifikacijo je upravičena skrb, da bodo strukturni dezinflacijski pritiski – posredno in neposredno – povzročili še medlejšo in še manj vključujočo gospodarsko rast.
Na članek...

Ni dolgo tega, ko je veljalo splošno sprejeto prepričanje, da se zahodnim gospodarstvom nikoli ne more zgoditi “japonifikacija”. Vodilni ameriški ekonomisti so trdili, da bodo določevalci politik v primeru slabotne gospodarske rasti, dezinflacije in trajno nizkih obrestnih mer pač sprejeli ustrezne ukrepe in razmere uredili. Brez pomisleka so japonske kolege poučevali o potrebi po ostrih ukrepih, s katerimi bi svojo državo potegnili iz slepe ulice, saj so japonifikacijo šteli za nenujno posledico slabih odločitev gospodarske politike in še zdaleč ne za nekaj neizogibnega.

In vendar se nad zahodom zgrinjajo črni oblaki japonifikacije. Kajti Evropa in Združene države so si od finančne krize iz leta 2008 opomogle precej počasneje in tudi precej manj vključujoče od pričakovanj večine določevalcev politik, politikov in tudi ekonomistov. Upanje na pospešek, ki bi gospodarstva pognal iz “nove normale” medle gospodarske rasti in vztrajnih dezinflacijskih pritiskov, pa v Evropi in na Japonskem vedno hitreje usiha in nekateri menijo, da to velja tudi za Združene države Amerike.

Zlasti Evropa je v primežu skrb zbujajočega splošnega ohlajanja. Projekcije gospodarske rasti se vztrajno popravljajo navzdol in končno je celo Evropska centralna banka priznala, da je bil njen optimizem o skorajšnjem doseganju ciljne stopnje inflacije prenagljen. V razmerah padajočih donosov državnih obveznic je globalno trgovanje z vrednostnimi papirji ob negativnih obrestnih merah doseglo obseg skoraj 10 bilijonov dolarjev.

Medtem se Japonska bliža svojemu četrtemu desetletju vztrajno nizkih obrestnih mer ter nominalne gospodarske rasti in vedno več ameriških ekonomistov skrbi nastop ohlajanja ameriškega gospodarstva. Nekateri izmed njih pozivajo Fed k znižanju obrestnih mer, drugi pa k zvišanju ciljne stopnje inflacije v upanju, da bi se tako izognili prehudi dezinflaciji.

So zahodni ekonomisti prehitro zavrgli grožnjo japonifikacije? Da in ne.

Temelj današnjih strahov pred japonifikacijo je upravičena skrb, da bodo strukturni dezinflacijski pritiski – posredno in neposredno – povzročili še medlejšo in še manj vključujočo gospodarsko rast. Med te pritiske sodijo staranje populacije, vse večja neenakost v smislu dohodka, blaginje in priložnosti, čedalje obsežnejši delež družbeno in ekonomsko negotovega prebivalstva ter izguba zaupanja v institucije ter strokovno mnenje.

Z zombifikacijo podjetij po poku zadnjega balona so ti strukturni dejavniki namesto k razprševanju tveganj s skupnim nastopanjem vodili k zmanjšanju povpraševanja ter nesprejemanju tveganj in potrebi po individualnem zavarovanju. Dodaten pomembni dejavnik, zlasti na področju umetne inteligence, velikih podatkov in mobilnosti, so tudi inovacije. Čeprav gospodarski učinek teh tehnologij še ni jasen, pa ni več nobenega dvoma, da vsaj kratkoročno lajšajo dostop do mnogih gospodarskih dejavnosti in znižujejo raven cen (“učinek Amazona”). Ni pa še mogoče napovedati, kako bodo vplivale na dolgoročno gospodarsko rast in produktivnost.

Na gospodarsko rast vplivajo tudi manj posredni dejavniki. Vztrajno nizke oziroma ponekod celo negativne obrestne mere, denimo, razjedajo institucionalno integriteto in operativno učinkovitost finančnega sistema, s tem pa zmanjšujejo obseg posojilne dejavnosti in gospodinjstvom omejujejo obseg dostopnih dolgoročnih zavarovalniško-pokojninskih produktov. Na gospodarsko rast posredno vplivajo tudi pričakovanja. Dlje ko bosta prevladovali nizka stopnja inflacije in medla gospodarska rast, bolj bodo gospodinjstva in podjetja odlašala s potrošnjo in vlaganji ter s tem samo še podaljševala nizko gospodarsko rast in nizko stopnjo inflacije.

Tisti zahodni ekonomisti, ki so sprva podcenjevali grožnjo japonifikacije, so preprosto prenizko ovrednotili oziroma celo spregledali naštete posredne in neposredne dejavnike. Zato se danes ne smejo čuditi, da se z japonifikacijo v glavnem ubadajo družbe z najhitreje starajočim se prebivalstvom in nizko stopnjo sprejemanja priseljencev.

Kljub temu pa se niso motili, ko so trdili, da lahko ukrepi gospodarske politike v razmerah krepitve strukturnih dejavnikov z ostrim cikličnim krčenjem igrajo odločilno vlogo pri doseganju makroekonomskih rezultatov, kakor je bil jasen primer na Japonskem leta 1989. Na žalost so se preveč osredotočali na monetarno politiko in precenjevali učinkovitost njenih ukrepov. Države, ki jim grozi japonifikacija, bi morale izbrati precej širši nabor ukrepov gospodarske politike in s tem vplivati tako na stran povpraševanja kot tudi na stran ponudbe.

Kajti v razmerah ničelnih obrestnih mer in drugih dejavnikov likvidnostne pasti je monetarna politika precej manj učinkovita. Velike operacije s postavkami bilance stanja, kot je kvantitativno sproščanje, vsekakor lahko časovno odložijo nastop težav, saj v sistem neposredno dovajajo veliko likvidnosti. Žal pa s tem ne rešujejo pravih vzrokov in poleg tega povzročajo določene sebi svojstvene stroške, oportunitetno škodo in tudi nezaželene posledice.

Najboljša zaščita pred japonifikacijo je torej na nacionalni, regionalni (v primeru Evrope) in globalni ravni kombinirati tako ukrepe na strani povpraševanja kot tudi ukrepe na strani ponudbe. Če imajo države še dovolj fiskalnega igralnega prostora, so taki ukrepi lahko sproščanje proračunov in večji obseg v zvišanje produktivnosti usmerjenih vlaganj (na primer v infrastrukturo, izobraževanje in pridobivanje veščin). V državah, ki se spopadajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, pa so lahko uspešni tisti ukrepi, ki znižujejo imigracijske ovire in povečujejo mobilnost delovne sile.

Vsekakor bi naštete ukrepe morala spremljati učinkovita zaščita najbolj ranljivih delov prebivalstva, zlasti na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja in vnovičnega vključevanja na trg delovne sile. Nič od tega pa se ne bo uresničilo brez boljšega političnega vodenja in bolj prosvetljenega globalnega usklajevanja na teh področjih.

Zahodni določevalci politik, pa tudi politiki, morajo šele uspešno ponotranjiti tri lekcije, ki se jih lahko naučijo o japonifikaciji. Najprej – strukturni pritiski so jasen znak, da je treba nemudoma ustaviti in obrniti medlo gospodarsko rast, dezinflacijo in skoraj ničelne obrestne mere. Drugič – morda bodo pri tem potrebni tudi nekonvencionalni ukrepi monetarne politike, zagotovo pa ne bodo zadostni. In tretjič – spoznati morajo, da so ovire pri vzpostavljanju potrebnega kompleksnega nabora ukrepov precej manj tehnične in precej bolj politične narave.

Copyright: Project Syndicate, 2019.

www.project-syndicate.org

DUTB v središču Kopra ponuja 164 stanovanj 4
22 min
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo v petek začela z dnevi odprtih vrat za prodajo skupno 164 stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Koprska vrata. Vsakemu stanovanju pripadata dve
Več ▼

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo v petek začela z dnevi odprtih vrat za prodajo skupno 164 stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Koprska vrata. Vsakemu stanovanju pripadata dve parkirni mesti in shramba, cene pa se gibljejo med 2000 in 2600 evrov na kvadratni meter. Stanovanja bodo prodajali z zbiranjem zavezujočih ponudb.

Kompleks Koprska vrata bo DUTB tržila pod geslom Morje udobja, kar ponazarja zanimivo lokacijo ter sodobno in udobno gradnjo, je na današnji novinarski konferenci navedel vodja upravljanja stanovanjskega portfelja Žiga Pfeifer.

Med stanovanji je največ garsonjer oz. enosobnih stanovanj, ki so primerna za takojšnji prevzem in bivanje, poleg tega bo DUTB nudila tudi jamčevalni rok za odpravo skritih napak. Najcenejše stanovanje je na voljo za okoli 100.000 evrov, najdražje pa za dobrih 250.000 evrov, povprečno pa se cene gibljejo okoli 150.000 evrov. Cene vključujejo davek.

Po Pfeiferjevih besedah je zanimanje veliko, saj so prejeli več kot 400 rezervacij za oglede. Dnevi odprtih vrat se začenjajo v petek, ogledi pa bodo možni vse do 26. maja. Več informacji dobite tukaj. (STA)

Božo Emeršič poldrugo leto po Grawe in takratni aferi s kosilnico na finančno ministrstvo
30 min

Marjan Šarec oziroma njegova ministrstva in službe najemajo. Tokrat je položaj na finančnem ministrstvu Andreja Bertonclja, konkretno pri njegovem državnem sekretarju Metodu Dragonji, zasedel nekdanji dolgoletni predsednik uprave slovenske zavarovalnice Grawe Božo Emeršič. Ta je sicer s položaja pri Grawe odšel konec leta 2017, sodeč po bazi Linkedin je bil v vmesnem času neodvisni svetovalec. S 1. aprilom pa je prišel v službo na ministrstvo, so potrdili pri Bertonclju, kot "sekretar, strokovnjak za zavarovalništvo, ki pokriva širše področje zavarovalništva, ki sodi na ministrstvu pod finančni sistem."

Na Grawe so ob odhodu Emeršiča dejali, da je slednji "izrazil željo po novih kariernih izzivih in s tem odstopil iz uprave. "

O Grawe smo več pisali tik preden je Emeršič odšel, ko Grawe bralcu ni povrnil škode iz zavarovanja indirektnega udara strele za kosilnico, to pa so pojasnjevali tudi tako, da kosilnica ni vrtno orodje, kot denimo grablje in lopata. Zavarovalnica je tako zaobšla namen zavarovanja. Najprej po Facebooku, nato pri nas, se je tako razširilo vprašanje odnosa s strankami, to pa pri vsaki dejavnosti vpliva na zaupanje. A, razlogi za odhod Emeršiča so povezani z njegovimi novimi kariernimi izzivi, so dejali o na Grawe. Slednje, torej "primer kosilnica", čeprav je problematično, nikakor ne bi mogel biti (edini) razlog za odhod. Še enkrat - Emeršič je zdaj strokovnjak na ministrstvu za zavarovalništvo.

Božo Emeršič poldrugo leto po Grawe in takratni aferi s kosilnico na finančno ministrstvo
Foto: Jure Makovec
Heineken v prvem četrtletju z rastjo dobička
55 min
Nizozemski pivovarski velikan Heineken je v prvem četrtletju ustvaril 299 milijonov evrov čistega dobička, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. "Leto smo začeli pozitivno s
Več ▼

Nizozemski pivovarski velikan Heineken je v prvem četrtletju ustvaril 299 milijonov evrov čistega dobička, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. "Leto smo začeli pozitivno s količinsko rastjo v vseh regijah kljub pozni veliki noči," je ob tem dejal glavni izvršni direktor družbe Jean-Francois van Boxmeer.

Velika noč je namreč praznik, ob katerem se tradicionalno poveča povpraševanje po pivu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja piva se je sicer v vseh regijah na letni ravni povečala za 4,3 odstotka.

Heineken, drugi največji pivovar na svetu, ki ima v lasti tudi Pivovarno Laško Union, je v prvem trimesečju zabeležil 8,3-odstotno rast prodaje osrednje blagovne znamke Heineken. Še posebej se je dobro osrednja blagovna znamka prodajala v Afriki, Bližnjem vzhodu ter Severni in Južni Ameriki, kjer so zabeležili dvomestno rast.

Heineken ima okoli 80.000 zaposlenih v 70 državah po svetu, v svojem portfelju pa ponuja več kot 250 blagovnih znamk. (STA)

Uradno: Alta Skladi odslej v skupini Triglav
1 ura
Od danes, 24. aprila, je družba za upravljanje Triglav Skladi, ki sodi v skupino Zavarovalnice Triglav, tudi uradno lastnica družbe Alta Skladi. Pogodbo o nakupu so sicer podpisali že septembra
Več ▼

Od danes, 24. aprila, je družba za upravljanje Triglav Skladi, ki sodi v skupino Zavarovalnice Triglav, tudi uradno lastnica družbe Alta Skladi. Pogodbo o nakupu so sicer podpisali že septembra lani, zdaj pa so regulatorji dostavili vsa potrebna dovoljenja. Kot sporočajo iz Triglava, so zdaj največja družba za upravljanje vzajemnih skladov v Sloveniji, imajo 34-odstotni tržni delež s 36 vzajemnimi skladi, v katerih upravljajo več kot 930 milijonov evrov premoženja. Celotna sredstva v upravljanju – skupaj s sredstvi v storitvi individualnega upravljanja premoženja – pa znašajo blizu milijarde evrov.

Več o približno 30-milijonski prodaji skupine Alta (spomnimo, Alta Invest oziroma borznoposredniški del nekdanje skupine je bil prodan BKS Bank) lahko preberete v članku Alte ni več – še skladi prodani Triglavu.

Uradno: Alta Skladi odslej v skupini Triglav
Foto: Jure Makovec
Soglasje odbora proračunskim načrtom vlade do leta 2022 3
2 uri
Parlamentarni odbor za finance je danes sklenil DZ predlagati, naj sprejme odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 v besedilu, kot ga predlaga vlada. Pred tem je finančni
Več ▼

Parlamentarni odbor za finance je danes sklenil DZ predlagati, naj sprejme odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 v besedilu, kot ga predlaga vlada. Pred tem je finančni minister zatrdil, da je dokument skladen s fiskalnimi pravili. Navzoči so se seznanili tudi z nacionalnim reformnim programom 2019-2020.

"V obdobju 2020-2022 bo z odlokom zagotovljeno ohranjanje oz. postopno povečevanje javnofinančnega presežka," je članom odbora povedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega BDP, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti ter hkratno nadaljnje zniževanje javnega dolga, je dodal.

Glede načrtovanih sprememb na področju davkov je minister povedal, da je njihov cilj razbremenitev stroškov dela ter povečanje razpoložljivega dohodka. Vlada tako med drugim predlaga zvišanje olajšav pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice in razbremenitev regresa, za nadomestitev izpada prihodkov iz tega naslova pa predlaga spremembe v smeri večje obremenitve kapitala.

Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020-2022, je še povedal. Do leta 2022 naj bi se dolg države znižal pod 60 odstotkov BDP, ki ga kot zgornjo raven dovoljujejo evropska pravila. (STA)

Kje servisirate avto v garanciji in kje ga zares morate? 3
2 uri
Veljavnost garancije za avto ni povezana s servisi pri pooblaščenih serviserjih, nadzor AVK pa je pokazal, da ima kar polovica avtomobilskih proizvajalcev še vedno nejasno zapisane garancijske pogoje.
Na članek...

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je izdala in objavila poročilo o raziskavi sektorja servisov motornih vozil.

Prvič: AVK je po pregledu garancijskih pogojev, zapisanih v garancijskem listu ali servisni knjižici, ugotovil, da ima kar polovica anketiranih proizvajalcev dvoumno zapisane pogoje za uveljavljanje garancije. Posledica je lahko zmeda pri porabnikih, ki zaradi tega ne vedo, kdaj in ob katerih pogojih veljavnost garancije ostane nespremenjena.

Drugič: nadzora še ni konec. AVK meni, da so lahko zaradi ustrezne obveščenosti porabnikov glede pogojev uveljavljanja in veljavnosti garancije potrebni dodatni pregledi in morebitni ukrepi, ki bodo zagotovili jasnost garancijskih določil in skladnost z zakonodajo.

Strah pred izgubo garancije je drag

Neodvisni servisi v Sloveniji v povprečju opravijo zelo malo servisnih storitev v garancijski dobi avtomobila. Tovrstni servisi pomenijo le od dva do pet odstotkov prihodkov neodvisnih servisov.

Zakaj se ljudje ne odločajo, da v garanciji avto servisirajo na neodvisnem servisu? Zaradi neinformiranosti in strahu pred nezmožnostjo naknadnega uveljavljanja garancije pri pooblaščenem serviserju ali zastopniku. »Proizvajalci vozil z nejasno ali celo zavajajočo dokumentacijo (servisna knjižica, izpis garancijskih pogojev) lastnikom ne ponudijo dovolj jasnih in pravilnih informacij o načinu vzdrževanja garancije in poudarjajo potrebo po servisiranju vozila na pooblaščenem servisu kot pogoj za uveljavljanje garancije, zaradi česar se bo Agencija posvetila zaznanim anomalijam,« zapiše AVK.

Povejmo bolj preprosto, ko ljudje tehtajo med ceno težav in naporov, ki bi jih utegnili imeti zaradi nepooblaščenega servisa v času garancije, in razliko v ceni med pooblaščenim in nepooblaščenim servisom, so neodvisni servisi zadnja izbira.

Nepooblaščeni servisi so cenejši od pooblaščenih. Najnovejših podatkov ni, a AVK se sklicuje na nekaj let star podatek, da je bil v Nemčiji pooblaščeni servis za 16 odstotkov dražji od neodvisnega, v Združenem kraljestvu pa je bil pooblaščeni servis lahko tudi več kot 120 odstotkov dražji od nepooblaščenega. Pri nas je podatek, da je lahko pri nekaterih »posegih« v avto cena pooblaščenega servisa kar dvakrat višja od neodvisnega. Zakaj je to pomembno? Ker vas lahko servisi v celem obdobju oziroma življenjski dobi avtomobila stanejo toliko kot avto sam.

Zakonodaja ščiti potrošnike in konkurenco

Že skoraj desetletje obstaja evropska uredba, ki je – če poenostavimo – prepovedala »nategovanje« kupcev avtomobilov z garancijami in v času veljave garancije potrebnimi dragimi pooblaščenimi servisi. Malo ljudi si predstavlja, da dolga garancija in povezovanje veljave garancije z različnimi nedovoljenimi pogoji ni v prid kupcem. Ne le, da draži izdelek za kupce, uniči lahko tudi konkurenco in celotne sektorje, v tem primeru neodvisne servise, kar seveda spet pomeni dolgoročno in sistemsko podražitev za kupca.

Uredba je tudi prepovedala, da bi bili proizvajalci avtomobilov diskriminatorni do nepooblaščenih servisov in bi pred njimi skrivali informacije, tehnične podatke in druge stvari o avtomobilih. Prepovedano je tudi, da bi jim dostop do teh informacij toliko računali, da bi bila cena prohibitivna in bi jim na ta način onemogočali dostop do informacij in jih izrinjali s trga. Seveda pa je vedno vprašanje, kakšna je prohibitivna cena. Tudi v poročilu AVK ugotavlja, da očitno težave tu obstajajo, a da je premalo indikacij, da bi lahko ocenili sistemske kršitve konkurenčne zakonodaje. Obstaja pa precej velika verjetnost, da je za neodvisne serviserje opravljanje servisnih storitev vozil v garancijski dobi večje finančno in organizacijsko breme kot podjetjem v mreži pooblaščenih servisov.

Kljub evropski zaščiti torej ni vse tako, kot bi moralo biti

Agencija zapiše, da zastopniki oziroma distributerji blagovnih znamk sicer zagotavljajo, da ohranitev veljavnosti tovarniške garancije za vozilo ni povezana z rednim vzdrževanjem vozila v garancijskem roku pri pooblaščenem serviserju.

Prav tako naj ne bi bil nobeni stranki – upravičencu iz garancije – nikoli zavrnjen garancijski zahtevek, ker vozilo ne bi bilo redno vzdrževano na pooblaščenem servisu ali ker bi bilo vzdrževano pri nepooblaščenem serviserju.

A pozor, pri »proizvajalcih obstajajo različna tolmačenja uredbe in pogojev za ohranitev garancije, kar vnaša med potrošnike zmedo glede veljavnosti garancije. To lahko resno ovira proces izbire med pooblaščenimi in nepooblaščenimi serviserji za potrošnike in tako škodi razvoju konkurence na trgu poprodajnih storitev. Razlage in pogoji za uveljavljanje garancij bi morali tako biti enotni in skladni z relevantno zakonodajo, minimalni pogoji za uveljavljanje in veljavnost garancije pa bi morali biti poleg tega še jasno in nedvoumno predpisani.«

Kdaj velja garancija?

Če boste avto v garanciji popravljali oziroma servisirali »na črno«, brez računa, brez potrdila, kateri nadomestni deli – originalni ali tisti, ki so originalu enakovredni – so bili vgrajeni, kar vam bi seveda še pocenilo servis, potem bodo z garancijo težave.

Garancija bo veljala, če je bila storitev opravljena po uveljavljenem, kakovostnem in predpisanem postopku, če so bili vgrajeni originalni ali originalnim enakovredni nadomestni deli, ki izpolnjujejo pogoje po določeni specifikaciji, in če boste o tem imeli dokazilo oziroma kakšen papir.

Vsi nepooblaščeni servisi so povedali, da garancijo neoriginalnega nadomestnega dela stranka uveljavlja pri izvajalcu opravljene storitve. Stroške storitve krije servis, ki je storitev opravil, nadomestni del krije prodajalec po opravljenem pregledu okvarjenega nadomestnega dela. Garancije za vgrajen del zunaj pooblaščene mreže stranka ne more uveljavljati pri pooblaščenem servisu.

Na vprašanje, ali lahko nepooblaščeni servisi opišejo težave pri uveljavljanju garancije svojih strank, ki so servisirale vozilo v garanciji na njihovem servisu, pozneje pa pri zastopniku ali pooblaščenem zastopniku uveljavljale garancijo za drugo napako, ki se odpravlja v garancijski dobi na račun proizvajalca, je večina nepooblaščenih serviserjev odgovorila, da težav ni. Pa vendar obstajajo po podatkih neodvisnih serviserjev posamezni primeri, ko so zastopniki zavrnili garancijo, ker je bilo vozilo servisirano zunaj servisne mreže proizvajalca. Še enkrat, druga stran – torej distributerji in zastopniki – zagotavlja, da upravičencu iz garancije nikoli ni bil zavrnjen garancijski zahtevek, ker bi bilo vozilo vzdrževano pri nepooblaščenem serviserju.

Kje servisirate avto v garanciji in kje ga zares morate?
Foto: Shutterstock
Dve Fursovi dražbi v Mariboru in Novem mestu: skuter, čoln, kolesa, smučke in še kaj
2 uri
Finančna uprava obvešča o dveh dražbah najdenih stvari.Prva bo v Finančnem uradu Maribor, Tržaška cesta 49, in sicer v sredo, 8. maja 2019 ob 10. uri. Predmete si je mogoče ogledati isti dan
Več ▼

Finančna uprava obvešča o dveh dražbah najdenih stvari.

Prva bo v Finančnem uradu Maribor, Tržaška cesta 49, in sicer v sredo, 8. maja 2019 ob 10. uri. Predmete si je mogoče ogledati isti dan na kraju dražbe, in sicer od 8.45 ure do začetka dražbe. Najdene stvari se prodajajo po načelu videno-kupljeno, so brez garancije, reklamacija kakovosti po prevzemu ni mogoča. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi najdenih stvari je predhodno evidentiranje identitete dražitelja. Za "legitimacijo" boste potrebovali osebni dokument, prijavite pa se lahko že od 8.45 ure dalje. Plačilo je mogoče v gotovini ali s karticami. Na tej povezavi je več o dražbi s slikami predmetov.

Tri dni kasneje bo dražba v Novem mestu, to je v soboto, 11. maja 2019. Javna dražba bo potekala na naslovu Drgančevje, objekt 16, Novo mesto - ob 10. uri. Ogled stvari je mogoč od 9. ure isti dan na kraju dražbe. Veljajo tudi enaka pravila za sodelovanje in plačila, kot so zgoraj. Več na povezavi.

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu aprila slabše 1
3 ure
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je aprila znova nekoliko poslabšalo. Indeks gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je v primerjavi z
Več ▼

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je aprila znova nekoliko poslabšalo. Indeks gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je v primerjavi z marcem znižal za 0,5 točke na 99,2 točke.

"Podjetja so manj zadovoljna in optimizem se je po marcu znova razblinil," so navedli na inštitutu. Bolj pesimistične so napovedi za prihodnje mesece, saj podjetja skrbijo negotovosti v svetovni trgovini in upočasnitev gospodarske dejavnosti na hitro rastočih trgih.

Ifo raziskavo izvaja na vzorcu približno 9000 podjetij. Nemčija je ena največjih svetovnih izvoznic, stanje njenega gospodarstva pa mnogi razumejo kot indikator razmer v svetovnem gospodarstvu. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 ure
1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?3.
Več ▼

1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki

2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?

3. Kako globoko gredo Šarčeve reforme

4. Mercedes za VIP goste s krepkimi motorji, sedeži razreda S in kmalu tudi na elektriko

5. Javni dolg evrskih držav: lani so bile nekatere še kar pridne, druge niti najmanj

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Ameriške delnice spet na rekordu: Koliko prostora ostaja za nadaljnjo rast? 10
4 ure
Bikovski trend je z novim rekordom prebujen; letošnja rast kljub znakom gospodarskega ohlajanja najvišja v treh desetletjih
Na članek...

Ameriški indeks S & P 500 je dosegel zgodovinski vrh, saj je presegel vrednost, ki jo je imel lani jeseni. Letos je delniški indeks S & P 500 pridobil 17 odstotkov (merjeno v evrih skoraj 20 odstotkov), s čimer so vlagatelji na Wall Streetu priča najkrepkejši rasti v prvih treh mesecih in pol v zadnjih treh desetletjih.

»Kot razloge lahko navedem objave rezultatov podjetij za prvi letošnji kvartal , ki so znotraj indeksa S&P 500 v 80 odstotkih presegla pričakovanja,« delniške rasti komentira Mitja Baša iz Triglav Skladov.

»Ameriška centralna banka je v decembru obrnila svoje stališče in ne bo več dvigovala obrestnih mer. Namigi so celo, da bi te znižala in tako stimulativno vplivala na delniške trge. Poleg tega je ameriški trg – gospodarska rast, trg dela – stabilen. Tudi trgovinski spor s Kitajsko bo kmalu rešen, negotovosti ne bo več in tako bo tveganje manjše. Kitajska centralna banka s fiskalno politiko stimulira delniške trge, ocenjuje se, da bodo ti ukrepi pripomogli do 1,5 odstotka pri njeni gospodarski rasti,« še pojasni Baša.

Spomnimo, ameriške delnice so od druge polovice lanskega septembra do božiča izgubile skoraj 20 odstotkov vrednosti. Nato je sledil silovit odboj. Tehnično gledano, se tako bikovski trend ameriških delnic nadaljuje, saj je prejšnja pocenitev med zaključnima tečajema znašala malenkost manj kot 20 odstotkov. Indeks S & P 500 tako od marca 2009 ne pozna 20-odstotnega upada, kar je po nekaterih merjenjih najdaljše obdobje v zgodovini. Vrednost indeksa se je zvišala za 334 odstotkov, upoštevajoč dividendno donosnost pa rast znaša 435 odstotkov.

Štiri petine družb z višjimi dobički od pričakovanj

Analitiki so v luči strahu pred ameriškimi protekcionističnimi težnjami ter znaki ohlajanja svetovne gospodarske rasti pričakovali skromnejše rezultate ameriških družb. A sezona objav rezultatov postreže s številnimi presenečenji. Gigant izdelkov široke proizvodnje P&G je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil najvišjo rast prihodkov v zadnjih osmih letih. Twitter je navdušil z rastjo števila aktivnih uporabnikov za devet milijonov na 330 milijonov, prav tako pa so bili prihodki nad pričakovanji. Od 131 družb uvrščenih v sestavo indeksa S & P 500 so štiri od petih z dobičkom presegle napovedi analitikov. Dobiček je bil v povprečju za štiri odstotke nad napovedmi, prihodki pa za tretjino odstotka, izhaja iz poslovnoinformacijske baze Bloomberg.

Evrope in Azije amerški rekord ne gane

Ameriški rekord nista dala (pretiranega) zaleta evropskim in azijskim delnicam. Japonski Nikkei je današnji dan sklenil četrtino odstotka nad včerajšnjo vrednostjo, blago v rdečem pa so tudi italijanski, francoski in britanski delniški indeksi. V popoldanskih urah je bil nemški delniški indeks DAX za 0,7 odstotka v zelenem in kot takšen najbolj zaslužen za blago rast evropskega delniškega indeksa Euro Stoxx 50. Nemške delnice rastejo kljub znižanju kazalnika nemške gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo.
So pa letošnje rasti v Evropi podobne rastem na Wall Streetu. Nemški DAX je do danes pridobil krepkih 16 odstotkov, nemški CAC 40 odstotno točko več, britanski FTSE pa odstotno točko manj.

Koliko prostora za rast je še ostalo?

Delniški trgi so na visokih nivojih, nepremičnine so drage, obveznice nimajo visokih donosov. Torej – nadpovprečnih donosov ne moremo več pričakovati, velikega optimizma globalno gledano ni, pravi Aleš Lokar iz KD Skladov: »Kjer pa smo ta hip smo pa pač zato, ker so centralne banke na nek način prijazne. Obrestne mere so nizke, denar je poceni oziroma zastonj in so zanimive vse druge premoženjske kategorije, od katerih se pričakuje vsaj kakšen donos.«

Matjaž Lorenčič iz KBM Infonda pravi, da po zadnjih rasteh na kapitalskih trgih in gospodarskih premikih ostaja zmerni optimist. "Gospodarstvo se ne ohlaja rapidno. So pa določeni sektorji v strukturnih spremembah, denimo avtomobilski. Vse dogajanje lahko seveda začini tudi trgovinska vojna, ki dolgoročno nima zmagovalcev," pravi Lorenčič.

Po mnenju Baše recesije ni na vidiku. Pričakovanja so sicer nekoliko nižja, kot pred časom, a ostajajo na relativno visokih in stabilnih temeljih. Na trgu ni velikih tveganj in glede na vse kazalnike po njegovem mnenju delnice še niso predrage »Do konca leta pričakujemo, da bo delniški trg še rasel. Morda bo rast nekoliko bolj umirjena,« pove Baša.

Kako upravljati lastno premoženje v današnjih pogojih?

Ne biti v ekstremih, svetuje Lokar: »Torej, ne bodite ne pretirano konservativni ne pretirani optimisti. Nekaj premoženja imejte v delnicah, nekaj v obveznicah, nekaj pa naj bo depozitov. Znotraj tega pa vsake pol leta ali vsaj na leto dni prilagajajte uteži.« Zdaj bi bilo pametno, pravi Lokar, vsaj nekoliko pobrati dobičke iz delnic in iti na varno stran, a ne likvidirati kar vseh delniških naložb.

Matjaž Lorenčič pa svetuje: »Vlagatelj naj investira skladno s svojimi spodobnostmi in se zaveda tveganj. Vlaga naj sredstva, ki jih lahko dlje časa pogreša in toliko, da morebitne izgube ne pomenijo padca življenjskega standarda. Če na vse to nekdo odgovori pritrdilno, potem lahko vlaga v delnice.«

Pa slovenske delnice?

Delnice v sestavi slovenskega delniškega indeksa SBI TOP so letos pridobile 9,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot v zahodnem svetu in v nekaterih hitro rastočih gospodarstvih. Poznavalcem se delnice ljubljanske borze zdijo zanimive tako zaradi dividend kot zaradi cen. So pa po drugi strani, pravi Lokar, »nadpovprečno izpostavljene lokalnim neumnostim in nizko likvidne.« Torej, če bi varčevali za petletno obdobje, so slovenske delnice lahko zanimive zaradi dividend, na krajši rok nekoliko manj. Lokar svetuje globalno razpršitev, pa tudi – za tiste, ki vlagajo manj – mešane sklade. Torej denimo takšne, ki polovico vlagajo v delnico polovico v obveznice. Namreč, pri trgovanju je treba računati tudi na stroške.

Lorenčič ob slovenskem lovu za dividendami pove: »Izplačila so pri nekaterih družbah že kar na zgornjih mejah. Kar sicer lahko pomeni, da imajo fantastične rezultate ali pa, da ne investirajo oziroma imajo teh planov.«

Ameriške delnice spet na rekordu: Koliko prostora ostaja za nadaljnjo rast?
Februarja obnovitev rasti turističnega obiska 2
4 ure
Po šibkejšem januarju, ko je število prihodov in nočitev turistov nekoliko upadlo, se je februarja rast turističnega obiska obnovila. V turističnih nastanitvenih obratih so tako našteli
Več ▼

Po šibkejšem januarju, ko je število prihodov in nočitev turistov nekoliko upadlo, se je februarja rast turističnega obiska obnovila. V turističnih nastanitvenih obratih so tako našteli malenkost več kot 315.000 prihodov turistov in nekaj nad 858.000 turističnih nočitev, kar je 13 oz. 11 odstotkov več kot februarja lani.

Po danes objavljenih podatkih statističnega urada je bilo prihodov domačih turistov nekaj več kot 147.000 ali dobrih 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ustvarili pa so za nekaj manj kot 424.000 nočitev ali skoraj 13 odstotkov več kot v lanskem februarju.

Prihodov tujih turistov je bilo medtem nekaj manj kot 168.000 ali nekaj nad devet odstotkov več kot v februarju 2018, njihovih nočitev pa nekaj nad 434.000, kar je bilo prav tako skoraj devet odstotkov več kot v enakem mesecu minulega leta.

Največjo medletno rast so sicer ustvarili v zdraviliških občinah (15 odstotkov), sledile so gorske občine (12 odstotkov), obmorske občine (devet odstotkov) in Ljubljana (šest odstotkov).

V januarju in februarju skupaj so medtem v nastanitvenih obratih v Sloveniji našteli nekaj več kot 580.000 prihodov in nekaj nad 1,6 milijona prenočitev. To pomeni štiri odstotke več prihodov in prav toliko več nočitev kot v enakem obdobju lani. (STA)

Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji najslabše v zadnjih dveh letih in pol 4
4 ure

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila aprila 2019 (6,9 odstotne točke) za 2,1 odstotne točke nižja kot marca (9,0 odstotne točke), je sporočil statistični urad. Od začetka leta 2019 se je znižala za 5,3 odstotne točke, še vedno pa je bila za 7,3 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja. Je pa vrednost kazalnika najnižja od septembra 2016.

Gospodarsko razpoloženje je na mesečni ravni najbolj nižal kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,1 odstotne točke); na mesečni ravni so nanj negativno vplivali tudi kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (za 0,5 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke) in med porabniki (za 0,2 odstotne točke); kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih pa na mesečno spremembo tega kazalnika ni vplival.

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila aprila 2019 za 6,4 odstotne točke nižja kot aprila 2018. Tudi na znižanje gospodarskega razpoloženja na letni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 3,3 odstotne točke), nanj so na letni ravni negativno vplivali še kazalniki zaupanja med porabniki (za 1,7 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke) in gradbeništvu (za 0,7 odstotne točke); vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pa je bil na letni ravni pozitiven (za 0,1 odstotne točke).

Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji najslabše v zadnjih dveh letih in pol
Foto: Arhiv SIJ
To so top last minute slovenski hoteli za prvomajske praznike (PRO)
29.03.2019 12:36
Objavljamo izbrano ponudbo pretežno štirizvezdičnih hotelov v Sloveniji.
Na članek...

Prvomajski prazniki lahko letos ob treh dneh službenega dopusta postanejo tedenske počitnice. Čeprav so morja in jezera v tem času še prehladna za kopanje, pa prvomajske počitnice postajajo vse bolj privlačne iz dveh glavnih razlogov.

Idealne temperature

Temperature so v začetku pomladi za mnoge idealne. Povprečne dnevne temperature ob morju se v začetku maja čez dan povzpnejo do ali celo čez 20 stopinj, v notranjosti pa znašajo le nekaj stopinj manj. V nasprotju s poletno gnečo je obdobje prvomajskih praznikov idealno za obisk obmorskih mestec, pa tudi destinacij v višje ležečih krajih, predvsem tistih z velneško ponudbo.

Nižje cene

Čeprav je v tem času vreme pogosto idealno za krajši dopust, pa so cene še vedno precej nižje kot v poletnem vrhuncu turistične sezone. Večina Slovencev med dopustovanjem biva v namestitvah s tremi zvezdicami.

Pa vendar, obstajata dve poti, kako priti do štirizvezdične namestitve za ceno treh zvezdic. Prva je, kot že rečeno, izkoriščanje ugodnih cen v času prvomajskih počitnic.

Popusti 365 dni na leto

Druga pot, ki na srečo ni časovno omejena na zgolj en teden v letu, pa je zakup turističnih aranžmajev prek spletnih namestitvenih portalov. Izbor smo opravili na primeru prvomajske ponudbe Megabon, ki ponuja izbrane kakovostne hotele po najnižjih cenah.

Pomlad v hotelu Vesna v Termah Topolšica

Terme Topolšica*** so odmaknjene od mestnega vrveža, v sklopu hotelskega kompleksa Vesna pa se nahajata tudi zunanji in notranji vodni park s termalno vodo. Navdušeni boste nad vodnimi atrakcijami za vso družino. Topli vrelci, bazen za otroke, masažne prhe in masažni bazeni ter prave rimske kopeli zagotavljajo, da vam tudi v hladnejših dneh ne bo dolgčas.

Ponudba v vrednosti 139 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v standard dvoposteljni sobi z balkonom za 2 osebi,
  • 2x polpenzion za 2 osebi,
  • neomejen vstop v vse termalne bazene hotela Vesna,
  • neomejen vstop v svet savn v Wellness centru Zala,
  • 20% popust na masaže celotnega telesa,
  • uporabo kopalnih plaščev,
  • animacijo in zabavni program,
  • brezplačni Wi-Fi.
  • Več o ponudbi.

Wellness v Best Western Hotel Kranjska Gora

Best Western Hotel Kranjska Gora je 4* hotel v Kranjski Gori z dolgoletno tradicijo kakovosti in gostoljubja. Hotel se nahaja v osrčju veličastnih Julijskih Alp, na obrobju enega najstarejših parkov v Evropi, Triglavskega Narodnega parka in le 3-minunega sprehoda do centra vasi.

Ponudba v vrednosti 169 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v dvoposteljni Standard sobi za 2 osebi,
  • 2x polpenzion (zajtrk in večerja) za 2 osebi,
  • uporabo hotelskega bazena in wellnessa (finska, parna in infrardeča savna ter jacuzzi),
  • uporabo fitnessa,
  • brezplačni Wi-Fi,
  • brezplačno parkirišče.
  • Več o ponudbi.

Pomladni oddih v Biotermah

V "zdravih sobah" hotela Bioterme**** se boste počutili prijetno in si resnično odpočili. Sobe ponujajo vse udobje hotela s štirimi zvezdicami, hkrati pa so v njih uporabljeni naravni materiali, ki ionizirajo zrak in ne vplivajo na okolje.

Ponudba v vrednosti 199 EUR med drugim vključuje:

  • 2x nočitev v dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2x polpenzion za 2 osebe,
  • neomejeno kopanje v bazenih termalnega parka (med 8. in 21. uro),
  • možnost celodnevnega kopanja na dan prihoda in odhoda (brez uporabe, kopalnega plašča in kopalnih brisač),
  • neomejen vstop v svet savn in fitness,
  • uporabo kopalnega plašča v času bivanja,
  • 15% popust na masaže v wellnessu Bioterm v času bivanja,
  • brezplačni Wi-Fi,
  • brezplačno parkirišče ob hotelu.
  • Več o ponudbi.

Pomladni kraljevski velnes v Lambergh Chateau & Hotelu

Ste razpoloženi za brezčasno eleganco? Ali se morda želite sprostiti in doživeti kulinarične in velneške počitnice, o katerih ste vedno sanjali? Dobrodošli v Lambergh Château & Hotelu**** v idilični alpski Dvorski vasi, kjer na obronkih gozda spokojno počivata romantični dvorec in butični hotel.

Ponudba v vrednosti 235 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat prenočitev v standardni hotelski dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2-krat bogat samopostrežni zajtrk za 2 osebi,
  • 2-krat večerjo po izboru chefa za 2 osebi,
  • neomejeno uporabo bazena in jacuzzija, fitnesa in vstop v savne (turška, finska, infrardeča) z ohlajevalnim bazenom in sobo za sprostitev.
  • Več o ponudbi

Velneški oddih v hotelu Habakuk, Terme Maribor

Zdaj lahko po ekskluzivni in najnižji ceni uživate v dvodnevnem štirizvezdičnem udobju sredi neokrnjene narave, z vključenim polpenzionom in velnesom za dve osebi. Hotel Habakuk je z leti postal sinonim za udoben in sproščajoč oddih, saj svoje goste razvaja z vrhunsko opremljenimi sobami, velnes & spa centrom, vrhunsko lokalno kulinariko in čudovito lokacijo.

Ponudba v vrednosti 189 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat prenočitev v dvoposteljni sobi za 2 osebi,
  • 2-krat polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) za 2 osebi,
  • vstop v velnes & spa center hotela Habakuk (neomejena uporaba bazenov s termalno vodo in savne).
  • Več o ponudbi

Vrhunski velnes v Termah Olimia – Aparthotelu Rosa

Upočasnite ritem in bivajte stran od hotelskega okolja, a še vedno blizu raznovrstni sprostitvi, ki vam jo ponujajo Terme Olimia. Apartmaji Aparthotela Rosa so idealni za družine, primerni pa so tudi za sproščeno razvajanje v dvoje. Zbudite se s pogledom na jezero v neposredni bližini Term Olimia. Prepustite se popolnemu oddihu in sprostitvi, spočijte se, premagajte stres, uživajte v zdravem okolju, telesni aktivnosti in prijetnem druženju. Vse to in še več vam zagotavlja velneški center Termalija.

Ponudba v vrednosti 309 evrov med drugim vključuje:

  • 2-krat najem apartmaja, tip B, za 4 osebe,
  • kopanje v bazenih Termalija Relax in Termalija Family Fun,
  • nočno kopanje v bazenih Termalija Relax in Termalija Family Fun (petek in sobota),
  • kopanje v bazenih Vodnega planeta v Termah Tuhelj,
  • vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro,
  • uporabo fitnesa.
  • Več o ponudbi

    To so top last minute slovenski hoteli za prvomajske praznike
    Foto: Jure Makovec
    Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest
    23.04.2019 12:50

    Žago GG Postojna, kjer so predelovali hlode iz gozdov Snežnika, Blok in okolice Postojne, so v Starem trgu pri Ložu v začetku leta 2017 ustavili. Avstrijsko podjetje MBS Handels, katerega direktor Max Georg Stingl je predstavnik že tretje generacije žagarske družine, jo je oktobra 2017 spet zagnalo, sredi prejšnjega leta pa od GG Postojna odkupilo še proizvodnjo opažnih plošč za betoniranje. Zdaj imajo 110 redno zaposlenih in še precej agencijskih delavcev. Že lani so bili največji predelovalec hlodovine v Sloveniji, letos pa bodo prihodke podvojili. Naložbe bodo nadaljevali, v prihodnjih treh letih načrtujejo odpreti še sto novih delovnih mest.

    »V odkup zdajšnje opreme, njen zagon in najnujnejše posodobitve smo že vložili 14 milijonov evrov, do konca leta 2022 jih nameravamo še 16 milijonov. Za pomoč pri financiranju naložb bomo zaprosili tudi državo Slovenijo. Lani smo predelali 105 tisoč kubičnih metrov hlodovine, za letos načrtujemo, da jih bomo že 145 tisoč. Že prihodnje leto bo predelava hlodovine presegla 300 tisoč kubičnih metrov,« je povedal Max Georg Stingl.

    MBS List ima žago v Guttaringu na avstrijskem Koroškem. Za širitev v Slovenijo pa se je odločil po tem, ko so njegovi sosedje dosegli omejitev poslovanja žage v Avstriji. Ta stoji v naselju – najprej je bila na njegovem obrobju, potem pa so ljudje hiše postavili tudi okrog nje.

    Tradicija, veliko zemljišče, bližina pristanišč

    »Lokacijo za širitev dejavnosti smo iskali v Sloveniji. Za najprimernejšega se je izkazal Stari trg pri Ložu. Tamkajšnja žaga, ki je zunaj naselja, je specializirana za predelavo lesa iglavcev. V njeni okolici so velike zaloge jelke z večjimi premeri stebel, tu je tudi smreka. Za nas je izjemno pomembno, da ima žaga v lasti veliko industrijsko zemljišče, ker potrebujemo dovolj prostora za skladiščenje hlodov, pa tudi za žaganje. Ker bomo dejavnost še širili, okoliško zemljo še dokupujemo. V Starem trgu pri Ložu lahko delamo vse leto 24 ur na dan. V teh krajih se lahko pohvalijo z desetletja staro tradicijo predelave lesa, tako da lahko zaposlujemo dobre sodelavce z izkušnjami in strokovnim znanjem. Za naše uspešno poslovanje je pomembna tudi bližina pristanišč v Kopru, Trstu in na Reki, od koder lahko oskrbujemo kupce,« je pojasnil Stingl.

    Letos bodo podvojili prodajo

    Lani so predelali 105 tisoč kubičnih metrov hlodovine, za letos načrtujejo, da jih bodo že 145 tisoč. Lani so ustvarili 19,1 milijona evrov prihodkov in 1,44 milijona evrov dobička iz poslovanja, za letos načrtujejo, da bodo imeli že 40 milijonov evrov prihodkov.

    Montirajo linijo za skobljanje

    Ko smo jih pred nedavnim obiskali, so montirali linijo za skobljanje lesa, ki so jo pripeljali iz Avstrije. »S skobljanim lesom bomo hitrejši in učinkovitejši pri izdelavi opažnih plošč za betoniranje,« je pojasnil Stingl.

    Proizvodnja rumenih opažnih plošč, ki jim pravimo tudi »bosanke«, sicer poteka nepretrgoma 24 ur na dan. Kot smo lahko opazili, je pri njej potrebnega še kar nekaj ročnega dela. Vsaka plošča je sestavljena iz nekaj deset deščic, ki jih zlepijo in jim dodajo rumeni ovojni plošči. Ker deščice niso zadosti ravne, je treba ploščo pred dokončno izdelavo popravljati. S skobljanjem, zaradi katerega bodo deske bolj ravne, pa se bo čas izdelave plošč skrajšal.

    Proizvodnjo opažnih plošč bodo tudi sicer posodobili, tako da bo prihodnje leto dosegla 2,5 milijona kvadratnih

    metrov.

    Nova sušilnica lesa

    Videli smo tudi sodobne sušilnice lesa. MBS List namerava les sušiti v čim večjem obsegu, zato bo zmogljivost sušenja prilagodil večji predelavi hlodovine. »Lani smo prodajali večinoma še svež in v manjšem obsegu sušen žagani les, predvsem večjim trgovcem z gradbenim materialom in proizvajalcem izdelkov za pakiranje,« pove sogovornik.

    Kupci v 46 državah

    Svež oziroma sušen žagani les so prodajali kupcem iz 46 držav. Njihovi največji kupci so iz Srednjega vzhoda, opažne plošče pa prodajajo večinoma v srednji Evropi. Prodajo svojih izdelkov želijo še bolj razpršiti, zato intenzivno obdelujejo nove trge, ki so večkrat na precej kriznih območjih, kjer so vojne vihre porušile precej stavb, zato je treba zgraditi nove.

    Hlode bo pregledoval robot

    Delovanje žage so v zadnjih mesecih tehnično izboljšali, tako da je izkoristek vsakega debla – tako se na žagi meri učinkovitost – že zdaj nad slovenskim povprečjem. V Sloveniji je povprečen izkoristek debla 54-odstoten, na žagi v Starem trgu pri Ložu je kar 66-odstoten. »Izkoristek bomo še izboljšali. Kmalu bomo hlode pred razrezom pregledovali s strojnim vidom oziroma elektronsko, s čimer zagotovimo, da se les posameznega hloda porabi bolj gospodarno oziroma je njegov razrez bolj natančen,« je razložil sogovornik.

    V Stari trg bodo namestili še eno žagarsko linijo

    V Stari trg bodo preselili linijo iz Guttaringa. Tračna žaga, ki jo imajo zdaj v Starem trgu, je najprimernejša za debela debla, tista, ki jo bodo prenesli iz Avstrije, pa je boljša za debla manjših premerov.

    Potrebujejo precej močnejšo elektriko

    »Kdaj natančno bomo v Starem trgu pri Ložu montirali še eno žagarsko linijo, še ne vemo. Prenos je odvisen predvsem od tega, kako hitro bomo tu dobili boljšo oskrbo z elektriko. Žagarska linija, ki jo nameravamo preseliti, je sodobnejša in učinkovitejša, ker nam pri delu pomaga tudi kar nekaj elektronske opreme. Ta pa zahteva stalno, predvsem pa zadostno oskrbo z električno energijo, za kar pa je treba od Cerknice do Starega trga pri Ložu položiti nov električni kabel. Z njim bi dobili elektriko moči sedem megavatov, zdaj je imamo na voljo 2,5 megavata. Dodatno električno energijo bi poleg nas potrebovala tudi družba Kovinoplastika, ki prav tako posluje v Loški dolini. S podjetjem Elektro Ljubljana in ministrstvom za gospodarstvo se zdaj pogovarjamo, kako bi Elektro Ljubljana lahko pospešil izvedbo te naložbe,« je povedal Stingl.

    Dokup novih zemljišč

    Da bi lahko razširili poslovanje, bodo kupili dodatna zemljišča. »Teh je v naši okolici dovolj, vendar bodo potrebne spremembe prostorskih načrtov občine Stari trg pri Ložu. Računamo, da bodo kmalu sprejete, saj naše naložbe lokalna skupnost in župan podpirata,« je še dodal Max Georg Stingl.

    Župan podpira širitev žage

    Župan občine Stari trg pri Ložu Janez Komidar pa pravi: "Širitev žage na občini podpiramo, zato zdaj potekajo priprave na uvedbo postopka za spremembo OPPN, kjer bomo del kmetijskih zemljišč spremenili v industrijska. Bo pa to terjalo, če bomo vsi hiteli, vsaj dve do tri leta. Z avstrijskim investitorjem smo zadovoljni, saj vidimo, da držijo besedo. Preden so kupili žago, so nam prišli predstaviti načrte. Takrat sem jim rekel, da se naj držijo tistega, kar se bodo dogovorili z zaposlenimi, naj spoštujejo zakone ter če je mogoče, zaposlijo domačine. Zdaj je res drugače kot je bilo pod prejšnjimi lastniki, ko so bili delavci brez plačanih socialnih prispevkov, plače so zamujale po tri mesece, nekateri jih sploh niso dobili. Zdaj zaposleni dobijo plače tako kot je dogovorjeno. Zaposlujejo domačine, ker pa jih je premalo, imajo tudi agencijske delavce. Za lastnike tukajšnjih gozdov je dobro, da MBS List odkupuje les po sprejemljivi ceni. Dobro je tudi, da ni več takih dolgih transportnih poti. Prej so debla vozili na žage v Avstrijo, nazaj sem pa lesene deske. Zdaj se žaga tu. Za občino je dobro, da imamo tu podjetje, ki plačuje davke in prispevke, del katerih ostane tu pri nas. Podpiramo tudi prizadevanja, da bi Elektro Ljubljana položil nov kablovod, saj bi močnejša elektrika, koristila tudi vsem drugim podjetnikom, ne le žagi in Kovinoplastiki. Mi želimo za dva hektarja razširiti industrijsko cono Markovec, za kar potrebujemo močnejšo elektriko."

    Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest
    Foto: Mateja Bertoncelj
    Huawei naj bi Britancem pomagal pri vzpostavitvi omrežja 5G 3
    5 ur
    Britanska premierka Theresa May je po poročanju britanskega Daily Telegrapha kitajskemu velikanu Huawei prižgala zeleno luč za pomoč pri vzpostavitvi omrežja 5G. Medtem ko Washington trdi, da
    Več ▼

    Britanska premierka Theresa May je po poročanju britanskega Daily Telegrapha kitajskemu velikanu Huawei prižgala zeleno luč za pomoč pri vzpostavitvi omrežja 5G. Medtem ko Washington trdi, da lahko prek te opreme Peking dostopa do občutljivih podatkov in nadzira kritično infrastrukturo, so britanski obveščevalci tveganje ocenili kot obvladljivo.

    Britanski varnostni svet se je po poročanju omenjenega časnika strinjal, da kitajskemu Huaweiju zaupajo vzpostavitve nestrateškega dela infrastrukture, kot so denimo antene. Na Downing Streetu poročanja časnika niso želeli komentirati.

    Zaradi varnostnih pomislekov so opremo vodilnega proizvajalca opreme mobilnih omrežij prihodnje generacije iz svojih bodočih omrežij 5G že izločile ZDA in Avstralija. Nova Zelandija je največjemu telekomunikacijskemu operaterju preprečila uporabo Huaweijeve tehnologije pri izgradnji svojega naprednega omrežja, Češka pa ga je domnevno izločila iz 20 milijonov evrov vrednega javnega naročila za vzpostavitev davčnega portala.

    Regulirani pogonski gorivi najdražji letos 17
    6 ur
    Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili. Za liter prvega je treba po novem
    Več ▼

    Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili. Za liter prvega je treba po novem odšteti 1,349 evra, kar je 2,5 centa več, liter dizla pa se je podražil za 1,8 centa na 1,279 evra. Gre za najvišje cene teh pogonskih goriv letos.

    Regulirana cena 95-oktanskega bencina je tako najvišji ravni po lanskem oktobru, dizla pa po novembru, je razvidno iz podatkov na spletni strani ministrstva za gospodarstvo. (STA)

    O podražitvi smo že pisali v članku: Bencin jutri dražji za 2,5 centa, dizel pa za 1,8 centa

    Uspešna proizvodna podjetja: Še imate čas, da se potegujete za lovoriko tovarna leta 2019
    17.04.2019 17:00
    Rok za prijavo je 30. april, vstopna točka pa izpolnjen vprašalnik.
    Na članek...

    Če se želite potegovati za lovoriko tovarna leta 2019, je za to še čas. Rok za prijavo je 30. april, prvi korak pa izpolnjen vprašalnik s štirimi sklopi vprašanj, ki ga najdete tukaj.

    Za lovoriko tovarna leta 2018 se je lani potegovalo 14 podjetij. Kot je znano, je strokovno komisijo na sklepnem dogodku v Kranju med tremi finalisti najbolj prepričala Krka z obratom Notol 2. V finale sta se uvrstili še družbi Domel in Polycom.

    Razpis odprte narave, sodelovanje brezplačno

    Razpis za sodelovanje v izboru tovarne leta je tudi letos, tako kot lani, odprt za vsa uspešna proizvodna podjetja v Sloveniji. Z vabilom pa smo na Časniku Finance tudi letos k sodelovanju posebej povabili blizu 150 uspešnih proizvodnih podjetij, ki pri svojih rezultatih izstopajo po dodani vrednosti na zaposlenega, doseženem EBIDTA, marži EBIT, majhni zadolženosti …

    Sodelovanje v izboru za tovarno leta 2019 je za podjetje brezplačno, brezplačna je tudi udeležba na sklepnem dogodku izbora tovarne leta.

    Zmagovalca bo izbrala štiričlanska strokovna komisija

    Najboljše proizvodno podjetje, tovarno leta 2019, bo na sklepnem dogodku izbora izbrala štiričlanska strokovna komisija. Odgovorna naloga čaka Antona Papeža, svetovalca družbe Interenergo, ki je tudi predsednik strokovne komisije, njeni člani pa so še Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana in predstavnik tovarne leta 2018, dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave za razvoj in proizvodnjo zdravil. Prihodnje leto se bo strokovni komisiji pridružil predstavnik letošnjega izbora oziroma tovarne leta 2019.

    Člani strokovne komisije bodo tovarno leta 2019 izbrali po tem, ko bodo finaliste izbora – od tri do pet podjetij – po kratki predstavitvi njihovih dobrih proizvodnih praks pred občinstvom izprašali oziroma »zaslišali«.

    Sklepni dogodek 9. oktobra vključuje tudi ogled Notola 2

    Sklepni dogodek letošnjega izbora v Novem mestu 9. oktobra gosti farmacevtska družba Krka, ki je za svoj obrat Notol 2, v katerem izdelujejo tablete in kapsule, lani prejela lovoriko tovarna leta 2018.

    Udeleženci sklepnega dogodka bodo imeli priložnost Notol 2, ki so ga v Krki odprli leta 2015, vanj pa vložili 200 milijonov evrov, spoznati od blizu oziroma si v živo ogledati, kako v njem poteka proizvodnja tablet in kapsul.

    Čeprav proizvodnja poteka pod strogimi in nadzorovanimi pogoji, pa obiskovalcem Notola 2 ni treba nositi zaščitnih oblačil. V novomeški družbi so namreč že ob snovanju svoje največje naložbe doslej imeli v mislih tudi obiskovalce, ki bi si želeli ogledati oziroma spoznati proizvodnjo zdravil, ki poteka v čistih proizvodnih prostorih, v katere je sicer vstop mogoč le v ustrezni zaščitni obleki.

    V sedem nadstropij visokem obratu, ki se razteza na 55 tisoč kvadratnih metrih in ga sestavljajo štiri stavbe, so namreč namestili tudi veliko stekleno panoramsko dvigalo in zgradili dva hodnika, ki sta od visokoregalnega skladišča in pakirnice ločena s stekleno steno.

    Uspešna proizvodna podjetja: Še imate čas, da se potegujete za lovoriko tovarna leta 2019
    Foto: Aleš Beno
    MZZ od včeraj zvečer odsvetuje potovanja v Šrilanko
    8 ur
    Slovensko zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja razmer po terorističnih napadih v Šrilanki od včeraj zvečer odsvetuje vsa nenujna potovanja v to državo. Vsem, ki so tam ali se tja odpravljajo,
    Več ▼

    Slovensko zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja razmer po terorističnih napadih v Šrilanki od včeraj zvečer odsvetuje vsa nenujna potovanja v to državo. Vsem, ki so tam ali se tja odpravljajo, pa svetujejo, naj bodo previdni in naj upoštevajo navodila lokalnih oblasti.

    Po terorističnem bombnem napadu 21. aprila v cerkvah in hotelih poteka varnostna preiskava, ki vključuje tudi policijsko uro v večjih mestih. Zato so motene lokalne prometne povezave in komunikacijski sistem mobilne in fiksne telefonije, so zapisali v spremenjenih napotkih glede potovanj v Šrilanko.

    "Vsem slovenskim državljanom, ki so na otoku ali se tja odpravljajo, svetujemo previdnost, dosledno upoštevanje odločitev lokalnih varnostnih organov in pridobitev ažurne informacije o stanju na ciljni lokaciji pred potovanjem," poudarjajo na MZZ.

    Potnikom, ki se želijo predčasno vrniti pa odsvetujejo, da bi na odhod čakali na letališčih. Najvarneje je izkoristiti letalsko vozovnico v predvidenem terminu, so dodali.

    Med več kot 320 smrtnimi žrtvami napadov na krščanske cerkve in hotele na velikonočno nedeljo v Šrilanki po dosedanjih podatkih ni slovenskih turistov. Med žrtvami je bilo sicer več kot 30 tujcev. (STA)