Manager
Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje 1
35 min

Mladi črnomaljski podjetniki iz podjetja Starkmat so svoj stol za aktivno sedenje otrok še nadgradili. Razvili so izdelek, ki deluje po istem načelu, le da je namenjen odraslim. Pisarniški stol, poimenovan active chair PRO, je, kot pravijo v podjetju, »najboljši približek delovanju terapevtske žoge«.

Active chair za premikanja sedeža v vse smeri ne uporablja vzmeti ali gum. »Koncept gibanja preprečuje statične položaje, ki jih zavzamemo za dlje časa, kar je dokazano škodljivo. Zato se ne zasedite, ampak telo ves čas išče optimalen položaj,« pojasnjuje Sebastjan Štarkel iz Starkmata.

Aktivni vs. pasivni stoli

Sogovornik razlaga, da središčna lega vrtišča omogoča, da je med sedenjem na active chair gibanje naravno. »Rešitve, ki so na voljo na trgu, imajo bodisi prekratek bodisi predolg lok premikanja sedišča, kar po mnenju stroke ni najbolje za delovanje hrbtenice. Pasivni stoli pa delujejo ravno obratno – s svojo udobnostjo omogočajo dolgotrajno nepremično sedenje, mišice počivajo, hrbtenica izgublja oporo potrebnih mišic, vretenca se s časoma posedejo. Vsi dejavniki se tako seštevajo in sčasoma lahko pride do nepotrebne škode za zdravje,« razlaga sogovornik.

Začeli so z otroškim stolom

Prvi stol, ki so ga razvili, je bil namenjen otrokom, oblikovan pa je bil kot goba – active chair KIDS. Oblika ni bila naključje, saj je sledila funkciji stola, ki ima strokovno podlago. Ta izdelek so prvič predstavili na sejmu Ambient leta 2016, lani pa tudi na Belokranjskem forumu Financ. V samem konceptu delovanja sta oba stola enaka, glavna razlika je v dizajnu. Medtem ko je otroški stol v obliki gobe, je dizajn active chair PRO zelo minimalističen. »Posebno pozornost smo namenili tudi sedišču (večslojna progresivna pena iz navtike, perforacija za večjo zračnost). Skratka, vsak del stola je oblikovan do zadnje podrobnosti. Imamo dva modela, ki se razlikujeta le v dizajnu in izbiri materialov. To sta technetium in graphenium,« opisuje Štarkel.

Izbor stolov se bo še širil

Med modeloma je še ena razlika, in sicer v ceni. Technetium stane 397 evrov, graphenium pa 297 evrov, razlika v ceni nastane zaradi nadstandardnih materialov, pojasnjujejo. Cena otroškega stola pa je 247 evrov. Uspelo pa jim je tudi ohraniti slovenske razvojne dobavitelje. Imajo, tako Štarkel, veliko priložnosti za razširitev družine stolov znamke Active Chair. A kot dodaja, se bo to dogajalo postopoma.

Od Design Week Milano do severne Evrope

Njihov izdelek je že naprodaj v tujini. Trenutno se prodajajo na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Dejavni pa so tudi na področju sejemskih nastopov. Nedavno so bili na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju, kjer so med drugim prejeli srebrno priznanje, pa na sejmu sodobnega zdravstva v Gornji Radgoni, na oblikovalskem sejmu Eunique v nemškem Karlsruheju. Povabljeni so bili v Milano na tamkajšnji teden oblikovanja (Design Week Milano), kje so se predstavili z obema stoloma, otroškim in odraslim.

Glede tujine imajo v podjetju Starkmat še ambicioznejše načrte. »Do konca leta načrtujemo začetek distribucije na dveh trgih v severni Evropi, prihodnje leto pa tudi zaradi trenutnih aktivnosti, kot je spletna prodaja, neposredna prodaja prek terapevtskih centrov in specializiranih prodajaln ter prodaja podjetjem, načrtujemo podvojitev poslovanja,« napoveduje Štarkel.

Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje
Stečajni upravitelj Ilesa išče kupca za nepremičnine in blagovno znamko Mali princ
1 ura
V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji
Več ▼

V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji proizvodni objekt in pripadajoče funkcionalno zemljišče, zaloge in strojna oprema, pa tudi blagovna znamka Mali princ.

Novogoriško okrožno sodišče je avgusta izdalo sklep o prodaji kompleksa na dražbi, ki bo 27. novembra, po izklicni ceni 1,56 milijona evrov. Po besedah stečajnega upravitelja Goloba gre za 17.000 kvadratnih metrov površin, od tega je slabih 10.000 kvadratnih metrov pokritih stavb.

Veliko strojev in opreme je že prodane, a proizvodne hale še zdaleč niso izpraznjene. Kot je še povedal Golob, so tam predvsem nekurantne zaloge. Sodišču je zato predlagal, da bi te zaloge prodali najboljšim ponudnikom v večjih sklopih.

Pomemben izkupiček v okviru stečaja Ilesa naj bi prišel iz naslova blagovne znamke Mali princ. Licenčno pogodbo za to blagovno znamko ima idrijska družba s sedežem v Ljubljani, Mlinar & Mlinar. Likvidacijska vrednost blagovne znamke je 69.000 evrov. (STA)

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
2 uri

Torek prinaša nove cene pogonskih goriv na slovenskih črpalkah. Merjeno v evrih, je nafta v minulih dveh tednih splezala na novo najvišjo raven od novembra 2014. Cene dizla so v zadnjih treh določitvah regulirane cene ob regionalnih cestah vselej poskočile in so tako za devet odstotkov višje kot ob začetku lanske jeseni, skok cene 95-oktanskega bencina pa je v višini 6,5 odstotka manj izrazit.

V začetku minulega 14-dnevnega obdobja, ki je relevantno za tokratno določitev cen goriv, je zahodni svet trepetal pred potencialnimi posledicami tropskih neviht, ki so se približevale ameriški obali. Posledično je cena poskočila na najvišjo točko od konce leta 2014, vsaj merjeno v evrih. Odtlej pa so se razmere na naftnem trgu normalizirale, večjih premikov pa ni bilo zaslediti niti pri valutnem paru evro-dolar. Tako povprečna cena dizla kot bencina ter razmerje med evropsko in ameriško valuto so precej blizu povprečju prejšnjih 14 dni. Manjši premiki cen so možni, opaznejših sprememb cen pa ne gre pričakovati.

Liberalizacije cen bencina in dizla (še) ne bo

Se bo pa, kot kaže, tudi v vladi Marjana Šarca nadaljevalo odlašanje dokončne odločitve o liberalizaciji cen goriv. Tako kot pred šestimi meseci je v minulem tednu ministrstvo za gospodarstvo vladi v sprejem znova predlagalo polletno podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Kot poroča STA namreč konec meseca poteče prejšnje podaljšanje uredbe. V predlogu nove je zapisano, da začne veljati 1. oktobra in velja do 31. marca. Za prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se bo upoštevalo obračunsko obdobje od 24. septembra do 5. oktobra.

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
BMW sklenil pogodbo z madžarsko vlado o gradnji nove tovarne 1
2 uri
Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo
Več ▼

Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo evrov.

Novico je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI po pogovorih v petek v Münchnu sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Po njegovih besedah naj bi bila pogodba podpisana 12. oktobra. Znesek financiranja in podrobnosti pogodbe bodo predstavljene javnosti, je povedal Szijjarto.

BMW je gradnjo tovarne v Debrecenu napovedal konec junija. V tovarni naj bi letno izdelali 150.000 konvencionalnih in električnih vozil, ob začetku proizvodnje pa naj bi zaposlili več kot tisoč ljudi. (STA)

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij
3 ure
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI, PRAVO

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

IT VARNOST

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 ure
1. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka2. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja3. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli
Več ▼

1. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka

2. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

3. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen

4. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

5. (reportaža) Velenjski optimizem nad Gorenjem počasi ugaša

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
19.09.2018 16:27
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
Koroška podjetja delavce vse bolj iščejo v tujini 4
4 ure
Več koroških podjetij se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem delavcev, zato jih v zadnjem obdobju iščejo tudi v tujini. V družbi Tab Mežica tuji delavci predstavljajo že petino zaposlenih, v
Več ▼

Več koroških podjetij se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem delavcev, zato jih v zadnjem obdobju iščejo tudi v tujini. V družbi Tab Mežica tuji delavci predstavljajo že petino zaposlenih, v Metalu Ravne osem odstotkov. Največ tujih delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, s katero ima Slovenija podpisan sporazum o zaposlovanju.

Koroška podjetja se predvsem v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in turizmu že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem primernih kadrov, zato privabljajo delavce iz tujine. Največ jih prihaja iz BiH, zaposlujejo se na kvalificiranih delovnih mestih, ki so fizično intenzivna, vse pogosteje prihajajo skupaj z družinami oziroma se jim družine pridružijo kasneje, je za STA pojasnila direktorica GZS območne zbornice Koroška Aleksandra Gradišnik.

Koroška ima v slovenskem merilu nizko stopnjo brezposelnosti. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je junija letos stopnja registrirane brezposelnosti v regiji znašala 7,2 odstotka, v Sloveniji pa 7,9 odstotka. Regijo poleg tega zaznamuje bližina Avstrije, kamor na delo dnevno odhaja veliko delovnih migrantov, in dejstvo, da si mladi iščejo priložnosti izven regije. Ob tem tudi gospodarska rast pred regijo postavlja še večje izzive, kako in kje poiskati rešitve za izboljšanje kadrovske strukture.

Za določene poklice je zato po mnenju območne GZS nujno prilagoditi izobraževalne vsebine potrebam regijskega gospodarstva in se soočiti z demografskimi trendi, ki zahtevajo več povezovanja in prenosa znanj med generacijami mladih, aktivnih in starejših zaposlenih. (STA)

V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … 4
4 ure
Se grejete na kurilno olje? Pozor, cena je že za četrtino višja kot lani in z začetkom kurilne sezone utegne še rasti
Na članek...

Tik pred začetkom ogrevalne sezone se je cena kurilnega olja povzpela na eno najvišjih ravni v zadnjih letih. Cene elektrike na borzah gredo navzgor, to se že pozna podjetjem, kmalu se bo tudi gospodinjstvom. Enako je pri cenah plina. Kaj poganja cene in kako visoko lahko gredo?

V zadnjih mesecih se (predvsem) na evropskih energetskih trgih dogaja precej dramatična rast cen – ne gre le za elektriko, plin in goriva, močno so se podražili tudi emisijski kuponi (kar denimo vpliva na proizvodno ceno električne energije v termoelektrarnah). Pred začetkom kurilne sezone smo pogledali, kaj se dogaja s cenami.

Cena kurilnega olja gre v višave

Cena kurilnega olja v Sloveniji se je po podatkih evropske komisije v zadnjem letu dni zvišala za 25 odstotkov. Podobno rast cen so zaznali tudi v drugih državah članicah EU, še vedno pa so slovenske cene »kurilca« za okoli 15 odstotkov višje od povprečja Unije. Za liter kurilnega olja je treba v Sloveniji trenutno plačati malenkost več kot en evro, kar je ena najvišjih cen v zadnjih štirih letih.

Trg s kurilnim oljem je v Sloveniji od aprila 2016 liberaliziran, kar pomeni, da trgovci lahko prosto določajo cene. Med njimi, pokaže hiter pregled aktualnih cenikov na njihovih spletnih straneh, gromozanskih razlik ni, z izbiro najugodnejšega se pri nakupu tisoč litrov kurilnega olja da prihraniti okoli 30 evrov.

Kaj je razlog za rast cen? Predvsem rast cen nafte – je pa zanimivo, da se je cena kurilnega olja v letu dni zvišala precej bolj kot denimo cena 95-oktanskega bencina. O razlogih za rast cen in napoved prihodnjih gibanj smo povprašali Petrol, kjer pravijo: »Petrol ima za kurilno olje izdelano metodologijo oblikovanja cen, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ni dovoljeno razkrivati. Cene kurilnega olja se oblikujejo prosto glede na cene tekočih goriv na svetovnih borzah ter razmerje med dolarjem in evrom, upoštevaje vse državne davčne obremenitve in takse, ponudniki pa neodvisno določijo način spreminjanja cen. Petrol prihodnjih cen energentov nikoli ne komentira, saj prav naftni trg in trg dolarja sodita med najbolj nestanovitna svetovna finančna trga.«

Vseeno pa strankam svetujejo, naj kurilno olje naročijo še pred glavno sezono, ko se ponavadi dvignejo tudi cene tega energenta na svetovnih borzah.

Cene elektrike na borzah navzgor, pričakujte višje račune

Cena elektrike na nemški borzi je v zadnjih dveh letih zrasla za več kot sto odstotkov, rast je pospešek dobila predvsem v zadnjem letu dni. Po cenah na nemški borzi se ravnajo cene na večini preostalih evropskih borz. Večji industrijski odjemalci zvišanje cen že čutijo, kmalu, nekatera že jeseni, bodo borzne podražitve na položnicah občutila tudi gospodinjstva, smo pisali pred kratkim.

Rast cen so zaznali tudi državni statistiki – drobnoprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca se v drugem četrtletju v obdobju enega leta ni spremenila, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa se je zvišala za šest odstotkov. Končni račun za elektriko je sicer setavljen iz serije dajatev. Ali bi te lahko vplivale na zvišanje? Ne. »Postavka dobava energije je v drugem četrtletju 2018 za povprečnega negospodinjskega odjemalca v povprečju zrasla za deset odstotkov, regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema se v opazovanem obdobju enega leta ni spremenila, dajatve za namene energetike pa so se v obdobju enega leta v povprečju znižale za dva odstotka,« opažajo na ministrstvu za infrastrukturo. Za rast končnih cen je torej kriva rast cen elektrike, in ne dajatev ali omrežnin.

Pričakovati je, da bodo cene še rasle, tudi nekatera gospodinjstva, kot že rečeno, bodo spremenjene razmere na trgu kmalu občutila na položnicah. Kateri dobavitelji so že napovedali podražitve, preberite v članku Elektrika: Kateri dobavitelji bodo dražili, kateri ne in kdo (še) molči?

Plin se draži, za odjemalce panike menda (še) ni

Enako kot pri elektriki se dogaja tudi na trgu zemeljskega plina. Glede na podatke z avstrijskega plinskega vozlišča se je cena zemeljskega plina v zadnjem letu dni skoraj podvojila.

Kaj je razlog za to? Pravzaprav jih je več. Pri Bloombergu so se pred kratkim razpisali o cenah plina in razlogih za rast. Analitiki ocenjujejo, da se je v zadnjem času močno povečalo povpraševanje po zemeljskem plinu, predvsem, ker gre za čistejši energent kot premog. Na evropskem trgu namreč v zadnjem času močno raste tudi cena emisijskih kuponov, kar draži proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah.

Ali rast cen plina na borzah pomeni, da nas bo, ko dobimo naslednji račun za plin, zadela kap? Ne, ni tako hudo. Trgovci in dobavitelji plina (pa tudi veliki industrijski odjemalci) se pred takšnimi nihanji na trgih praviloma zavarujejo z zakupi plina vnaprej po točno določeni ceni. To pomeni, pravijo poznavalci, da se letošnja rast cen plina na borzah še ne bo pokazala na položnicah. Če pa bodo borzne cene vztrajale na sedanjih ravneh, bodo v prihodnjih letih višji seveda tudi zneski na položnicah za plin.

V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …
Hyundai i20 v bitko s tekmeci brez dizlov 1
5 ur
S korenito prenovo modela i20 so se Korejci znebili dizlov, dodali pa mu 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik, zmogljivejši turbo motor ter zvrhano mero pameti.
Na članek...

Trendi kažejo, da vse več kupcev posega po malih športnih terencih in križancih, vseeno pa zanimanje po mestnih avtomobilih ne popušča. Prodajna statistika ostaja dobra, med kupci se je v minulih letih dobro “prijel” tudi Hyundai i20, a je po štirih letih razumljivo izgubil nekaj pozornosti. Svež veter v jadra naj bi mu vdahnila medgeneracijska prenova, ki prinaša več novosti, kot se zdi na prvi pogled.

Hyundai i20 so tako temeljito prevetrili inženirji. Kar nekaj časa so z drugačnimi nastavitvami blaženja namenili izboljšavam karoserije in podvozja, bolj direktno in odzivno naj bi bilo tudi krmiljenje. Vozne lastnosti so pilili kar na bližnjem Nurburgringu, odkoder pa v duhu nekatere konkurence ni bilo slišati za dizle dokaj tipičnega ropota.

Korejci so iz ponudbe namreč črtali dizelske motorje ter jo raje obogatili z močnejšo različico litrskega turbobencinca T-GDI.

Ta ob 6-stopenjskem ročnem menjalniku zmore moč 88 kilovatov oziroma 120 konjev, šibkejši s 74 kilovati oziroma 100 konji pa je spojen s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Ker kupci v mestnih gnečah vse bolj cenijo pomoč samodejnega menjalnika, si je pri obeh i20 za doplačilo 1.290 evrov moč omisliti tudi 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik s funkcijo ISG (Idle Stop&Go).

V ponudbi je v kombinaciji s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom sicer ostala tudi manj sodobna, a zato cenejša alterativa - 1,25-litrski atmosferski motor v različici s 55 kilovatov (75 KM) oziroma 62 kilovatov (84 KM). Po tej opciji naj bi posegli nezahtevni kupci, ki iščejo predvsem nov, sodoben, na oko privlačen in cenovno dostopen avtomobil.

Da se prenovljeni Hyundai i20 trudi še bolj ugajati mlajšim kupcem kaže tudi nov opcijski infozabavni vmesnik s 7-palčnim zaslonom na dotik (paket Multimedia za 580 evrov), ki ob navigaciji omogoča tudi povezljivost s pametnim telefonom (podpira Apple CarPlay in Android Auto).

Osnovna različica opreme Life ima v opremi 3,8-palčni informacijski zaslon, višja stopnja Comfort pa vključuje 5-palčni zaslon ter predvajalnik MP3.

Na spomladanskem Prima testu smo pri i20 pogrešili sodobne tehnologije, ki povečujejo varnost voznika, potnikov in drugih udeležencev v prometu.

V ponovitvi bi se mali Hyundai gotovo odrezal bolje, saj je pod imenom SmartSense (večinoma opcijsko) zdaj na voljo sistem za preprečevanje naleta (FCW), v pomoč pri varni vožnji pa so tudi nadzor voznikove zbranosti (DAA), pomoč pri zadrževanju znotraj voznega pasu (LKAS) ter samodejno prižiganje in ugašanje dolgih luči (HBA).

Jasno je, da so k projektu prenove modela i20 v Frankfurtu, kjer nastajajo korejci za Evropo, povabili tudi oblikovalce, nenazadnje ljudje tudi avtomobile kupujemo z očmi. Prej bolj ostre linije so nekoliko zgladili.

Prenova tako prinaša spremenjeno kaskadno masko, prednji odbijač in luči, zadnja svetila so postala večja, skupaj z zadnjim odbijačem bolj zaobljena ter lahko svetijo tudi v LED-tehniki, v ponudbi so nova 15- oziroma 16-palčna platišča.

Prefinjene poteze pridejo do izraza tudi ob novih barvah, dodali so rdečo Tomato, modro Champion Blue in svetlo modro Clean Slate, kupci pa si za doplačilo lahko izberejo tudi kontrastno streho v črni barvi ter sončno streho.

Barvna popestritev je doletela tudi notranjost, kjer so na voljo nove kontrastne barve, kot so vijolična, modra in rdeča, še posebej nežnejši spol pa bo vesel ogrevanega volanskega obroča.

Ker je gneča za pozornost kupcev v tem razredu res velika, je Hyundai pri modelu i20 obogatil nabor serijske opreme, zadržal pa štiri pakete opreme Life, Comfort, Style in Premium. Osnovna cena 1.25 CVVT Life s promocijskim popustom v višini 1.200 evrov tako znaša 10.990 evrov, na vrhu ponudbe pa je i20 1.0 T-GDI 120 Premium s ceno 15.840 evrov. Slovenski zastopnik ob premieru prodajnih načrtov ni razkril, upajo pa, da se bo dobra prodaja nadaljevala in bo njihov prenovljeni i20 vsako leto našel več kupcev.

Hyundai i20 v bitko s tekmeci brez dizlov
Nemčiji do leta 2020 ne bo uspelo doseči cilja milijon električnih avtomobilov 5
5 ur
Nemčiji do leta 2020 ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja, da bi imeli na cestah en milijon električnih avtomobilov. Po ocenah vladnih svetovalcev bi lahko do leta 2020 dosegli približno
Več ▼

Nemčiji do leta 2020 ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja, da bi imeli na cestah en milijon električnih avtomobilov. Po ocenah vladnih svetovalcev bi lahko do leta 2020 dosegli približno polovico te številke. V začetku leta je bilo na nemških cestah 98.820 avtomobilov z električnim ali hibridnim pogonom.

Nemška Nacionalna platforma elektromobilnosti (NPE) razmere na nemških cestah opazuje že vse od leta 2010, ko je vladi tudi predlagala, da si za cilj zastavijo, da bodo v 10 letih na cestah imeli milijon električnih avtomobilov.

Vendar pa je sedaj jasno, da so bili ti cilji preveč optimistični. Nemška kanclerka Angela Merkel je že priznala, da je le malo možnosti, da bi uspeli uresničiti zastavljene cilje. Kljub temu pa je Merklova ta teden ostala optimistična. "Napredujemo," je dejala.

Nacionalna platforma je naštela več razlogov, da cilji ne bodo doseženi, med drugim visoko ceno in manjše število razpoložljivih modelov takšnih avtomobilov. Prav tako v Nemčiji zaznavajo pomanjkljivo infrastrukturo in si želijo več polnilnih mest. (STA)

Nemčiji do leta 2020 ne bo uspelo doseči cilja milijon električnih avtomobilov
MDS stvari pred gospodarskimi stroški zviševanja carin 2
6 ur
Poslabševanje trgovinskih odnosov ter medsebojno zviševanje carin bi lahko prineslo "velike gospodarske stroške" globalnemu gospodarstvu, je posvaril tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega
Več ▼

Poslabševanje trgovinskih odnosov ter medsebojno zviševanje carin bi lahko prineslo "velike gospodarske stroške" globalnemu gospodarstvu, je posvaril tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Gerry Rice. MDS sicer po njegovih besedah učinek dodatnih carin med ZDA in Kitajsko še preučuje.

MDS še nima ocene vplivov novih carin, ki sta si jih ta teden izmenjali ZDA in Kitajska. A bi lahko te imele velike gospodarske stroške, je posvaril Rice. Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga, Peking pa je nato napovedal protiukrepe v obliki carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA. Obe državi bosta carine uvedli v ponedeljek.

MDS bo 9. oktobra objavil svoje redno poročilo o stanju svetovnega gospodarstva, ki bo vključevalo tudi oceno vpliva trgovinskih vojn na globalno gospodarsko rast. Sklad ocenjuje, da bodo carine prizadele tako ZDA kot Kitajsko. Prvim je sicer MDS v julijski napovedi za letos napovedoval 2,9-odstotno, za prihodnje leto pa 2,7-odstotno rast. Kitajsko gospodarstvo pa naj bi poraslo za 6,6 oz. za 6,4 odstotka. (STA)

Tudi Volkswagen bi se lahko umaknil iz Irana 1
6 ur
V svetovnih medijih je konec tedna završala novica, da se je Volkswagen uklonil pritisku ZDA in se umika iz Irana. V nemškem koncernu tega niso želeli potrditi, povedali so le, da preučujejo
Več ▼

V svetovnih medijih je konec tedna završala novica, da se je Volkswagen uklonil pritisku ZDA in se umika iz Irana. V nemškem koncernu tega niso želeli potrditi, povedali so le, da preučujejo morebitne učinke, povezane z ponovno uvedbo sankcij ZDA proti Teheranu.

"Volkswagen spoštuje vso nacionalno in mednarodno zakonodajo, pa tudi izvozne zahteve," je poudaril avtomobilski koncern. Pri tem spremlja tudi spremembe v političnem in gospodarskem okolju v Iranu in regiji. "V tej luči razmišljamo tudi o možnih učinkih, povezanih s ponovno uvedbo sankcij ZDA," so pojasnili.

Ameriški veleposlanik v Berlinu Richard Grenell je pred tem na Twitterju zapisal: "Volkswagen nam je dejal, da bodo spoštovali ameriške sankcije proti Iranu." Grenell, tesen zaveznik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je izrazil tudi zadovoljstvo s to odločitvijo, saj naj bi Iran gospodarske vire usmerjal stran od svojega ljudstva z namenom širiti nasilje in nestabilnost po svetu.

Volkswagen se je v Iran vrnil julija lani, po več kot 17-letni odsotnosti. Prodajo v državi je zagnal v sodelovanju z iranskim partnerjem, družbo Mammut Khodro. (STA)

Tudi Volkswagen bi se lahko umaknil iz Irana
Dolenc po podporo za petega guvernerja Banke Slovenije
7 ur
Kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc se bo jutri predstavil na javni predstavitvi, ki jo pripravlja predsednik države Borut Pahor. Čeprav Dolenc po predhodnih usklajevanjih v DZ ne
Več ▼

Kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc se bo jutri predstavil na javni predstavitvi, ki jo pripravlja predsednik države Borut Pahor. Čeprav Dolenc po predhodnih usklajevanjih v DZ ne uživa zadostne podpore, Pahor ocenjuje, da izpolnjuje visoke strokovne kriterije in vzbuja zaupanje za opravljanje te funkcije.

Viceguverner Dolenc po odhodu Boštjana Jazbeca z mesta guvernerja Banke Slovenije opravlja funkcijo namestnika guvernerja in svet Banke Slovenije tudi vodi. Po usklajevanjih Pahorja in vodij poslanskih skupin se je pokazalo, da skupaj z viceguvernerjem Markom Bošnjakom, ki se je prav tako odzval na razpis za guvernerja, v DZ uživa največ podpore, a nihče od njiju nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov.

Pahor je ocenil, da bo Dolenc "po prepričljivi javni predstavitvi utegnil dobiti potrebno podporo v DZ". Dolenc je bil po posvetovanjih druga izbira LMŠ, enako sta zagovarjala poslanca narodnih skupnosti. V SMC, SD in SNS so ga podpirali, izrazito proti njemu so bili v Levici, v SDS niso podprli nikogar, medtem ko se v SAB in NSi niso opredelili.

Ali bo Dolencu, ki je doktor ekonomskih znanosti, uspelo postati peti guverner Banke Slovenije, bo znano v prihodnjem mesecu. Če mu ne bo uspelo, bo predsednik DZ v skladu z zakonom o tem obvestil Pahorja, ki bo nato v 14 dneh sporočil svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta Banke Slovenije oz. v tem primeru guvernerja centralne banke. (STA)

Dolenc po podporo za petega guvernerja Banke Slovenije
(Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen
9 ur
Ljudje tako radi letimo, da mirno spregledamo davčne privilegije letalskih družb
Na članek...

Letalski promet ima svojstveno davčno obravnavo. Letalskim družbam ni treba plačati davka na letalsko gorivo, ob nakupu letalskih vozovnic pa kupcem ni treba plačati DDV. Ob tem si letalske družbe lahko odbijejo vhodni DDV. To velja za vse države EU za mednarodni letalski promet, v 17 državah EU pa je v notranjem prometu v uporabi posebna odhodna taksa ali druge dajatve. Ko so v Nemčiji pred kratkim uvedli DDV za notranje polete, je to podražilo vozovnice v povprečju za sedem evrov. To je cena piva in preste na kakšnem izmed nemških letališč.

Odkod izvirajo privilegiji

Izjema izvira iz čikaške konvencije, ki jo je podpisalo 192 držav - in iz drugih sporazumov mednarodne zveze za civilno letalstvo ICAO, kjer priporočajo, naj se države vzdržijo pred obdavčenjem letalskega prometa, so nam pojasnili na evropskem direktoratu za mobilnost DG Move. Je v načrtu kakšna sprememba? Niti ne. Za spremembo bi bilo nujno soglasje vseh držav članic, hkrati pa je davčni sistem v pristojnosti vsake članice posebej. Pri plačevanju davka na gorivo pa so izjeme za letalske družbe določene v mednarodnih sporazumih o letalskih storitvah - in tudi tu ni na obzorju sprememb.

EU: evropskih letalskih družb nočemo postaviti v neenak položaj

Kako to, da letalski promet ni obdavčen vsaj toliko kot cestni potniški promet? ”Uvedba DDV zgolj na ravni EU bi postavila evropske letalske družbe v nenak položaj v primerjavi z drugimi svetovnimi letalskimi družbami. Čikaško konvencijo o neobdavčenju oziroma o ničodstotnem davku je namreč podpisalo kar 192 držav", pravijo na DG Move.

Multilateralna akcija? Ni zagona

To pomeni, da bi se bilo treba sprememb lotiti multilateralno, za kar pa ni pravega interesa, čeprav drži, da je zračni promet onesnaževalec, odgovarjajo na evropskem direktoratu za mobilnost DG Move. Pri mednarodni zvezi za civilno letalstvo ICAO naj bi sicer delali na razvoju globalnega mehanizma za zmanjševanje onesnaženja, kar pomeni, da bi vzpostavili nadomestila za emisije ogljikovega dioksida, neke vrste ogljične kupone. V pripravi je shema z imenom CORSIA, Carbon Offsetting and Reduction Scheme for International Aviation. Evropska komisija in države članice podpirajo uvedbo te sheme, sicer pa naj ne bi potekali nikakršni dogovori o uvedbi davka na dodano vrednost na vozovnice, niti nikakršni dogovori o uvedbi kakšnega drugega zelenega davka na mednarodni letalski promet.

Je lahko trgovalna shema z nadomestili za emisije nadomestilo za DDV? Okvirno naj bi prinesla 150 milijonov evrov, kar je stokrat manj od subvencij v obliki ničelnega DDV.

Subvencioniranje fosilne mobilnosti

Gre za davčne privilegije, ki so pravzaprav subvencije za spodbujanje fosilne mobilnosti. To je sicer popolnoma v nasprotju z deklarativno podporo trajnostni mobilnosti na ravni politik EU. Podobno, a precej milejše subvencioniranje poznamo tudi v cestnem tovornem prometu, kjer država avtoprevoznikom povrne del takse na gorivo. Med razlogi za vračanje dela takse se navaja argument, da bi bili sicer končni izdelki na policah za kupce dražji zaradi višjih stroškov prevoza.

Štirje razlogi za odpravo izjeme

Obstajajo vsaj štirje razlogi, zaradi katerih bi bilo treba izjeme za letalski promet odpraviti, pišejo v študiji organizacije Transport & Environment. Prvič, načelo pravičnosti: ni pravega razloga za izjemo, saj moramo tudi za nakup nujnih življenjskih potrebščin kot so hrana in zdravila plačevati DDV. In za letalsko vozovnico bi težko rekli, da je nujna življenjska potrebščina. Drugič, v javnih blagajnah zmanjkuje denarja in bolje kot zviševati davke je širiti bazo obdavčljivih transakcij - to naj bi imelo manj negativnih učinkov na gospodarsko rast. Tretjič, nujno je treba izenačiti pogoje poslovanja letalstva z drugimi vrstami prevozov: avtobusne in železniške vozovnice so obdavčene – v domačem prometu vedno, cestni prevozi pa so obdavčeni tudi v mednarodnem prometu. Četrti razlog za odpravo izjeme je okoljski vidik. Izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča letalski promet, so v Evropi zgolj v letu 2016 zrasli za osem odstotkov. Evropska politika je sicer deklarativno naravnana v načelo »onesnaževalec plača«, kar naj bi pomenilo, da je treba stroške onesnaženja zaračunati povzročiteljem. Težko bi rekli, da so subvencije za letalske družbe skladne z deklarativnimi ukrepi v podporo trajnostni mobilnosti.

Reforma sistema DDV leta 2022

Velika evropska prenova sistema DDV je načrtovana za leto 2022; obstaja verjetnost, da bo s to prenovo morda predlagana tudi sprememba pri obdavčitvi prodaje letalskih vozovnic. Zaradi ničelnega davka na letalske vozovnice naj bi namreč po nekaterih izračunih v EU zgubljali 17 milijard evrov na leto (pri izračunu je upoštevan 15-odstotni DDV). Vendar pa glede na odgovore, ki smo jih dobili iz evropskega direktorata za mobilnost DG Move, ni videti, da bi obstajal interes za spremembe. Hkrati pa lahko domnevamo, da obstaja precejšen interes letalskih družb in tudi potnikov, da se nič ne spremeni. Če bi z nakupom letalske vozovnice plačali vse dejanske stroške - tudi eksterne stroške onesnaženja, bi se svetovne potovalne navade precej spremenile. A za zdaj ni videti, da bi to idejo kdo politično potiskal naprej, razen nekaterih osamljenih okoljevarstvenih organizacij, kot je recimo Transport & Environment.

(Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen
Najbolj brani članki danes
19 ur
1. Vse težje do stanovanja. Rabljen kvadrat že 2.700 evrov!2. Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena3. Zakaj Slovenci svoja luksuzna vozila registrirajo na Slovaškem?4. Brexitovski paradoks:
Več ▼

1. Vse težje do stanovanja. Rabljen kvadrat že 2.700 evrov!

2. Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena

3. Zakaj Slovenci svoja luksuzna vozila registrirajo na Slovaškem?

4. Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU

5. Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne

6. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

7. Start-up, ki naj bi postal kitajski Tesla, ali zakaj letijo milijarde na kitajski trg električnih avtov

8. Pozor, jutri bo pol istrskih cest zaprtih zaradi Ironmana!

9. Miro Senica, zmagovalec leta 2018

10. UKCL: Joj no, naš direktor pa že ne zavaja, samo lapsus je bil

Vodilni gospodarski kazalniki ZDA avgusta ponovno navzgor 6
20 ur
Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki jih spremlja newyorški Conference Board, je avgusta v primerjavi z julijem napredoval za 0,4 odstotne točke na 111,2 odstotka, potem ko je julija
Več ▼

Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki jih spremlja newyorški Conference Board, je avgusta v primerjavi z julijem napredoval za 0,4 odstotne točke na 111,2 odstotka, potem ko je julija napredoval za 0,7 in junija za 0,5 odstotne točke.

"Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov je skladna s scenarijem trdne rasti v drugi polovici leta 2018 in bolje skoraj ne more več biti," je sporočil direktor poslovnih ciklov in raziskav rasti pri Conference Boardu Ataman Ozyildirim.

Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov tvori deset sestavin, med njimi število tedenskih prošenj za podporo zaradi brezposelnosti, nova naročila, dovoljenja za gradnje, obrestne mere, potrošniška pričakovanja in cene delnic. (STA)

Amazonova asistentka Alexa bo opravljala vedno več nalog 2
20 ur
Ameriški spletni velikan Amazon namerava svojo digitalno asistentko Alexo vključiti v številne elektronske naprave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, od avtomobila do kuhinjskih
Več ▼

Ameriški spletni velikan Amazon namerava svojo digitalno asistentko Alexo vključiti v številne elektronske naprave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, od avtomobila do kuhinjskih naprav. Več novih storitev in izboljšav so predstavili ta teden.

Nadgradnja pametnih zvočnikov Echo, ki jih ima vgrajene aplikacija Alexa, bo asistentki omogočila, da bo lahko upravljala z mikrovalovno pečico in celo opominjala uporabnike, kaj potrebujejo in ali so morebiti kaj pozabili.

Alexa je v zadnjih nekaj letih postala pametnejša, bolj zgovorna in celo intuitivna, saj Amazon želi, da bi digitalna asistentka čim bolje razumela ljudi, je dejal David Limp, ki je v Amazonu odgovoren za naprave in storitve.

Alexa razvija celo svojo osebnost, naučila se je razumeti šepet in odgovarjati v enako nizki glasnosti, kar je njena najnovejša lastnost, ki bo na voljo v prihodnjih tednih.

Amazon je napovedal tudi novo storitev, in sicer Alexino intuicijo. Ko bo uporabnik Alexi zaželel lahko noč, ga bo na primer opomnila, da je pozabil zakleniti vrata.

Alexa ima vgrajeno umetno inteligenco, kar aplikaciji omogoča, da zaznava vzorce v življenju uporabnikov glede na vremenske razmere, letni čas in drugo.

Če je zvočnik Echo povezan s pametnimi napravami v stanovanju, lahko aplikacija spremlja, kaj se z njimi dogaja.

Število pametnih naprav za dom, ki jih je izdelal Amazon ali njegovi partnerji, je pred kratkim doseglo mejno število 20.000. "Zdaj smo zares na pragu pametnega doma," je dejal Limp.

Med napovedanimi nadgradnjami so izboljšave domačih sistemov za poslušanje glasbe, komunikacije med Alexo in pametnimi napravami ter povezave Alexe z avtomobili, sistemom varovanja, varnostnimi kamerami, hišnim zvoncem ter vhodnimi kamerami.

Z nadgradnjami Alexe želi Amazon povečati prednost pred tekmeci na področju digitalnih asistentov, ki jih ponujajo Google in Apple.

Večina Italijanov proti nedeljskemu zaprtju trgovin
21 ur
Načrt italijanske vlade o zaprtju nakupovalnih središč ob nedeljah in državnih praznikih v javnosti ne uživa večinske podpore, kaže nedavna javnomnenjska raziskava. Proti zaprtju je namreč 56
Več ▼

Načrt italijanske vlade o zaprtju nakupovalnih središč ob nedeljah in državnih praznikih v javnosti ne uživa večinske podpore, kaže nedavna javnomnenjska raziskava. Proti zaprtju je namreč 56 odstotkov vprašanih, podpira pa ga 39 odstotkov.

Med tistimi, ki ukrep podpirajo, jih 46 odstotkov to utemeljuje s tem, da morajo imeti zaposleni v trgovinah ob nedeljah prost dan. Okoli 28 odstotkov jih meni, da praznikov ne bi smeli žrtvovati na račun potrošništva, 23 odstotkov pa jih želi s tem zaščititi manjše trgovce.

Ukrep je pred dvema tednoma napovedal italijanski minister za industrijo in podpredsednik vlade Luigi Di Maio, sicer vodja Gibanja petih zvezd. Utemeljil ga je s tem, da morajo imeti zaposleni zagotovljen prost dan.

Vlada nekdanjega premierja Maria Montija je leta 2011 liberalizirala delovni čas trgovin. Skladno z reformo so lahko trgovine odprte 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Di Maio je ta ukrep označil za korak, ki "uničuje italijanske družine".

Osnutek zakona, ki naj bi zaprl trgovine, sicer dovoljuje tudi določene izjeme, kot so lokali in restavracije ter trgovine v turističnih krajih. Razveljavitev reforme iz leta 2011 med drugim podpira tudi do priseljencev sovražna Liga, koalicijska partnerica Gibanja petih zvezd.

Stranki želita s spremembo delovnega časa trgovin tudi zaščititi manjše trgovce pred konkurenco veleblagovnic in nakupovalnih središč, ki imajo več zaposlenih in lahko tako lažje organizirajo nedeljske izmene.

Omejitev obratovanja trgovin močno podpira tudi katoliška cerkev. Po njenem mnenju bi morale biti namreč nedelje namenjene počitku in bogoslužju. (STA)

Japonska roverja uspešno pristala na asteroidu 6
22 ur
Roverja, ki jih je v vesolje poneslo japonsko vesoljsko plovilo, sta uspešno pristala na asteroidu, 300 milijonov kilometrov oddaljenem od Zemlje, je sporočila japonska vesoljska agencija. Asteroid
Več ▼

Roverja, ki jih je v vesolje poneslo japonsko vesoljsko plovilo, sta uspešno pristala na asteroidu, 300 milijonov kilometrov oddaljenem od Zemlje, je sporočila japonska vesoljska agencija. Asteroid Ryugu sta mali tehnološki napravi dosegli po treh letih in pol dolgem potovanju.

Robota Minerva II merita le 18 centimetrov, preučevala pa bosta skoraj 900 metrov širok asteroid. Na svoji misiji bosta zbirala fotografije in merila temperaturo površja.

Strokovnjaki verjamejo, da bodo na asteroidu našli organski material in hidrirane minerale ter da bodo lahko z izsledki izvedeli več o nastanku Osončja.

Hayabus 2 je sicer v vesolje ponesel štiri naprave za raziskovanje asteroida; tri roverje in nemško-francoski instrument, imenovan Mascot. Slednji naj bi na asteroidu pristal oktobra.

Japonsko vesoljsko plovilo naj bi se na Zemljo povrnilo konec leta 2020 in s seboj prineslo dragocene vzorce. (STA)