Manager
Ljubljanski UKC prvo polletje končal z 12,8 milijona evrov izgube 9
05.09.2018 20:15
Svet UKC Ljubljana se je na današnji seji seznanil s poročilom o poslovanju zavoda v prvem letošnjem polletju, ki je pokazalo 12,8 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Sicer je
Več ▼

Svet UKC Ljubljana se je na današnji seji seznanil s poročilom o poslovanju zavoda v prvem letošnjem polletju, ki je pokazalo 12,8 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Sicer je ljubljanski UKC v prvem letošnjem polletju realiziral 258,9 milijona evrov prihodkov, kar je za 1,7 odstotka več od načrtovanega in za 8,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. (STA)

(Prva vožnja) lexus UX250h: končno pravi za malo širše množice
6 ur
Predpremierno in ekskluzivno, kar pol leta pred prihodom na trg, smo sedli za volan novega lexusa UX 250h, kompaktnega športnega terenca z iskrivim hibridnim pogonom, imenitno izdelavo in materiali ter tako mladostno dušo, da utegne znamki priskrbeti precej širši krog kupcev.
Na članek...

Dejansko je bil njegov prihod le še vprašanje časa. Lexus je prvega SUV, največjega RX, predstavil že daljnega leta 1998. Takrat je bil med prvimi. Številko manjši NX je sledil kar 16 let pozneje. Še manjši UX pa prihaja šele konec aprila prihodnje leto. Lexus z njim zamuja, brez dvoma. A tudi tu velja rek: bolje pozno kot nikoli.

Še posebej zato, ker je novi kompaktni športni terenec japonske prestižne znamke v praksi precej bolj zanimiv kot njegovo nerodno ime. Na prvih predpremiernih testnih vožnjah v kalifornijskem Los Angelesu je namreč pošteno prepričal, tudi z drugačnostjo, ki jo ima ta znamka v genih.

Recept je sicer razmeroma preprost, izvedba pa vsakič drugačna. Če gledamo neposredne tekmece najmanjšega SUV iz Lexusa: volvo XC40 stavi na kompaktnost in prostornost, mercedes-benz GLA na trendovstvo in zasnovo, ki je bližje osebnim avtom, BMW X1 je v zadnji generaciji pravi SUV, tudi po prostoru, audi prav tako. Lexus pa je izbral srednjo pot in v UX vgradil predvsem veliko sloga, odlične materiale in unikatno hibridno tehniko, ne pa tudi prostorske razkošnosti.

Kljub kar zajetni dolžini 4,49 metra se UX v medosju razteza do 2,64 metra, visok pa je le 1,54 metra. V praksi to pomeni, da ima dolg prednji previs, zato tudi precej skladno obliko – razen plastičnih obrob blatnikov ostrih potez, ki se oblikovno z blatniki ne ujamejo najbolje (enake poteze ima tudi novi rav4).

Nekaj lexusovih posebnosti – gosto posejana prednja maska in izbočene zadnje luči, razširjene po vsej širini, ga delajo posebnega, simpatičnega in najbolj mladostnega v družini.

Kabina je, prostorsko gledano, v prednjem delu brezhibna, v zadnjem je v UX približno toliko prostora za kolena in glave kot v novi toyoti corolli oziroma precej manj kot v volvu XC40 ali BMW X1. Prtljažnik je s 377 litri, tudi zaradi baterije, še bolj podhranjen.

Drugega mu v res lično izdelani kabini ne moremo očitati, saj je, denimo, armaturna plošča bolj urejena kot v večjem NX. Osrednji del sestavljajo digitalni merilniki, nad sredinsko konzolo pa je ličen in pregleden 10,25-palčni zaslon (serijski je sedempalčen), ki mu ukazujete z drsnikom, znanim iz drugih modelov. Ta potrebuje nekaj privajanja, saj prehitro skače med ikonami.

Novost pa je modul, nameščen pod naslonjalom za roke, ki je eden boljših ta hip. Z vrtljivimi gumbi, ki kar padejo pod prste, je z njim mogoče zelo lahko upravljati radijski sprejemnik.

Veliko obeta in tudi daje nov pogonski sklop, sestavljen iz dvolitrskega klasičnega štirivaljnika s 107 kilovati in elektromotorja z 80 kilovati. Skupna moč je 130 kilovatov (177 konjskih moči), kompaktni UX pa poganjajo tako živahno kot precej močnejši stroj v rav4 s 163 kilovati sistemske moči. Stroj je večino časa neslišen, ko deluje elektrika in tudi bencinski motor.

Živahno se odziva na dodajanje plina, brezstopenjski menjalnik se ob tem redkeje zaganja v višje vrtljaje in je zato manj moteč, k udobju pa veliko pripomore tudi dobra zvočna izolacija. Ob polnem plinu se UX do stotice požene v le 8,5 sekunde, ob tem pa oddaja prijeten zvok, ki je delno tudi umetno generiran.

Predvsem pa zna biti nov motor zelo varčen. Tovarna za prednje gnani UX250h obljublja porabo 4,3 litra, za štirikolesno gnani pa 4,8 litra. Ob umirjenem kotaljenju po Los Angelesu smo brez težav dosegli porabo pod petimi litri, tudi po nekaj hitreje voženih zavojih gorske ceste pa se ni povzpela prek sedmih litrov. A za konkretnejšo oceno je bila testna izkušnja prekratka.

Priganjanje v zavoje pa je prijetno početje tudi zaradi drugih lastnosti UX, denimo najnižjega težišča v razredu (od tal je UX oddaljen le 16 centimetrov), dobro nastavljenega podvozja in kar petih voznih programov (v najbogatejšem paketu F sport), ki omogočajo širok značajski razpon od udobja do dinamike, ki je vsekakor na višji ravni kot v večjem NX in se približuje nemškim tekmecem.

Če bo novi UX tudi cenovno primerno ovrednoten – pričakujemo ceno okoli 35 tisočakov za osnovnega UX 250h –, lahko japonsko znamko tudi pri nas iz ozadja pripelje v prve vrste. K nam pride šele aprila prihodnje leto, zato cene še niso znane.

Foto: Miloš Milač in Yasuhiko Sato

(Prva vožnja) lexus UX250h: končno pravi za malo širše množice
Lebenov odpadkarski zakon so državnozborski pravniki razcefrali
6 ur
Predlog interventnega zakona o odpadkih ni skladen s slovensko Ustavo in evropskim pravnim redom, vsebuje nenavadno določbo in nejasne povedi, so zapisali v mnenju Zakonodajnopravne službe Državnega zbora.
Na članek...

Poročali smo že o vrsti pripomb, ki so jih na predlog interventnega zakona o ravnanju z odpadno embalažo dali Služba vlade za zakonodajo, GIZ skupne sheme in številni pravniki.

Najbolj sveža kritika pa prihaja iz Državnega zbora. Povzemamo Mnenje Zakonodajnopravne službe državnega zbora o Predlogu zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Dodajmo, da je predlog zakona uvrščen na decembrsko sejo državnega zbora po nujnem postopku.

● V predlog zakona je vgrajena povratna veljava zakona, kar ni skladno z ustavo, opozarjajo v zakonodajnopravni službi DZ. Povzemamo njihovo pojasnilo.

Predlog zakona samo splošno določa, da ima Republika Slovenija pravico zahtevati povrnitev stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov pri odvozu odpadne embalaže. Predlog pa ne določa pravne podlage za zahtevek za vračilo stroškov.

Iz sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da obveznost družb za ravnanje z odpadno embalao (DROE) ne izhaja iz zakona oziroma uredbe, ki ureja ravnanje z odpadno embalažo, pač pa iz pogodb, ki jih imajo družbe z zavezanci, ki dajejo na trg odpadno embalažo.

Obstajati pa mora jasna zakonska podlaga za terjatev Republike Slovenije do embalažnih družb. Terjatev ne more biti vzpostavljena šele s predlogom zakona, pač pa bi morala obstajati že takrat, ko se je nabirala sporna odpadna embalaža.

Drugačna uporaba določb predloga zakona bi pomenila nedopustno povratno veljavo zakona, ki ni skladna z ustavo.

● Del predloga zakona presega obseg interventnih ukrepov, zakon o interventnih ukrepih pa mora urejati interventne ukrepe, ne pa sistemskih vprašanj varstva okolja. Takšno poimenovanje zakona je pravno-sistemsko neustrezno, saj mora naslov zakona odražati njegovo vsebino.

● Nekatere predlagane spremembe so tako nejasne, da niso skladne z Ustavo, ki zahteva jasnost in določnost predpisov.

Besedilo enega od stavkov je, kot so zapisali, »na jezikovni ravni nejasno, saj ni jasno, ali pomeni, da 'Vlada s predpisom določi pravno ali fizično osebo, ki v okviru dejavnosti razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca', ali da vlada s predpisom določi pravno ali fizično osebo, združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo, s katero proizvajalci izdelkov skupno izpolnjujejo svoje obveznosti«.

»Poved ima toliko odvisnih stavkov in naštevanja, da ni jasno, na kaj se kateri od odvisnih stavkov nanaša,« so komentirali v zakonodajnopravni službi.

● V službi tudi menijo, da predlog zakona ni skladen s pravom EU.

Povzemamo utemeljitev. Če predloga zakona določa, da bo vlada določala, katere družbe bodo ravnale z odpadno embalažo in s katerimi bodo zavezanci dolžni skleniti pogodbo, to pomeni podelitev koncesije. Postopek podelitve takšnih koncesij je treba izvesti skladno z zahtevami konkurenčnosti, preglednosti in sorazmernosti, ki jih določa evropska direktiva. Teh zahtev pa predlog zakona ne izpolnjuje.

● Del predloga zakona je zato v neskladju z načelom zakonitosti, kot je urejeno v Ustavi.

Predlog zakona nalaga vladi, da s podzakonskim predpisom uredi večje število vprašanj, v okviru katerih vlada ureja pravice in obveznosti pravnih in fizičnih oseb. Vendar pa mora zakon določiti vsebinski okvir podzakonskega predpisa dovolj jasno in določno in ne sme prepustiti podzakonskemu predpisu samostojnega urejanja pravic in obveznosti.

Zgolj naštevanje vprašanj, ki jih mora vlada urediti s podzakonskim predpisom, je bistveno premalo. Zakon mora vsebinsko urediti pravice in obveznosti, ki jih imajo različne pravne ali fizične osebe v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo, podzakonski predpis pa lahko te pravice in obveznosti le podrobneje ureja.

● Predlog zakona nedopustno posega v premoženjske pravice.

Predloga zakona tudi določa, da morajo embalažne družbe prevzeti tolikšen delež vse odpadne embalaže, kolikor je količnik med maso odpadne embalaže proizvajalcev, ki so sklenili pogodbe z določeno družbo, in vso maso odpadkov, danih na trg v Sloveniji.

Določba ne upošteva, da lahko nekateri proizvajalci sami poskrbijo za odpadno embalaže, ki so jo dali na trg.

Država pa ne more na ta način enostransko nalagati pravnim ali fizičnim osebam stroškov, za katere niso odgovorni, pač pa jih mora naložiti tistim proizvajalcem, ki so dali embalažo na trg, pa niso sklenili pogodb.

● »Nenavadna določba« predloga zakona ureja enostransko spremembo okoljevarstvenih dovoljenj (OVD).

Predlog zakona določa, da se OVD spremeni tako, da mora DROE zagotavljati predpisano ravnanje z vso odpadno embalažo po vsej državi. Iz obrazložitve izhaja, da ta, kot so zapisali, »nenavadna določba« pomeni, da se OVD uskladijo s spremembami, ki jih določa predlog zakona.

To pa je enostranski poseg v pravnomočna OVD, s katerimi so DROE pridobile pravice, ki so ustavno varovane. Med drugim tudi z Ustavo, ki določa, da je Republike Slovenija pravna država, kar vključuje tudi prepoved tako imenovane neprave retroaktivnosti predpisov.

Takšen poseg v pravnomočno pridobljene pravice tudi z učinkom za naprej je dovoljen le, če za to obstajajo razlogi, utemeljeni v prevladujočem javnem interesu. Ni pa jasno, kateri prevladujoči razlogi v javnem interesu terjajo tak poseg v pravno varnost, so še zapisali v Zakonodajnopravni službi Državnega zbora.

Lebenov odpadkarski zakon so državnozborski pravniki razcefrali
Kako je propadlo Trumpovo širokoustenje o zmanjševanju izpustov v ZDA
6 ur
Globalni izpusti ogljikovega dioksida bodo letos zrasli za 2,7 odstotka, so zapisali v študiji organizacije Global Carbon Project. Objavili so tudi ocene za ZDA, EU, Kitajsko in Indijo.
Na članek...

»ZDA zmanjšujejo ogljikove izpuste, medtem ko jih v drugih državah zvišujejo.« Tako se je glasil eden od prepričljivejših odgovorov ameriškega predsednika Donalda Trumpa kritikom, ki so mu očitali izstop iz podnebnega sporazuma.

Ameriško zmanjševanje je temeljilo na poceni plinu, ki v ameriški proizvodnji električne energije vse bolj nadomešča premog.

Vendar Trump trditve ne more več verodostojno ponavljati. Na portalu Earth System Science Data so prejšnji teden objavili ocene o rasti izpustov ogljika v letošnjem letu. Podatki so zgolj indikativni, temeljijo namreč na več predpostavkah, zato so vsaki oceni dodali tudi rang, v katerem se lahko podatek giblje.

Globalna rast izpustov bo letos znašala 2,7 odstotka oziroma bo v rangu od 1,8 do 3,7 odstotka. V absolutnem znesku to pomeni 37,1 gigatone ogljikovega dioksida, plus ali minus 1,8 gigatone.

Ocenili so tudi rast pri največjih onesnaževalcih. Kitajci bodo povečali izpuste za 4,7 odstotka oziroma v rangu od dveh odstotkov do 7,4 odstotka. Ocena temelji na predpostavkah, da se bo poraba premoga na Kitajskem povečala za 4,5 odstotka, nafte za 3,6 odstotka, zemeljskega plina za 17,7 odstotka, proizvodnja cementa pa za odstotek.

Izpusti v ZDA se bodo povečali za 2,5 odstotka (rang od 0,5 do 4,5 odstotka), v EU pa bodo upadli za 0,7 odstotka (od -2,6 do +1,3 odstotka). V EU bo uporaba premoga upadla za 1,2 odstotka, plina za 2,9 odstotka, poraba nafte pa bo zrasla za 1,2 odstotka. Emisije iz cementarn se ne bodo spreminjale.

Emisije v Indiji bodo zrasle za 6,3 odstotka, v vseh preostalih državah pa skupaj za 1,8 odstotka.

Kako je propadlo Trumpovo širokoustenje o zmanjševanju izpustov v ZDA
Energetsko učinkovito stanovanje zelo pomembno tudi za starejše
7 ur

Les je dober toplotni izolator, ki omogoča, da je poraba kurjave v zimskih mesecih manjša. Prihranek pri porabi energije ugodno vpliva tudi na finančno stanje upokojencev, zlasti tistih, ki živijo v prevelikih stanovanjih in hišah in imajo zato visoke mesečne stroške.

Na višino stanovanjskih stroškov vpliva predvsem velikost stanovanja. »Starejšim svetujemo, kako prodati svojo nepremičnino po tržni ceni in hkrati ne preveč drago plačati za manjše, bolj varčno stanovanje ali hišo,« je povedala Stanka Solar, direktorica podjetja Stan nepremičnine. Starejšim ostane razlika v ceni, ki jim zagotavlja dodaten vir, s čimer so finančno bolj svobodni, je dodala Solarjeva.

"Številni upokojenci se težko odločajo za prodajo svojih nepremičnin, saj ne poznajo vseh pasti prodaje in nakupa, poleg tega so zaskrbljeni ob zamenjavi okolja, v katerem so preživeli vrsto let. Takšne želimo spodbuditi k pogovoru. Skupaj lahko najdemo boljšo, varno in energetsko bolj učinkovito rešitev,« je še pojasnila direktorica podjetja Stan nepremičnine, ki ima 17-letne izkušnje s svetovanjem pri prodaji in nakupu nepremičnin.

Energetsko učinkovito stanovanje zelo pomembno tudi za starejše
O pametni specializaciji so govorili v Mariboru
8 ur
Nič suhoparno - pametno smo se pogovarjali in tvorno družili na srečanju sodelujočih pri evropskem projektu Smart_watch 20. in 21. novembra v Mariboru.
Na članek...

O poteku in koristnosti projekta smo izmenjevali izkušnje predstavniki 11 organizacij (univerze, gospodarska združenja, svetovalna podjetja, nevladne organizacije...) iz sedmih sodelujočih držav (iz Slovenije Društvo Jasa in TECES). Ugotovili smo, da bi bilo izpopolnjevanje merjenja in spremljanja učinkov pametne specializacije lahko še učinkovitejše, primerjave na evropski ravni pa izvajamo s posebnim e-orodjem (zemljevid kompetenc), ki smo ga razvili v projektu.

O slovenski praksi je spregovorila tudi Ana Cvetko iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: »V proces priprave slovenske strategije pametne specializacije (S4) je bilo v Sloveniji vključenih več kot 1.500 zainteresiranih institucij in posameznikov. Pripravljeni so bili dve empirični analizi in dve strokovni poročili. V okviru tako imenovanega procesa podjetniškega odkrivanja smo izvedli številne delavnice, posvetovanja in konference; objavili smo celo odprt poziv za nadaljnjo opredelitev in osredotočenje perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri S4. Prejeli smo kar 170 pobud od 400 deležnikov s povprečno 10 deležniki na pobudo.«

Udeleženci razprave so se strinjali: Slovenija je v uresničevanju strategije pametnih specializacij med najučinkovitejšimi v Evropi (pametni specializaciji v Sloveniji je zagotovljenih 375 milijonov evrov). To je gotovo sad domišljene strategije in tesnega sodelovanja z vsemi ministrstvi. Verjamemo, da se bo potrdilo tudi pri naslednjem srečanju sodelujočih ter zainteresiranih podjetnikov, strokovnjakov in državnih uradnikov na študijskem obisku avstrijske Štajerske (Gradec in okolica) od 27. do 29. marca 2019.

O pametni specializaciji so govorili v Mariboru
V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
05.12.2018 13:18
Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh podrobno razčlenjuje načrt digitalne preobrazbe, v Steklarni Hrastnik že izvajajo
Na članek...

Z načrtom digitalne preobrazbe podjetja smo dobili biblijo razvoja procesov v prihodnjih petih letih, pravi Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Po meri izdelan načrt digitalne preobrazbe podjetja, ki so ga v okviru svetovalnega projekta za Steklarno Hrastnik pripravili v družbi Siemens skupaj s steklarno, poleg podrobne analize sedanjih proizvodnih procesov in smeri njihovega nadaljnjega tehnološkega in digitalnega razvoja vsebuje časovni razpored s sosledjem projektov po korakih ter oceno donosnosti vseh potrebnih naložb. Tako imenovani roadmap natančno definira, kako naj se projekti med seboj povezujejo, kakšna naj bo pot uvedbe in kako naj bodo tehnologije med seboj kompatibilne, da bo dosežen največji učinek.

Od desetih projektov dva že izvajajo

V načrtu digitalizacije, ki obsega 180 strani in so ga skupaj s Siemensovo ekipo pripravljali približno tri mesece, je opredeljenih deset projektov oziroma deset korakov, od katerih so v Steklarni Hrastnik dva že začeli izvajati.

In sicer gradnjo proizvodno-komunikacijskega omrežja OT – gostovalo bo predvidoma v oblaku in bo zaradi občutljivosti podatkov močno zavarovano v skladu z najvišjimi standardi -, v katerega bodo povezali vse stroje in naprave v proizvodnji.

S strojno podatkovno bazo bodo po eni strani pridobili sprotni vpogled v proizvodne procese, pa tudi osnovo za njihovo optimizacijo.

Drugi projekt na področju digitalizacije, ki ga prav tako že izvajajo, je poenotenje in vizualizacija nadzora delovanja in krmiljenja večine tehnoloških procesov oziroma krmilnikov na enotnem sistemu SCADA. S poenotenjem nadzora delovanja - projekt zajema popis, pregled naprav in po potrebi njihovo zamenjavo -, bodo lahko precej izboljšali učinkovitost proizvodnih in podpornih operacij.

Pet milijonov evrov v štirih letih, skupaj pa blizu 20

V digitalizacijo in informatizacijo strojev, procesov in opreme bo družba v prihodnjih štirih letih vložila pet milijonov evrov, kar jim bo omogočilo postavitev ogrodja za doseganje najvišjih standardov industrijske komunikacije med napravami, najvišjih varnostnih protokolov in informatizacije osnovnih procesov v proizvodnji, razlagajo v družbi.

Skupaj z vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje in procesov, ki pomeni večji del projekta digitalne preobrazbe, pa se bo vložek v preobrazbo Steklarne Hrastnik v pametno tovarno v naslednjih letih približal 20 milijonom evrov, je povedal Peter Čas.

Načrt digitalizacije bo služil tudi kot izhodišče za projektiranje novega obrata z novo veliko steklarsko pečjo in proizvodnimi linijami z najnovejšo dostopno tehnologijo, ki ga nameravajo v prihodnjih petih letih postaviti v Hrastniku. Kot smo poročali pred kratkim, so načrt za gradnjo nove tovarne na Poljskem opustili, ker tam ne morejo zagotoviti kakovostnega kadra za proizvodnjo zahtevnih embalažnih izdelkov v super premium razredu, po katerem je Steklarna Hrastnik znana po svetu.

Široko zasnovana ekipa pogledala v drobovje tovarne

Pri pripravi načrta digitalne preobrazbe je na strani Steklarne Hrastnik sodelovalo približno 20 sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojih področjih, je povedal sogovornik. Ekipa je bila zasnovana zelo široko, vanjo so vključili predstavnike proizvodnje, razvoja, tehnično-proizvodnega sektorja, IT, energetskega menedžmenta … V približno 10-članski mednarodni ekipi Siemensa so bili izkušeni strokovnjaki za različna področja steklarske industrije in digitalizacije. (Več o tem v članku tukaj.)

Široko zasnovana ekipa je v okviru priprave načrta digitalne preobrazbe temeljito analizirala vse procese v proizvodnji. Kot slikovito pravi Peter Čas, je pogledala v drobovje tovarne. To je po njegovih besedah tudi sicer koristno narediti vsakih nekaj let, saj s tem odkrijemo nove možnosti za optimizacijo.

Pomembna konkurenčna prednost

V Steklarni Hrastnik, ki slovi po visokokakovostnih izdelkih specialnega embalažnega in namiznega stekla, ki zaradi svoje čistosti dosega lesk kristala, so prepričani, da jim bo digitalna preobrazba prinesla pomembno konkurenčno prednost na trgu.

Zaradi večje produktivnosti, prilagodljivosti in kakovosti proizvodnje bodo lahko svoj krog kupcev še povečali in vstopili na nove trge. Letos bodo v družbi ustvarili dobrih 60 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot lani, dobiček pa naj bi zrasel za 13 odstotkov, na 8,7 milijona evrov.

V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov
(Intervju) Avto ni dovolj, kupcu je treba pomagati pri vstopu v elektrodobo
10 ur
Intervju s Francijem Bolto, direktorjem znamke Audi v Porscheju Slovenija
Na članek...

Audi je letos znova osvojil prvo mesto v prodaji prestižnih znamk. Za to je zaslužna kopica novih modelov, a ovir za to znamko vseeno ne manjka. Kako se z njimi spopada slovenski distributer, kakšni so čakalni roki zaradi uvedbe novih standardov, kako bo Slovence uvajal v elektromobilnost in še o marsičem smo se pogovarjali z direktorjem znamke Francijem Bolto.

Avtoindustrija nam vseskozi sporoča, da je elektromobilnost pred vrati. Zdi pa se, da ni povsem tako.

Elektromobilnost je že tukaj, sicer v majhnem obsegu. Ta segment se bo gotovo hitro razvijal, saj bodo v zelo kratkem času imeli tako rekoč vsi proizvajalci v svojem portfelju hibridna in električna vozila. Hkrati pa verjamem, da se bomo še dolgo vozili z avtomobili na klasični pogon, brez električne pomoči. Tudi dizelski motorji se ne bodo prav kmalu umaknili. Pri elektriki bo večji preboj zelo odvisen tudi od infrastrukture, ki trenutno še ni na takšni ravni, da bi omogočala množično prodajo teh vozil.

Omenili ste dizelske motorje. Nekatere znamke jih umikajo iz programa, čeprav so še vedno zelo pogosta izbira. Kako je pri Audiju? Kaj si želijo Audijevi kupci?

Na splošno je prodaja dizelskih motorjev precej upadla. V Sloveniji se je njihova prodaja letos zmanjšala za 30 odstotkov. Pri znamki Audi pa precej manj, saj v prvih desetih mesecih letos opažamo okrog deset odstotkov manj prodanih vozil z dizelskim motorjem. Kupci razmišljajo zelo različno, predvsem pa izbiro motorja povezujejo z velikostjo vozila. Večji je avto, pogostejša je izbira dizelskega motorja. V razredu audijev A6, A7 in A8 je ta prevladujoč. Zelo velik delež dizelskih motorjev je, denimo, tudi v B-razredu, torej kamor sodita audi A4 in Q5. Obenem se razvoj dizelskih motorjev nadaljuje, zato menim, da jih bomo še dolgo imeli v ponudbi.

Upad prodaje se zdi vezan tudi na zmanjšanje ugleda dizelskega motorja. Kako pa nanj gledajo kupci?

V Sloveniji nismo doživeli odpora proti dizelskemu motorju. Od izbruha dizelske problematike smo imeli izredno malo kupcev, ki so se pritožili, da smo jim prodali avto z neustreznim motorjem glede na oglaševane lastnosti.

Vseeno, naši bralci, tudi sodelavci in partnerji se bojijo dizelskega motorja. Je strah upravičen?

Morda se bo trend sčasoma res obrnil, tudi na podlagi gibanja cen goriva. Dizelsko gorivo je bilo kratek čas celo dražje od bencina. V vsakem primeru pa bo do sprememb prišlo počasi.

Audi ima ta hip oziroma bo imel v kratkem na voljo vse pogonske sklope: dizelski, bencinski, električni in plin. Kateri bodo obstali?

Trenutno se zdi, da bo prava izbira prihodnosti električni pogon, a zelo dolgoročno. Trendi napovedujejo, da bodo kupci električne avtomobile v 40 odstotkih polnili doma, v 40 odstotkih na delovnem mestu, le v 20 odstotkih pa na javnih polnilnicah. Polnilna infrastruktura še ni na ustrezni ravni, zato ne pričakujem hitrega preboja električnih vozil. Ko bo do njega prišlo, se bo to najhitreje zgodilo v večjih mestih, z morebitnimi omejitvami pri vstopu v mesta vozilom s klasičnim motorjem.

V Sloveniji si zaradi teh dejstev leta 2025 kaj več od 10- do 15-odstotnega deleža prodaje popolnoma električnih vozil ne upam napovedati. Zato bodo v vmesnem obdobju zelo pomemben delež dosegali priključni hibridi, ki bodo v novi generaciji omogočali od 50 do 70 kilometrov dosega zgolj na elektriko. To pomeni, da med tednom bencinskega motorja sploh ne boste zagnali.

Kaj boste na tem področju ponudili na trgu?

Popolnoma električni audi e-tron bo v Sloveniji na voljo že marca prihodnje leto. Prihodnje leto bomo predstavili še dva nova priključna hibrida. Sčasoma pa bo ta pogon na voljo prav pri vseh Audijevih modelih, razen pri nišnih. Njihove cene bodo po napovedih Audija na ravni klasično gnanih avtomobilov, s čimer lahko dosežejo vidnejše prodajne številke, proizvajalci pa z njimi lažje zadostijo strogim okoljskim zahtevam mejnih izpustov ogljikovega dioksida do leta 2021.

Kako pa boste kupcem predstavili, približali popolnoma električni e-tron?

Električni e-tron prinaša popolnoma nov, zahtevnejši prodajni proces. Kupcem bomo v fazi nakupa ponudili rešitve za polnjenje, tako doma kot v podjetju. S pomočjo zunanjega partnerja bomo na željo kupca naredili posnetek stanja njegove elektroinfrastrukture, ali ima zadosti priključne moči, da bi lahko imel polnilno napravo, ki si jo želi. Vsaka hiša ali objekt je namreč zgodba zase. Že danes izobražujemo naše prodajno osebje. Na prihod novega avtomobila se pripravljamo že več kot leto dni.

Zmeda je tudi pri velikosti trga, kako velik dejansko je, kakšne so realne številke. Držijo napovedi vašega kolega iz BMW Christopha von Tschirschnitza o velikem potencialu rasti?

Če bi primerjal tržne deleže premijskih znamk v Sloveniji z zahodnimi državami, potem ta potencial res obstaja. V Sloveniji tako dosegajo osemodstotni delež, v Belgiji, Nemčiji, Švici in še kje so deleži precej večji, celo do 25-odstotni. Če upoštevamo gospodarski položaj pri nas, pa je seveda potencial precej manjši. Manjša kupna moč nam danes ne omogoča nižjih cen audijev kot v drugih državah EU, drobnoprodajne cene so zaradi višjih davkov celo višje kot, na primer, v Nemčiji. Zato ne verjamem, da obstaja velik potencial za rast.

Lahko drugačen model financiranja, denimo, poslovni najem za fizične osebe, to spremeni? V BMW trdno verjamejo v to.

Res je, v zahodnih državah EU je zelo pogost poslovni najem oziroma operativni lizing za fizične osebe, v Sloveniji pa prevladuje finančni lizing, pri katerem najemnik s plačilom zadnjega obroka postane lastnik avtomobila – tako je financiranih okrog 60 odstotkov avtomobilov naše znamke. Slovenci smo še vedno tradicionalni, radi imamo občutek, da smo lastniki avtomobila. Dokler se to ne bo spremenilo, ne bo premikov.

Vaše sestrsko podjetje Porsche Kredit & Leasing je bilo kar aktivno na tem področju.

Res je, skupaj preizkušamo različne načine financiranja. Na tako dinamičnem trgu, kakršen je današnji, je težko dolgoročno zagotavljati visoke preostanke vrednosti vozil, ki pri poslovnem najemu pomembno vplivajo na višino stroškov financiranja. Strinjam pa se: če nam kupce uspe prepričati, da bodo kupovali mobilnost, ne avtomobila, se lahko delež tovrstnega financiranja poveča.

Omenili ste racionalnost kupcev. Kaj to pomeni za prodajo audijev podjetjem v primerjavi z bolj racionalnimi znamkami iz vaše skupine, Volkswagen in Škoda, tudi Seat?

Res je, proračuni podjetij za vozila se v zadnjih letih niso povečali, na drugi strani so cene avtomobilov v tem času, še posebej zaradi velikih vlaganj v razvoj in vgradnje sodobnih asistenčnih sistemov, zrasle. To pri podjetjih v državni lasti pomeni premik k cenejšim znamkam v naši skupini.

Audi kljub temu dosega dobre rezultate, letos vodite v prodaji premijskih znamk. Kako vam uspeva?

Premijski trg v Sloveniji je letos nazadoval za deset odstotkov. Glede na izzive, s katerimi se spopadamo letos, smo lahko z rezultati zadovoljni. Dobre prodajne številke dosegamo s široko prodajno paleto in novimi modeli. Denimo, primanjkljaj modela Q3, v kratkem prihaja nov model, smo nadomestili z dobro prodajo vozila Q5.

Audi je torej kar dobro predvidel smernice, saj ni izdelal enoprostorca, tako kot najbližja tekmeca.

Audijeva produktna strategija je izredno premišljena in zelo dobra. Sedaj moramo najti le še pravo razmerje med klasičnimi in bolj nišnimi zasnovami modelov.

Opažam, da vaši trgovci še naprej vlagajo v salone. V Kranju raste lep salon Skupine VW, tudi Audija. So danes zahteve manjše kot pred krizo?

Ne, zahteve niso nič manjše kot pred krizo. Investicije so nujne, saj so zahteve kupcev vedno večje, zato je vlaganje v prodajno infrastrukturo nujno.

Kaj pa vlaganje v salone pomeni za spletno prodajo?

Spletna prodaja je že tu in se bo še razvijala, a predvsem pri storitvah in manjših nakupih. Še naprej pa bo veljalo, če kupec v avto investira 20, 30, 50 ali 100 tisoč evrov, želi vozilo videti in preizkusiti. To se ne bo spremenilo.

Nov merilni protokol WLTP in okoljski predpisi so v Nemčiji močno zmanjšali prodajo Audija. Je pri nas upad kaj manjši?

Na uvedbo novih pravil smo se pripravili z nekaj večjo zalogo, zato je upad prodaje manjši kot v Nemčiji, a vseeno opazen. Računam, da bodo negativne posledice uvedbe WLTP in Eura 6d vidne še novembra in decembra, z novim letom pa bodo dobave spet redne.

Kateri audiji so danes za slovenske kupce najhitreje dobavljivi in na katere čakajo najdlje?

Trenutno so najhitreje dobavljivi vsi novi modeli, ki smo jih predstavili letos in so že homologirani po WLTP. Torej A6, A7, A8 in Q8. Tudi modeli A4 in Q5 so danes redno dobavljivi z večino motorjev. Do zamikov pri dobavah prihaja zaradi dolgotrajnosti postopka homologacije, ki zajema vse motorje v vseh modelih in pa še vse različice menjalnika in pogona. Teh pa je pri Audiju res veliko.

Kdaj bosta A1 in Q3 na trgu?

Novi A1 sportback bo v salonih v prihodnjih dneh, medtem ko bo novi Q3 na voljo predvidoma v začetku leta 2019.

Ne moreva mimo SUV, zdi se da znamka brez modela v tem razredu, danes sploh ne more več delovati. Od kje ta trend?

Na trgu letos ni velikostnega razreda, kjer se delež SUV ne bi povečal, delež klasičnih limuzin, karavanov in drugih razredov pa zmanjšuje. Pri Audiju je to še bolj očitno. Že več kot polovico prodaje predstavljajo naši SUV modeli. Zakaj je tako? Ljudje danes cenijo udobje, udobno visok položaj za volanom, boljši pregled iz avtomobila in podobno. Trend je neizbežen, tudi naš najmanjši audi A1 bo sčasoma dobil »crossover«, torej višjo različico. Pred leti so bili v trendu enoprostorci, danes pa počasi izginjajo iz trga.

Na trgu velja pravilo, da velik delež prodaje fizičnim osebam pomeni uspeh. Zakaj je tako, je zasebni kupec vreden več kot podjetje?

Nikakor! Za nas so vse stranke enako pomembne. Je pa res, da pri fizičnih kupcih oziroma zasebnikih natančno vemo, kdo je kupec oziroma lastnik. Ta se je zavestno odločil za našo določeno znamko. Pri poslovnih kupcih pa sam uporabnik velikokrat ne odloča o izbiri znamke oziroma modela.

Je prodaja zasebnikom bolj dobičkonosna?

Zaslužek je nekaj boljši. Res pa je tudi, da so razlike v cenah in s tem zaslužki vse manjši.

Audi je na področje digitalizacije zavil hitreje in bolj intenzivno kot tekmeci, kako so to sprejeli kupci?

Moram reči, da z navdušenjem, saj je upravljanje zaslonov na dotik zelo intuitivno in podobno izkušnji z mobilnimi telefoni in tablicami, ki jih danes poznamo in znamo uporabljati vsi. V prihodnjem letu pa bodo naši kupci lahko v polnem obsegu uporabljali tudi storitve Audi connect, ki jih zagotavlja IV3 okolje, ki ga za Audi razvija Bosch.

Prihodnost avtoposla se vse bolj usmerja v prodajo storitev. Se delež prihodkov s tega področja že povečuje, kako bo v prihodnje?

Prihodki iz prodaje storitev se že kar nekaj časa povečujejo, predvsem na področju ponudbe financiranj in zavarovanj. Delež tovrstnih prihodkov se je od leta 2008 do 2018 povečal skoraj za trikrat. To pomeni tudi, da mora biti prodajalec danes precej bolj izobražen in znati pri prodaji vozil tržiti tudi druge storitve.

(Intervju) Avto ni dovolj, kupcu je treba pomagati pri vstopu v elektrodobo
Najbolj brani članki danes
11 ur
1. Največji Hyundai se seli stopničko višje2. Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih3. Žrtve Madoffove ponzijeve
Več ▼

1. Največji Hyundai se seli stopničko višje

2. Top službe - Furs išče okrepitve; službe tudi v Lonstroffu, Bitstampu, Helli, Philipsu, Radenski in še 15 podjetjih

3. Žrtve Madoffove ponzijeve sheme blizu 90-odstotnega poplačila

4. Tako zaposlene plačujejo najbogatejši Slovenci

5. Minimalna plača, maksimalna hinavščina

6. Bi se šli turizem na Dolenjskem? Naprodaj je Vila Otočec

7. Musk: Zaprte tovarne General Motorsa bi lahko kupila Tesla

8. Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov

9. Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane

10. 2019: Evro se bo krepil – kdo se lahko veseli in kdo žalosti

Naslovne zgodbe Financ
11 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Zbliževanje Trumpa in nemških avtomobilskih velikanov
12 ur

Direktorji Daimlerja, Volkswagna in BMW so z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom govorili o nesoglasjih na področju mednarodne trgovine. Trojica je bila po sestanku optimistična. Trump je že pred časom zagrozil, da bo carine na v ZDA uvožene avtomobile dvignil na 25 odstotkov, kar bi močno prizadelo nemške avtomobilske proizvajalce. Zato so se direktorji teh sešli z ameriškim predsednikom. Kot je ocenil prvi mož Volkswagna Herbert Diess, so naredili velik korak na poti k temu, da se izognejo dodatnim uvoznim carinam. Tudi generalni direktor Daimlerja Dieter Zetsche je po sestanku dejal, da je grožnja s carinami manjša. "Srečanje je minilo v pozitivnem in prijetnem ozračju," je dodal menedžer, ki ima z ameriškim trgom precej izkušenj, saj je v času vodenja ameriškega Chryslerja onkraj luže tudi živel.

Diess je poudaril, da je želja po preprečitvi uvedbe dodatnih carin tudi razlog za njihov obisk v Washingtonu. "Smo na dobri poti," je dodal. Predstavniki ZDA so jih po njegovih besedah želeli prepričati o okrepitvi vlaganj na ameriškem trgu, kar so tudi pripravljeni storiti. Nekoliko bolj zadržan je bil finančni direktor družbe BMW Nicolas Peter, ki je srečanje označil za koristno, a poudaril, da je odgovornost za mednarodno trgovinsko politiko v rokah Bruslja. Trojico menedžerjev je na to že v začetku tedna opomnila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je poudarila, je Bruselj tisti, ki se bo z Washingtonom pogajal o prihodnjih trgovinskih odnosih med EU in ZDA.

Zbliževanje Trumpa in nemških avtomobilskih velikanov
Karikatura dneva
12 ur

Karikatura se navezuje na komentar: Minimalna plača, maksimalna hinavščina

Karikatura dneva
''Svet ne želi – ali ne potrebuje – višjih cen nafte''
13 ur
Opec bo zmanjšal proizvodnjo nafte, s tem želi zmanjšati presežke na trgu.
Na članek...

Takšno je bilo sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa članicam Organizacije držav izvoznic nafte (Opec); te so sicer dosegle dogovor o zmanjšanju proizvodnje za 1,2 milijona sodov na dan. Skupina 25 proizvajalk nafte Opec plus se je drugi dan srečanja na Dunaju dogovorila o zmanjšanju proizvodnje nafte za 1,2 milijona 159-litrskih sodov na dan prihodnje leto. Dve tretjini zmanjšanja bo odpadlo na članice Opeca, preostala tretjina pa na skupino 10 proizvajalk z Rusijo na čelu. Opec želi z omejitvijo proizvodnje zmanjšati presežke na trgu, ki so v zadnjih tednih znižali cene nafte in s tem prihodke proizvajalk. Če bo 25 proizvajalk, te skupaj proizvedejo okoli polovico svetovne nafte, v celoti izpolnilo dogovor, se bo svetovna proizvodnja nafte v primerjavi s trenutno količino zmanjšala za okoli 1,2 odstotka. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem nasprotoval Opecovemu zmanjševanju proizvodnje za zviševanje cen nafte. V sredo, dan pred začetkom srečanja Opeca na Dunaju, je organizacijo v tvitu pozval, naj ne omejuje "toka nafte". "Svet ne želi, ali ne potrebuje, višjih cen nafte," je zapisal Trump.

Iran ne bo krčil proizvodnje

Usoda dogovora je bila sicer do zadnjega negotova, saj sta Savdska Arabija, največja proizvajalka v Opecu, in Rusija barantali o tem, kako si bosta skupini držav razdelili zmanjšanje proizvodnje. Analitiki pričakujejo, da bosta ti dve državi, ki sta največji proizvajalki skupine Opec plus, nosili večji del bremena zmanjšanja, iz tega pa je zaradi sankcij ZDA izvzet Iran. Trenutno je na trgu presežna ponudba, saj so države, kot sta Savdska Arabija in Rusija, v pričakovanju ameriških sankcij proti Iranu povečale proizvodnjo, vendar se je embargo izkazal za manj ostrega od pričakovanj. Washington je namreč odobril izjeme za nekatere kupce iranske nafte, med njimi Kitajsko in Japonsko, poleg tega so ZDA v zadnjem letu povečale proizvodnjo nafte.

Cene nafte močno navzgor

Cene nafte so po objavi novice poskočile. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, je pridobila pet odstotkov, zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je podražila za 4,54 odstotka, na 53,83 dolarja. Kot strela z jasnega pa je udarila novica, da z novim letom Opec zapušča Katar, ki je član od leta 1961. Nepričakovana odločitev je bila sprejeta tudi v luči gospodarske blokade Katarja. Kot so dejali Katarci, v nafti nimajo veliko potenciala, njihova prihodnost je plin. Katar naj bi imel okoli dva odstotka svetovnih zalog nafte in je 17. največji proizvajalec nafte.

''Svet ne želi – ali ne potrebuje – višjih cen nafte''
Britanski poslanci v torek o brexitu. Kaj je pri tem pomembno za Slovenijo?
13 ur
Negotovost v zvezi z britanskim izstopom iz EU (brexitom) je velika že, če bi se ta zgodil z dogovorom. Še povečala pa se je pred torkovim glasovanjem britanskih poslancev, saj obstaja realna možnost, da dogovora med EU in Veliko Britanijo ne bodo podprli
Na članek...

Še 22. novembra, ko so v britansko-evropskih pogajanjih za brexit pogajalci sporočili, da so dosegli dogovor, se je zdelo, da se je negotovost za neurejen britanski izstop iz EU temeljito zmanjšala, tudi potem, ko je tri dni pozneje dogovor potrdilo 27 voditeljev članic EU. A trajalo je le kratek čas. Odpor do predlaganega dogovora je na Otoku precejšen. Pomisleke imajo tudi severnoirski unionisti DUP, ki manjšinski vladi premierke Mayeve v parlamentu zagotavljajo tesno večino, in celo vrsta konservativnih poslancev. Pred odločilnim glasovanjem britanskih poslancev v torek smo pogledali, o čem odločajo, čemu odpor do potrditve dogovora ter kaj je v tem kontekstu pomembno za Slovenijo.

1. O čem bodo v torek odločali britanski poslanci

Poslanci britanskega parlamenta, v katerem je 650 sedežev, bodo predvidoma v torek ločitveni sporazum med Veliko Britanijo (VB) in Evropsko unijo (EU) potrdili ali zavrnili. Glasovanje je nujno, saj za uveljavitev sporazuma britanska vlada potrebuje soglasje parlamenta.

Za potrditev dogovora bi bilo po britanskem pisanju potrebnih načelno 320 glasov (med 650 članic spodnjega doma parlamenta jih je nekaj brez glasovalnih pravic), konkretna višina bo ne nazadnje odvisna od navzočnosti na glasovanju ter morebitnih vzdržanih glasov. Zakaj smo zapisali "predvidoma v torek"? Ker so se v zadnjih dneh namnožili pozivi, naj premierka Mayeva v situaciji, ko se zdi, da v parlamentu ni zadostne podpore za sporazum, glasovanje odloži. Sama je to možnost izključila.

Pred torkovim glasovanjem je negotovost velika, saj obstaja realna možnost, da britanski poslanci dogovora med EU in VB ne bodo podprli, to pa bi v najslabši različici lahko peljalo do neurejenega, trdega brexita.

2. Zakaj Mayevi podporo odrekajo severnoirski unionisti

Pomisleke do predlaganega sporazuma med VB in EU o brexitu imajo tudi severnoirski unionisti DUP, ki manjšinski vladi premierke Mayeve v parlamentu zagotavljajo tesno večino. Kot pravijo pri DUP, bi dogovor prinesel politično in ekonomsko ločnico med Severno Irsko in preostalimi deli Velike Britanije v odnosu do EU (katere del ostaja Irska).

Zlasti se je to prepričanje utrdilo po tem, ko so britanski poslanci pred petdnevnim zasedanjem, ki bo v torek kulminiralo v glasovanju, prvič v zgodovini odločili, da vlado spoznajo za krivo nespoštovanja parlamenta, ker ni polno razkrila pravnega mnenja britanskega državnega pravobranilca o dogovoru o brexitu, ki ga je sklenila v Bruslju, ter ji naložijo objavo. Pravno mnenje britanskega pravobranilca je bilo zatem objavljeno pred torkovim glasovanjem.

3. Mnenje britanskega pravobranilca razkrilo, da vlada ni povedala vsega

Kaj je bilo znano pred objavo mnenja? Predlagani dogovor o brexitu za Severno Irsko predvideva tako imenovano varovalno začasno rešitev (angleško backstop), če do konca prehodnega obdobja VB in EU ne bi uspelo skleniti trgovinskega sporazuma (spomnimo, prehodno obdobje, ki bi trajalo od 30. marca 2019 do konca leta 2020, z možnostjo krajšega podaljšanja, bi veljalo le, če bo dogovor sklenjen, sicer pa ga ne bo). Če torej do konca leta 2020, ko bi se predvidoma izteklo prehodno obdobje, EU in VB ne bi sklenili trgovinskega dogovora, bi celotna VB, ne zgolj Severna Irska, še vedno ostala del evropske carinske unije, dokler ne bi bil dosežen dogovor.

Kakšno zanko je razkrila objava pravnega mnenja britanskega pravobranilca? Kot je v pravnem mnenju navedel pravobranilec, bi "irska varovalka" lahko pomenila nevarnost za ustavno integriteto, torej celovitost Velike Britanije, saj bi lahko Severno Irsko ločila od preostalega dela VB (Anglije, Škotske in Walesa). Namreč, kot je navedeno v mnenju, bi Irska in preostali deli države sestavljali enotno carinsko območje le v smislu fiskalne ureditve. Sicer pa bi se pravila uporabljala drugače za Severno Irsko kot za preostanek države. Severna Irska bi ostala del evropskega carinskega območja, kjer bi bilo v celoti upoštevano carinsko pravo EU, evropska komisija in Sodišče EU pa bi imela še naprej pristojnost presoje skladnosti s temi pravili, kar bi pomenilo, da bi blago s Severne Irske v Irsko kot drugo članico EU lahko prehajalo brez fiskalnih kontrol.

4. Pred glasovanjem o dogovoru vlada v parlamentu nima zadostne podpore

Nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj se bo zgodilo v torek, a štetje političnih analitikov kaže, da premierka Mayeva nima zagotovljenih dovolj glasov podpore za potrditev sporazuma. Poglejmo nekaj številk: konservativna stranka pod vodstvom Mayeve ima v parlamentu s 650 sedeži skupaj 315 poslancev, njena načelna zaveznica, stranka severnoirskih unionistov DUP, jih ima deset. Pri DUP dogovora po zdajšnjih trditvah ne podpirajo zaradi irskega vprašanja, po nedavnih navedbah je proti dogovoru menda tudi okoli konservativnih 90 poslancev. Tisti, ki so proti, imajo različne razloge, kar nekaj jih dogovor zavrača, ker se jim zdi preblizu trenutnemu položaju, medtem ko je britanska premierka poprej večkrat poudarila, da bo zagovarjala trdi brexit.

5. Posledice zavrnitve dogovora za Slovenijo: oteženo poslovanje, manjša upravičenost do denarja EU

Že dlje časa z vseh strani, tudi na slovenska podjetja in državljane, letijo svarila, naj bodo pripravljeni na vsakršen izid pogajalskega postopka, tudi na tako imenovani trdi brexit oziroma brexit brez dogovora, pri katerem bi glavna značilnost bila ta, da bi takoj 30. marca 2019 (brez prehodnega obdobja) Velika Britanija s stališča vseh članic EU postala tretja država, tako da bi denimo takoj prenehalo veljati brezcarinsko poslovanje z britanskimi podjetji. Spomnimo, da britanski trg sicer za slovenska podjetja ni med glavnimi trgi, a to ne pomeni, da ni nepomemben: slovenska in britanska podjetja so lani sklenila za okoli 900 milijonov evrov izvozno-uvoznih poslov, zelo pomemben je britanski trg tudi denimo za nemške avtomobilske družbe, s katerimi slovenska podjetja sodelujejo v dobaviteljski verigi.

Po najslabšem scenariju (takojšen neurejen brexit brez prehodnega obdobja) bi za uvoz blaga iz VB v EU kot za izvoz v VB, kot smo že pisali, bilo takoj treba obračunavati dajatve po konvencionalni stopnji. Tako bi bila carinska stopnja pri uvozu iz VB enaka kot pri uvozu enakega blaga iz Indije, Kitajske ali Avstralije (z nobeno od teh držav EU nima sklenjenega prostotrgovinskega sporazuma).

Kakšne bi bile posledice na rasti, je julija letos za posamezne članice EU, in za VB, ocenil Mednarodni denarni sklad (MDS). Najbolj bi bili prizadeti VB in Irska, Slovenija bi bila v splošnem po oceni MDS med manj prizadetimi, ko gre za rast BDP.

Obstaja pa še en vidik, o katerem se manj govori. Trenutno v EU potekajo tudi intenzivna pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu EU 2021-2027. To bo prvi proračun, ki bo oblikovan za EU s 27 članicami. Britanski izpad iz proračuna EU bodo morale preostale članice nadomestiti tako, da bodo v proračun vplačale več ali pa bodo skrčile sredstva za določene programe.

Pa še nekaj - v pogajanjih glede upravičenosti do kohezijskih sredstev je zelo pomembno, kako razvita je posamezna članica. Čim manj je razvita, tem bolj je lahko upravičena do prejemanja kohezijskih sredstev. Z izstopom VB iz EU se bo povprečna razvitost EU zmanjšala, slovenski BDP na prebivalca pa se bo spričo krepke slovenske rasti bolj približal povprečju. Pod črto to pomeni, da bo Slovenija bolj razvita. Če pogledamo v številkah na podlagi vladnih podatkov: podatki za izračun kohezijskih oziroma strukturnih sredstev trenutno temeljijo na povprečju 2014-2016: v EU-28 je slovenska razvitost manjša (80,9 odstotka), ob upoštevanju brexita, v EU-27 pa se razvitost Slovenije poveča na 81,6 odstotka. (Kot so pojasnili na vladi, pogoj za upravičenost države do sredstev Evropskega kohezijskega sklada sicer ostaja 90 odstotkov povprečja razvitosti EU, merjeno z BND na prebivalca).

Vključeni v pogajalski postopek za novi evropski proračunn poudarjajo, da je v interesu Slovenije, da se pogajanja (ki bodo upoštevala presečni datum razvitosti v določenem preteklem obdobju) končajo čim prej, še pred evropskimi volitvami maja 2019. Že tako je dvomov o tem veliko, dodatni zapleti v zvezi s predvidenimi postopki za brexit bi to lahko dodatno zapletli.

Britanski poslanci v torek o brexitu. Kaj je pri tem pomembno za Slovenijo?
Odličen teden za NLB, slab za Triglav
14 ur

Na ljubljanski borzi smo bili v minulem tednu priča znižanju vrednosti indeksa SBI TOP, med pomembnejšimi vzroki za to je bil krepak upad Zavarovalnice Triglav. Vlagatelji na svetovnih borzih so bili z dogajanjem v minulem tednu vse prej kot zadovoljni, saj so bile izgube precejšnje. Tudi na domači borzi je prevladala črnogledost, a je bil splošni upad občutno manjši kot na pomembnejših tujih borzah. Indeks SBI TOP se je znižal za 1,26 odstotka, na 812,24 točke, promet pa je znašal pet milijonov evrov. Po prometu vodilna sta bili Krka in Telekom, z delnicama teh so sklenili za 1,89 oziroma 1,22 milijona evrov poslov, več kot milijon evrov je prispevala NLB. Ta se je podražila za skoraj šest odstotkov, na 59,9 evra, v začetku tedna je mednarodna bonitetna agencija Moody's banki izboljšala kreditno oceno dolgoročnih depozitov v domači in tuji valuti z Ba1 na Baa2. Kot navaja Moody's, zvišanje bonitetne ocene temelji na opaznem napredku pri privatizaciji banke. Poleg tega sprememba bonitetne ocene odseva zmanjšanje slabih posojil iz preteklosti, medtem ko sta pokritost problematičnih posojil in kapitalski položaj banke močna. Ob NLB se je za 0,3 odstotka okrepil Telekom.

Zdrs indeksa bi bil večji tudi brez Petrola, saj je vrednost trgovca z naftnimi derivati poskočila za skoraj odstotek, 4,3 odstotka je pridobil Unior. Na prepihu so se znašle delnice Zavarovalnice Triglav, saj so v primerjavi s prejšnjim petkom izgubile 4,6 odstotka. Za dobre tri odstotke je upadla vrednost Luke Koper, za 1,9 odstotka so se pocenile delnice pozavarovalnice Sava, delnice Intereurope so izgubile 0,7 odstotka. Največji upad je sicer utrpela Cinkarna Celje, pocenila se je za 5,5 odstotka, na 205 evrov, kjer ni bila od letošnjega aprila.

Odličen teden za NLB, slab za Triglav
Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov
14 ur
Igre z ljubljanskim Kolosejem se nadaljujejo
Na članek...

Prejšnji mesec, natančneje 13. novembra, je potekel štiriletni rok za plačilo 15 milijonov evrov kupnine, ki bi jih družba SIP nepremičnine morala plačati za stavbo Koloseja v BTC, ki je uradno prišla v njeno last konec leta 2014. Kolosej je lani končal v stečaju in glavni upniki so nestrpno čakali dan, ko bodo v stečajno maso dobili ali denar ali nepremičnino. In kot kaže, bodo morali na eno ali drugo še počakati. Medtem ko organi pregona že vrsto let preiskujejo, ali je šlo pri prodaji Koloseja za poslovno goljufijo oziroma ali je pogodba nična, so si SIP nepremičnine kupile še dodaten čas za razpolaganje s stavbo.

V sredini prejšnjega meseca nam je šef SIP nepremičnin Davorin Vidmar zatrdil, da je plačal 15 milijonov evrov kupnine za Kolosej, stečajni upravitelj Tomaž Čad pa je dejal, da denarja na račun ni bilo. Resnica je pravzaprav nekje vmes. Denarja na račun Koloseja v stečaju res ni bilo, se je pa Vidmar poplačevanja obveznosti SIP nepremičnin lotil bolj inovativno. To dokazujejo dokumenti iz stečajnega spisa, ki smo jih pridobili v uredništvu.

In medtem ko finančna uprava (Furs) SIP nepremičnine uvršča na seznam neplačnikov in z izvršbo terja več kot 80 tisoč evrov, te očitno razpolagajo z več milijoni evrov na računih italijanske CiviBank. Kako je to mogoče in kako interese davkoplačevalcev ščiti Furs?

Hudič v podrobnostih prodajne pogodbe

Stavba Koloseja je bila sprva v lasti družbe Kolosej kinematografi. Zaplet se je zgodil v letu 2014, ko je zaradi neplačevanja obveznosti NLB kot glavna upnica Koloseja poskušala z notarsko izvršbo stavbo prodati. Racman, ki je vodil Kolosej, se je takrat pritožil na ustavno sodišče, ki mu je ugodilo in prodajo zaradi neustavnosti nekaterih členov zakona o finančnih zavarovanjih, ki je urejal notarsko izvršbo, ustavilo. NLB je zato vložila predlog za stečaj Koloseja, Racman pa je še pred odločitvijo sodišča nepremičnino prodal SIP nepremičninam. V prodajni pogodbi sta se prodajalec in kupec dogovorila, da morajo SIP nepremičnine kupnino 15 milijonov evrov plačati v štirih letih, torej do 13. novembra letos. Pogodba je določala tudi, da lahko kupnino poravnajo s poplačilom posameznih upnikov - torej namesto, da 15 milijonov evrov nakažejo prodajalcu (Koloseju), lahko to vsoto nakažejo neposredno upnikom. In prav to možnost so ubrale SIP nepremičnine, a v nekoliko drugačnem vrstnem redu, kot je običajno.

Nakupi »zelo slabih« terjatev

Iz dokumentov je razvidno, da so družbe, povezane s Kolosejem in Sergejem Racmanom, v zadnjem času kupile več terjatev. In to tako rekoč ničvredne terjatve upnikov, ki imajo hipoteke na stavbi Koloseja v zemljiški knjigi vpisane na zadnjih mestih in bi si težko obetali poplačilo. Iz dokumentov je razvidno, da je terjatve Factor banke (danes DUTB) kupila Astraea investicije 3, ki je v lasti Martina Racmana (oče Sergeja Racmana). Drugi sveženj terjatev je od NKBM odkupilo podjetje Reit investicije, na katero je Racman prenesel kinematografsko dejavnost in je prek družbe 3D logistika v lasti Urbana Racmana (domnevno bratranec Sergeja Racmana).

Kroženje milijonov med prijateljskimi družbami

Ko so terjatve prešle na družbi Astraea 3 in Reit investicije, je SIP ob pomoči drugih družb začel poplačevati nove upnike. Tik pred potekom roka za plačilo 15 milijonov evrov kupnine je med družbami, ki so povezane s Sergejem Racmanom in njegovimi družinskimi člani, steklo za 10,3 milijona evrov transakcij, kažejo dokumenti. SIP nepremičninam je na pomoč priskočil Onisac, ki je prek družbe Oklev v lasti Sergeja Racmana. Onisac je sicer družba, ki upravlja igralnico Rio v Ljubljanskem BTC; vlada mu je koncesijo podaljšala pred nedavnim.

Onisac je 12. in 13. novembra v imenu SIP nepremičnin družbi Astraea 3 v posredni lasti Urbana Racmana za poplačilo terjatev, ki jih je ta kupila od Factor banke, nakazal dobre štiri milijone evrov, je razvidno iz bančnih izpisov.

Astraea 3 pa je 12. novembra v imenu SIP nepremičnin nakazala 1,6 milijona evrov Reit investicijam, ki so kupile terjatve NKBM.

Kar 4,4 milijona evrov so za poplačilo terjatev namenile SIP nepremičnine same. Od tega so SIP nepremičnine 2,7 milijona evrov nakazale Reit investicijam, preostalih 1,7 milijona pa družbi Astraea 3.

Denar z računov v Italiji

SIP nepremičnine so v zadnjih treh letih ustvarjale od 800 do 1,2 milijona evrov prihodka in poslovale z izgubo. Zaradi neporavnanih obveznosti ima družba več kot 90 dni blokirana tudi oba transakcijska računa. Furs je družbo uvrstil na seznam davčnih neplačnikov, na Kolosejevo stavbo pa je v zadnjem času vpisal tudi za okoli 80 tisoč evrov visoko hipoteko. Kako je torej družba, ki ima blokirane račune, sploh lahko plačala karkoli in kje je sploh našla 4,4 milijona evrov? Odgovor se skriva v italijanski banki CiviBank, ki ima sedež v Čedadu, le nekaj kilometrov od italijansko-slovenske meje. Kot je razvidno iz dokumenta, so SIP nepremičnine vse štiri milijone evrov nakazale z računa pri CiviBank. Od kod je denar prišel na italijanske banke? "Več kot očitno je, da mi banke zaupajo, da smo se odločili za pravo in dobičkonosno investicijo in vidijo interes financiranja," nam je prek sms sporočila sporočil Vidmar.

In kako svoje interese ščiti Furs, ki od SIP nepremičnin terja več kot 80 tisoč evrov? Zakaj namesto tega, da vpisujejo hipoteko na že močno obremenjeno Kolosejevo stavbo, niso posegli po blokadi računov SIP nepremičnin na italijanski banki? Ali za ta račun sploh vedo? Na Fursu zaradi davčne tajnosti zadeve ne komentirajo. Kaj v splošnem pravijo glede izvršb računov v italijanskih bankah, preberite v spodnjem okvirju. Vidmar pa je zapisal, da je bil račun na italijanski banki Fursu prijavljen v zakonitem roku.

Sporočilo glavnim upnikom: vzemi ali pusti

Poleg 10,3 milijona evrov, s katerimi so SIP nepremičnine poplačale prijateljska upnika Astraeo 3 in Reit investicije, so razliko do 15 milijonov evrov, torej 4,7 milijona evrov, prihranile za glavna upnika s hipotekami na prvih mestih – Ledavo investicije, ki je prevzela terjatve NLB in terja približno 15 milijonov evrov, ter Gorenjsko banko, ki ima na Kolosejevi stavbi vpisano 10-milijonsko hipoteko. Denar so si SIP nepremičnine izposodile pri podjetju GRAD.IN, ki ga vodi Borut Brinšek, in ga deponirale pri notarju. V zameno za sprostitev denarja SIP nepremičnine od stečajnega upravitelja zahtevajo umik vseh hipotek. Ker pa v stečaju veljajo drugačna pravila pri prodaji premoženja, stečajni upravitelj SIP nepremičninam ne more ugoditi. Po naših informacijah takšna vsota ni sprejemljiva niti za upnike. Vidmar je dal stečajnemu upravitelju za izpolnitev obveznosti časa do sredine decembra.

Ko so stvari obrnjene na glavo

V poslu s terjatvami je sicer običajno, da posamezniki in skladi odkupujejo terjatve upnikov, ki imajo hipoteke na nepremičninah v zemljiški knjigi vpisane na prvih mestih, saj se ob prodaji stavbe upniki poplačujejo po vrstnem redu v zemljiški knjigi. Pri Koloseju je zgodba obrnjena na glavo: odkupovale so se terjatve na nižjih mestih in poplačevali upniki, ki – če bi se Kolosej, denimo, znašel na dražbi – ne bi dobili tako rekoč ničesar. A še enkrat ponovimo: možnost odkupa stavbe tako, da kupec poplača neposredno upnike, je zapisana v prodajni pogodbi, ki je bila sklenjena med SIP nepremičninami in Kolosejem leta 2014. Ta pogodba pa je predmet kazenskega postopka (obtožnico je vložilo specializirano tožilstvo) in tudi civilnega postopka, v katerem sodišče presoja ali je prodajna pogodba nična.

Upniki ujetniki sodnih postopkov

Stečajni upravitelj Tomaž Čad pravi, da pogojev, ki jih postavljajo SIP nepremičnine, torej da izroči SIP nepremičninam stavbo brez bremen, tudi zaradi posebnih pravil stečajnega postopka ne more izpolniti. Kako bo ukrepal? »Če bi odstopil od pogodbe, bi lahko ogrozil uspešnost postopka na ničnost prodajne pogodbe. S tem bi lahko odvzel tudi aktivno legitimacijo sedanjim tožnikom (Ledavi investicijam, op. a.). Menim, da je v tem trenutku najbolj smiselno počakati na razplet tožbe na ničnost prodajne pogodbe. Če bi sodišče ugotovilo, da je pogodba nična, bomo dobili stavbo v stečajno maso in nadaljevali prodajo po pravilih stečajnega postopka,« pojasnjuje Čad. Tožbo na ničnost prodajne pogodbe je NLB vložila že leta 2014, a se zadeve na sodišču v štirih letih sploh niso premaknile. Pospešek je po naših neuradnih informacijah zadeva dobila šele letos, ker je tožbo na ničnost vložila še Ledava in je oba primera prevzela nova sodnica. Prvi narok za glavno obravnavo bo stekel konec januarja prihodnje leto.

Kolosej: Kako so si Racman & Co. zamislili plačilo 15 milijonov evrov
Francija pozvala Trumpa, naj se ne vmešava v notranjo politiko 15
14 ur
Francoska vlada je danes pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v francosko notranjo politiko, potem ko je ta na Twitterju komentiral nasilne proteste t. i. rumenih
Več ▼

Francoska vlada je danes pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v francosko notranjo politiko, potem ko je ta na Twitterju komentiral nasilne proteste t. i. rumenih jopičev v Franciji in napadel pariški podnebni sporazum. Proti Trumpovim opazkam so se poleg tega kritično odzvali tudi nekateri francoski politiki.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je za francosko televizijo LCI dejal, da Francija ne komentira ameriške notranje politike in zato enako pričakuje tudi od Washingtona. Kot je še dejal, oba s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom Trumpu sporočata: "Pustite naš narod."

Na Trumpove opazke so se kritično odzvali tudi drugi francoski politiki. "Ne žali moje države starec," je med drugim ameriškega predsednika v tvitu opozoril Joachim Son-Forget iz Macronove stranke in ga označil za senilnega.

Trump se je v soboto obregnil ob nasilne proteste v Franciji in na Twitterju menil, da so ti "zelo žalostni". Francosko vlado je ob tem pozval, naj sledi vzoru ZDA in odstopi od "smešnega in izredno dragega" pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 in "denar vrne ljudem v obliki nižjih davkov". K temu je pozval, čeprav francoski protestniki ne protestirajo proti podnebnemu sporazumu. (STA)

Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane
15 ur
Z današnjim preklopom na zimski vozni red vlaki ustavljajo na novih postajališčih Lavrica in Dolgi most. Bi lahko na SŽ kdaj uredili primestni promet v 15-minutnem taktu proti Borovnici, Kranju, Kamniku, Litiji ali Grosuplju?
Na članek...

Iz Ljubljane se v obliki zvezdnih krakov širijo proge proti Primorski, Gorenjski, Kamniku, Štajerski in Dolenjski. Z današnjim preklopom na zimski vozni red so vlaki začeli ustavljati na novih postajališčih na Lavrici in na Dolgem mostu. Na Lavrici ob nedeljah ustavlja sedem vlakov na dan, ob delovnikih 17, vožnja traja od 11 do 13 minut, cena dnevne vozovnice za neomejeno število voženj je 2,20 evra. Od Dolgega mosta do Ljubljane je 15 povezav na delovni dan, vožnja traja zgolj pet do sedem minut. Gre za potovalne čase, ki so v prometnih konicah zelo konkurenčni. Nova postajališča bodo nekoliko izboljšala dostopnost mesta, ne pomenijo pa večje revolucije. Za kaj takega bi morali zahtevati precej več od -Potniškega prometa in več investirati v infrastrukturo.

Z vlakom v Ljubljano od 10 do 12 tisoč potnikov

V Ljubljano se vsak dan z vlakom pripelje od 10 tisoč do 12 tisoč ljudi, odvisno od dneva in vremena, pravijo na SŽ-Potniškem prometu. Iz smeri Litije pripelje 35 vlakov na dan, iz Kranja 21 vlakov, iz Borovnice 20 vlakov, iz Grosupljega 21 in iz Kamnika 19 na dan. Približno 70 odstotkov vseh potnikov na ljubljanski železniški postaji so dnevni migranti: študentje, šolarji ali zaposleni. Število potnikov na železnicah sicer zadnja leta hitro upada, v lanskem letu so prepeljali zgolj 13,4 milijona ljudi.

Kako več potnikov spraviti na vlake

Največja koncentracija potnikov je v jutranji konici med šesto in osmo uro zjutraj, popoldanska konica pa je razpršena med 14. in 18. uro. Na Slovenskih železnicah sicer ocenjujejo, da bi lahko na dolgi rok na vlake pritegnili dodatnih 30 odstotkov potnikov. Poleg tega, da bi morali na Slovenskih železnicah povsem spremeniti način dela in že zdavnaj kupiti nove potniške vlake (Stadlerjevi pridejo šele v prihodnjih letih), bi morala država precej investirati v infrastrukturo. Potrebovali bi drugi tir proge proti Gorenjski, vsaj do Škofje Loke, elektrificirati bi morali tudi progo proti Kamniku in Grosupljem in jih vsaj delno spremeniti v dvotirne.

Primestni vlaki v 15-minutnem taktu

Potencial prog okoli Ljubljane je velik, saj gredo zvezdasto v pet smeri. Z razmeroma majhnimi naložbami bi lahko na teh vpadnicah uredili vožnje v 15-minutnem taktu, pravi arhitekt in urbanist Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. V eni izmed študij, ki jo je leta 2013 izdelalo svetovalno podjetje PNZ za Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije, so ocenili, da bi bilo treba vložiti približno 300 milijonov v infrastrukturne izboljšave, ki bi bile podlaga za boljše železniške potniške storitve.

Preberite tudi:

Devet novih železniških postajališč v Ljubljani. So lahko vlaki kot tramvaj?

Digitalizacija železnic: spletni vmesnik za nakup vozovnic deluje, mobilna aplikacija še ne

Kaj vse bi lahko pri Slovenskih železnicah počeli na peterokraki zvezdi okoli Ljubljane
Minimalna plača, maksimalna hinavščina 2
15 ur
Kaj bi bilo treba, da "rumene jopiče" (spet) oblečemo tudi Slovenci? In jih ne slečemo tako hitro kot leta 2012?
Na članek...

Brez velikih pretresov, je videti, so sindikati javnega sektorja s še svežo vlado dosegli popravke plač – ki pa ne rešujejo nič bistvenega. Še vedno bodo vsi javni uslužbenci iz istega plačnega razreda plačani enako – ne glede na kakovost njihovega dela. Še vedno bodo vsi iz istega plačnega razreda plačani enako – ne glede na zahtevnost njihovega dela. Še bodo plačane nadure medicinskih sester, ki jih je vse manj, ur pa vse več, mizerne. Celotno njihovo delo bo še vedno podplačano. Lobistično bolje organizirani zdravniki, ki z nekaj grožnjami vedno dosežejo svoje – od sistema, ki jim omogoča dodatne zaslužke ob popoldnevih, do vedno novih zviševanj plač –, ironično, grozijo, da bodo izstopili iz plačnega sistema. Ker da je izpogajani dvig plač (najmanj en in največ štiri plačne razrede, vsak pa prinese približno štiriodstoten dvig plače) porušil vsa plačna razmerja. Dogovor je vreden okoli 300 milijonov evrov – še spomladi so sindikati zahtevali približno milijardo evrov.

Zanima me, predvsem, kaj bomo od zvišanja plač v javnem sektorju imeli državljani. Bodo storitve boljše? Dvomim. Bodo čakalne vrste manjše? Ni videti. Bodo javna naročanja in gradnja infrastrukture cenejši? Nisem optimist.

Ta komentar ne bo o plačah v javnem sektorju – čeprav tudi te odlično simbolizirajo vsesplošni problem pri slovenskih plačah. In ne bo o tem, ali je primerno ali ni primerno dvigniti minimalno plačo na 700 evrov. Niti ne o tem, kako neumno je, da politiki še vedno ne odpravijo uravnilovskega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače menedžerjev (vse manjšega števila – hvala bogu) državnih podjetij. Slovenski plačni sistem – javni in zasebni – je ena sama žalost predvsem zato, ker smo – oprostite, da tako grobo poenostavljam – zavistni. In prehitro zadovoljni z drobtinicami.

Ne govorim zgolj o minimalnih popravkih plač. Govorim o pripravljenosti biti zadovoljen z minimalnimi spremembami v kakovosti storitev, ali, še huje, s statusom quo – samo, da se ne poslabšajo. S ploskanjem, da nekdo opravi svoje delo, za katerega je tako ali tako že plačan, da ga opravi, pa čeprav se nanj lepijo sumi korupcije. Da smo zadovoljni z lon posli. Pa o sprijaznjenosti s tem, da je strošek našega življenja previsok glede na to, kaj zanj dobimo. Le da "sosed" nima več od nas. Naj elita plačuje vse davke, da bomo imeli "zastonj" zdravstvo in šolstvo. Čeprav slabša, kot bi lahko bila, "kaj čmo, itak se povsod krade". Pa čeprav je "elita" tista, ki bi lahko priinženirala višjo dodano vrednost in večjo blaginjo. Za vse. Ne samo za teden dni Fažane in par smučarskih dni na lokalnem smučišču. Se mi pa po drugi strani zdi, da smo prav zadovoljni tudi s tem, da sami v delo vložimo čim manj truda. Da smo malo leni? Apatični?

Šest let je od vsesplošnih slovenskih vstaj "gotof-je", ko ni bilo politika, ki ne bi bil na plakatih nezadovoljne množice. Del demonstracij sem gledala iz Danske, z enega od srečanj naše lastniške skupine Bonnier, govor je bil o digitalizaciji (v kateri smo Finance danes med top inovatorji!). To je bila tudi priložnost za pogovor s kolegi o odgovorih njihovih držav na globalno krizo. Meelisu, kolegu uredniku estonske sestre Äripäev, tudi danes ne bi mogla nasprotovati, ko bi ponovil: »Pa saj ste Slovenci kot žabe, ki uživajo, da jih počasi skuhajo.« Po manj kot desetih letih od začetka krize in po manj kot petih letih od šestmilijardne sanacije bank spet zahtevamo, da banke, ki jih je potopila prav politika, ostanejo v rokah politikov. K temu pa dodajamo hotele, ki so, nekateri, po kakovosti storitev, ker so tako prezadolženi, že "sto let pred leseno žlico". Zdi se, da je predvidljivost našega poslovnega okolja predvsem to, da ničesar ne izboljšamo. Čeprav bi se dalo, z minimalnim trudom. A brez ohranjanja "fevdkov".

Minimalna plača, maksimalna hinavščina
Kako prilagoditi svoj portfelj v času borznih pretresov
16 ur
Pretresom na delniških trgih ni videti konca
Na članek...

Nemška borza je minuli teden po definiciji padla v medvedji trend s tem, ko se je za več kot 20 odstotkov oddaljila od rekorda, doseženega januarja letos. Tudi drugje po Evropi je bilo ozračje na borzah klavrno – delnice so se spustile na dvoletno dno. Živahno je tudi onkraj luže, kjer je osrednji delniški indeks ameriške borze S & P 500 v minulem mesecu dni trikrat uprizoril šestodstotni upad, dvakrat šestodstotno rast. V minulem tednu je izgubil 4,6 odstotka, kar je najslabši teden po marcu, z zadnjimi pocenitvami pa je upadel pod raven iz konca lanskega leta.

Razlog za pocenitve leži v bojazni pred negativnimi posledicami zaostrovanja trgovinskih vojn, črnogledost pa spodbujajo nekatere objave makroekonomskih podatkov – tako v Evropi kot ZDA in na Kitajskem –, ki dajejo slutiti, da se svetovno gospodarstvo že ohlaja.

Kaj prinaša leto 2019?

Večina slovenskih analitikov in upravljavcev premoženja verjame v rast delnic zahodnega sveta v letu 2019, kaže decembrska anketa Mojih financ med 31 slovenskimi upravljavci in analitiki (revija izide v sredo). Za ameriški borzni indeks S & P 500 jih 69 odstotkov pričakuje rast do deset odstotkov, 27 odstotkov sodelujočih pa do desetodstotni upad. Za nemški DAX 63 odstotkov napoveduje do desetodstotno rast, 26 odstotkov sodelujočih do desetodstotni upad. V prejšnjih letih je iz anket seval večji optimizem: delež analitikov, ki so napovedovali rast, je bil večji, hkrati so v povprečju napovedovali večjo rast.

Kako naj ravnajo vlagatelji?

»Leto 2019 je videti zelo zahtevno za vlagatelje, posebno prva polovica. Veliko se bo ugibalo o (tehnični) recesiji, zlasti v nekaterih evropskih državah, konec marca bi moral biti jasnejši razplet glede brexita, maja so evropske volitve. V marcu bo znan tudi razplet 90-dnevnega roka o dogovoru o trgovini med ZDA in Kitajsko. V takem okolju mora biti vlagatelj previden in je priporočljivo imeti večji delež manj tveganih naložb (obveznice in denar) v portfelju. Za selitev iz delnic v varne naložbe je na nekaterih trgih (denimo Evropa) že malo pozno, za to je bil čas v začetku leta. Nekatere naložbe so se že močno pocenile in se približujejo zanimivim ravnem, vendar vseeno menim, da je potrebna potrpežljivost, sploh v luči dogodkov, ki se napovedujejo v prvi polovici leta. Še zmeraj mislim, da je najprimernejša strategija malih korakov, tako pri prodajah kot nakupih,« svetuje Aleš Lokar, vodja upravljanja v družbi KD Skladi.

Izidor Jerman, upravitelj pri Alti Skladih, pa ob povečani nihajnosti na delniških trgih spomni, da to ni nekaj novega. »Podobno je bilo februarja letos in podobno je bilo sedemkrat od leta 2011. Seveda se vsakič pojavi vprašanje, ali gre za klasični popravek ali za medvedji trg. Glede na razvoj dogodkov večina znamenj kaže na korekcijo. Iz tega vidika je za dolgoročno naravnane vlagatelje bolj ali manj priložnost za nakup. Tisti, ki pa razmišljajo o prodaji, so priložnost za to zamudili v začetku oktobra,« pove Jerman.

Je to konec cikla?

»Vsakič, ko bikovski trend traja deset let, se bodo pojavljala vprašanja o koncu cikla in začetku medvedjega trenda. Daljši bo cikel, več nihajnosti lahko pričakujemo, kar pa niti ni posebnost za zadnji del cikla. V takšnih razmerah je treba biti potrpežljiv in ne zganjati panike. Dejstvo je, da so vrednotenja po korekciji sorazmerno poceni. Gospodarstvo še vedno dosega rast in kupci so optimistični. Glavna tema v prihajajočem letu bo, vsaj tako se zdi, trgovinska napetost med ZDA in Kitajsko. In dokler ne bo jasno, kakšen bo dogovor, se bodo na trgu pojavljala ugibanja. Ne smemo zanemariti vloge in odločitve centralnih bank. Kot kaže, se bo saga o brexitu zavlekla v prihodnje leto, da nam ne bo dolgčas, se bo gotovo pojavil še kakšen nenačrtovan dogodek, ki bo popestril dogajanje na kapitalskih trgih. Kot rečeno, potrpežljivost se vedno poplača,« vlagateljem sporoča Jerman.

Sam ostaja optimist: »ICO in razprave o kriptovalutah gotovo niso glavna tema pogovorov na novoletnih zabavah in v frizerskih salonih, kakor tudi ni debata o dolgočasnih klasičnih kapitalskih trgih. Mogoče je pa to znamenje, da bikovski trend le nima tako dolge brade.«

Kako prilagoditi svoj portfelj v času borznih pretresov
Oktobra na Bledu zabeležili milijonto nočitev
17 ur
Potem ko je slovenski turistični biser Bled lani konec decembra prvič v zgodovini presegel mejnik enega milijona turističnih prenočitev, je letos ta mejnik dosegel že oktobra. Po podatkih
Več ▼

Potem ko je slovenski turistični biser Bled lani konec decembra prvič v zgodovini presegel mejnik enega milijona turističnih prenočitev, je letos ta mejnik dosegel že oktobra. Po podatkih Občine Bled so gostje letos do konca oktobra na območju destinacije Bled ustvarili 1,031 milijona nočitev, kar je enako kot v celotnem lanskem letu.

Največ nočitev so od 1. januarja do 31. oktobra ustvarili gostje iz Velike Britanije, in sicer 177.000. Sledijo Nemci z več kot 92.000 nočitvami, na tretjem pa so gostje iz Združenih držav Amerike prehiteli goste iz Italije. Američani so na Bledu ustvarili nekaj več kot 67.000 nočitev, Italijani pa nekaj manj kot 65.000.

Kot so sporočili iz Turizma Bled, je zanimivo, da se skozi vse leto na tretjem mestu izmenjujejo gostje iz Italije in Združenih držav Amerike. Glede na to, da vsako leto veliko italijanskih gostov Bled obišče v času decembrskih praznikov, pa vendarle pričakujejo, da bodo na koncu na tretjem mestu Italijani.

Letošnjo statistiko nočitev bodo obogatili še gostje, ki so bili v drugi polovici novembra na Bledu udeleženci ali spremljevalci svetovnega veteranskega šahovskega prvenstva, ter biatlonci in njihovi spremljevalci ter navijači, ki zaradi tekmovanj na Pokljuki blejske hotelske zmogljivosti polnijo v teh dneh.

"Na Bledu smo veseli, da so gostje in domačini tudi letos zelo dobro sprejeli zimsko pravljico na Jezerski promenadi, ki je zelo dobro obiskana," so še izpostavili v Turizmu Bled. (STA)

Oktobra na Bledu zabeležili milijonto nočitev