Manager
Trgovina na drobno v EU julija z dvoodstotno rastjo na letni ravni
05.09.2018 11:29
Obseg trgovine na drobno v območju evra se je julija na mesečni ravni znižal za 0,2 odstotka, v EU pa je ostal nespremenjen. Na letni ravni je v območju z evrom porasel za 1,1 odstotka, v EU pa
Več ▼

Obseg trgovine na drobno v območju evra se je julija na mesečni ravni znižal za 0,2 odstotka, v EU pa je ostal nespremenjen. Na letni ravni je v območju z evrom porasel za 1,1 odstotka, v EU pa za dva odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

V Sloveniji se je obseg trgovine na drobno julija v primerjavi z junijem zmanjšal za 0,7 odstotka, na letni ravni pa se je povečal za 2,1 odstotka.

Eurostat je danes objavil tudi revidirane podatke za junij, ko se je obseg trgovine na drobno v območju z evrom povečal za 0,3 odstotka, v EU pa se ni spremenil. (STA)

Predlog za KPK: »Ali je vodenje IZS združljivo z direktorovanjem v državnih družbah?«
10 min
Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš
Več ▼

Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš Hojs predlagal, da se Komisiji za preprečevanje korupcije vloži prijava, ali je mesto predsednika Inženirske zbornice Slovenije združljivo s poslovodenjem gospodarskih družb, tudi tistih v državni lasti. Predlog je sledil besednemu dvoboju med nekdanjim predsednikom matične gradbene sekcije pri IZS Samom Petrom Medvedom in predsednikom IZS Črtomirjem Remcem, ki je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Medved je Remcu očital, da ga je po nastopu podžupanske funkcije v mestni občini Maribor prijavil omenjeni komisiji, kar pa je Črtomir Remec zanikal.

Top službe - služba za finančnika v Bratislavi, priložnosti še v Siemensu, Atlantic Grupi, Comtradeu, Medisu, BSi ...
57 min
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

FARMACIJA

DZ informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik podelil nov mandat
1 ura
Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je
Več ▼

Državni zbor je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija. Predsednik republike Borut Pahor je javni poziv za kandidature za mesto informacijskega pooblaščenca objavil marca, nanj pa sta prispeli dve prijavi - poleg Prelesnikove še prijava novinarja Rajka Geriča, ki pa je sredi maja od kandidature odstopil.

SIJ lani z zdesetkanim dobičkom
1 ura
V letnem poročilu razkrito tudi revizorjevo mnenje s pridržkom
Na članek...

Skupina SIJ je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 6,8 odstotka, na 1,07 milijarde evrov prihodkov. Čisti poslovni izid pa ji je upadel za 66 odstotkov in je znašal 4,9 milijona evrov. Prav tako jim je upadel dobiček iz poslovanja (EBIT), in sicer s 34,9 milijona evrov v letu 2017 na 18,4 milijona evrov v letu 2018. Čisti prihodki od prodaje metalurške dejavnosti so 802,8 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka več kot leto prej. Ostale prihodke je skupina zaslužila s prehrambno dejavnostjo Perutnine Ptuj, ki pa jo je letos prodala ukrajinski živilsko-predelovalni skupini MHP.

»Kazalniki dobičkonosnosti poslovanja so za leto 2018 nižji predvsem zaradi izrednih dogodkov, ki so povzročali večje motnje v proizvodnem procesu, in višjih stroškov energentov. Brez vplivov naštetih enkratnih in izrednih dogodkov bi bilo poslovanje skupine SIJ v letu 2018 primerljivo s poslovanjem v predhodnem letu," so v SIJ zapisali v letnem poročilu. poudarili so, da sta na poslovanje močno vplivala predvsem dva enkratna negativna dogodka: tehnični okvari na jeklarskem poslovnem področju sta povzročili daljši ustavitvi posameznih proizvodnih procesov in s tem manjšo proizvodnjo od načrtovane.

Skupina SIJ tudi zmanjšuje dolg. Leta 2016 je neto finančni dolg skupine znašal 368 milijonov evrov, lani pa 355 milijonov.

Število zaposlenih v skupini se povečuje. Konec leta 2016 so v metalurški dejavnosti zaposlovali 3.552 ljudi, konec leta 2018 pa 3.922. Skupina SIJ je lani dosegala 84,6 odstotka izvoza. Glavna trga za slovenske jeklarje ostajajta Nemčija in Italija. Ali carine, ki so jih ZDA uvedle na uvoz jekla škodujejo SIJ? »V letu negotovih trgovinskih razmer na trgu, med katerimi izstopajo predvsem protekcionizem ZDA in uvedene 25-odstotne dajatve na uvoz jekla, nam je v skupini SIJ z različnimi aktivnostmi izvoz na ameriški trg uspelo zadržati na približno enaki ravni kot leto prej,« so pojasnili v poročilu.

Naložbeni cikel se je v minulem letu umiril. Za naložbe so namenili 37 milijonov evrov, večinoma za večanje zmogljivosti. Zagnali so še linijo za toplotno obdelavo jekla na Ravnah, kar jim omogoča večjo proizvodnjo orodnih jekel.

Kako so poslovale posamezne družbe

Acroni Jesenice je ena izmed največjih družb v okviru SIJ, ki pa je lani imela 7,8 milijona evrov izgube. Družba Metal Ravne je poslovala z 1,5 milijona evrov dobička, Ravne Systems pa 2,3 milijona evrov izgube. Z dobičkom je poslovala tudi družba Ravne Steel Center, in sicer v višini slabih dveh milijonov evrov.

Poročilu mnenje s pridržkom

Revizijska hiša KPMG je izdala mnenje s pridržkom. Po njihovem mnenju uprava podjetja ni ustrezno izvedla slabitev odvisnih podjetji. Slabitve bi po mnenju revizorja morali izvesti, ker so ta podjetja poslovala slabše od načrtov, prav tako pa naj bi nekatera imela likvidnostne težave. Za katera odvisna podjetja gre, revizorji niso zapisali.

»V skupini SIJ smo slabili tako imenovane steel centre (Griffon & Romano, Sidertoce in Niro Wenden), torej naše distribucijske družbe, ki poslujejo v Italiji in Nemčiji. Gre za manjše slabitve, in sicer skladno z makroekonomskimi napovedmi o upočasnjeni gospodarski rasti na teh dveh pomembnih trgih. Uprava skupine SIJ in odvisne družbe niso prepoznale slabitev za druge družbe, svoje stališče pa podprle z notranjimi in zunanjimi neodvisnimi cenitvami. V drugih družbah tako slabitev nismo opravljali, posebno pa ne v družbah v Sloveniji, ki so jedro poslovanja in prispevajo največji delež k rezultatom poslovanja skupine ter poslujejo stabilno,« so nam pojasnili iz skupine SIJ.

Plače v družbi SIJ med najvišjimi v Sloveniji

Po letnem poročilu SIJ je bila za leto 2018 povprečna bruto plača v družbi 7.477 evrov. Družba SIJ bi se s to povprečno bruto plačo uvrstila na četrto mesto na lestvici podjetji, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene. Na prvem mestu že več let kraljuje Microsoft s povprečno plačo dobrih devet tisoč evrov bruto na mesec. Celotno lestvico si lahko ogledate tukaj. Opozarjamo, da gre za holdinško družbo, v kateri je zaposleni 101 človek, in ne za celotno skupino.

SIJ lani z zdesetkanim dobičkom
Foto: Jure Makovec
Država začela prodajati še 10 odstotkov NLB 1
2 uri
Republika Slovenija, ki jo zastopa Slovenski državni holding, je začela postopek nameravane prodaje do 1.999.999 navadnih delnic NLB, ki pomenijo 10 odstotkov osnovnega kapitala banke minus eno
Več ▼

Republika Slovenija, ki jo zastopa Slovenski državni holding, je začela postopek nameravane prodaje do 1.999.999 navadnih delnic NLB, ki pomenijo 10 odstotkov osnovnega kapitala banke minus eno delnico. Gre za prodajo v obliki pospešenega zbiranja potencialnih nakupnih naročil dobro poučenih vlagateljev (tako imenovani accelerated bookbuild) za nakup delnic ali globalnih potrdil o lastništvu, ki predstavljajo delnice, sporoča SDH.

Kj to pomeni in kako bo tekla prodaja smo pisali v članku Še desetina NLB pred prodajo: boste lahko kupovali delnice?

Država začela prodajati še 10 odstotkov NLB
Foto: Jure Makovec
Je bila prodaja Adrie napaka? 3
2 uri
Lekcija pri Adrii ni, da jo je država prodala, temveč da jo je prodala prepozno.
Na članek...

V zadnjem času, ko se težave Adrie Airways s čisto osnovno dejavnostjo – letenjem – stopnjujejo, vse več ljudi meni, da je bila prodaja slovenskega letalskega prevoznika napaka. Novi lastnik, nemški sklad 4K Invest, se žal res ni izkazal kot dober lastnik. Vendar pa to ne pomeni, da je bila prodaja Adrie napaka, temveč da je Slovenija – ne prvič, seveda – zamudila priložnost, da bi prevoznika prodala pametno.

Letalski prevozi so panoga, kjer velike ribe žrejo majhne in v kateri mala riba, kot je Adria, pač težko preživi. V majhnih državah brez velikih prestolnic oziroma pomembnih mest letalski prevoznik težko ohrani profitabilnost. Lahko se na glavo postavimo, a Ljubljana pač ne more pritegniti toliko ljudi kot Frankfurt, London, Dunaj, Praga, Varšava … In Slovenija ne bi bila prva država, ki bi izgubila »nacionalnega« prevoznika, če bi propadla Adria Airways. Pred leti je propadel celo madžarski letalski prevoznik Malev, čeprav je Madžarska precej večja od Slovenije in Budimpešta precej večja od Ljubljane. Kot pišemo, se je število potnikov v Budimpešti od takrat celo povečalo. Proti trendom v zračnem prevozu pa niso odporne niti veliko večje države. Celo nizozemski KLM, kraljeva letalska družba, ena najstarejših letalskih družb, ki leti z enega najpomembnejših vozlišč na svetu, se je po prelomu tisočletja združila z Air France. Danci, Norvežani in Švedi pa imajo že desetletja skupno letalsko družbo – SAS Airlines.

Da bi torej mala Adria lahko preživela sama, je malo verjetno – letalske družbe imajo ogromne fiksne stroške, ki jih lahko vzdržujejo samo z ekonomijo obsega.

Če obstaja torej lekcija pri prodaji Adrie, ta ni, da je bila prodaja napaka, saj Adria že v času državnega lastništva ni mogla preživeti brez državnih pomoči – in glede na poslovanje letalskih družb tudi v zadnjih letih ne bi mogla, država pa ji niti več ne bi smela pomagati. Lekcija pri prodaji Adrie je, da je prišla prepozno. Adrio smo prodali tako rekoč za simbolično ceno 100 tisočakov, še prej pa jo je bilo treba dokapitalizirati z nekaj milijoni evrov. Torej je država plačala, da so jo vzeli.

Tudi pod temi pogoji je ni hotela kupiti nobena resna letalska družba, ampak jo je kupil le sklad 4K Invest. Najlažje je seveda biti pameten za nazaj, a zavlačevanje s prodajo Adrie kaže na kratkovidnost slovenskih politikov, ki so verjeli, da je lastništvo letalske družbe nacionalni interes ali pa celo nacionalni ponos. In da bi ob prodaji Slovenci izgubili možnost letenja. Zelo verjetno bi bilo obratno: ob prodaji resni letalski družbi, obstajala je resna možnost, da bi jo kupil Qatar Airways, bi Slovenci dobili več denarja in več možnosti za letenje. Poglejte, koliko več možnosti za letenje imajo Srbi, odkar je v lastništvo Air Serbia vstopila družba Etihad.

Ob prodaji iz nuje, torej ko je bilo prepozno, pa smo Slovenci zares izgubili možnost za zanesljivo letenje s slovensko letalsko družbo. Podobno lekcijo smo dobili tudi pri prodaji Mercatorja. Toliko časa smo čakali, da je bil na voljo samo še slab kupec.

Ali bi bili ob propadu Adrie Slovenci odrezani od sveta? Izkušnje od drugod kažejo, da ne. Niti Madžari, niti Estonci, niti Slovaki niso odrezani od sveta. Dokler bo povpraševanje za letenje iz Slovenije in v njo, bo tudi ponudba. Da pa bi ljubljansko letališče postalo regionalno vozlišče, od koder bi imeli možnost dolgih direktnih poletov, bržkone nikoli ni bilo priložnosti, ne glede na to, kdo je lastnik letališča in glavnega prevoznika.

Muževičev sindikat Praktik.um toži zdravstvene domove 3
2 uri
Družinski zdravniki grizejo roko, ki jih hrani, pri ministru Šabedru pa napovedujejo spremembo mreže nujne medicinske pomoči - bo ta manj dostopna pacientom?
Na članek...

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zasuto s kolektivnimi delovnimi spori, ki jih zoper menda 15 zdravstvenih domov sproža sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um pod vodstvom Igorja Muževiča. A zahtev po takojšnji ločitvi delovišč zdravnikov, torej v ambulantah in v nujni medicinski pomoči (NMP), povsod ni mogoče uresničiti zlasti zaradi pomanjkanja zdravnikov. Bodo pacienti – po tem, ko jih lahko skoraj vsi družinski zdravniki po novem odklanjajo – spet prizadeti, tokrat zaradi manj dostopne NMP?

Na ministrstvu za zdravje Aleša Šabedra napovedujejo, da »bo treba v zelo kratkem času izvesti temeljito prenovo mreže enot NMP«, torej je pričakovati manj lokacij za nujno medicinsko pomoč zunaj urgentnih centrov. Več o tem v nadaljevanju.

Uvedeni številni kolektivni delovni spori zdravnikov

V uradnem listu se zadnje tedne pojavljajo objave o uvedbi več kolektivnih delovnih sporov Praktik.uma, torej družinskih zdravnikov, proti zdravstvenim domovom Ajdovščina, Lenart, Trebnje, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Grosuplje, Piran, Ptuj. Pričakovati je še objave sporov proti zdravstvenim domovom Maribor, Gornja Radgona, Šmarje pri Jelšah, Ivančna Gorica, Nazarje, Sevnica, Tolmin. Prvi naroki za glavne obravnave so na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani razpisani za ves september.

Takojšnja ločitev dvojnih delovišč neuresničljiva

Zakaj Praktik.um toži zdravstvene domove in kaj želi doseči, nam družinski zdravnik in predsednik sindikata Igor Muževič ni želel odgovoriti.

V objavah piše le, da gre za spore »zaradi neskladnosti splošnega akta z zakonom«. V zdravstvenih domovih pa pojasnjujejo, da Praktik.um s tožbami zahteva ločitev tako imenovanih dvojnih delovišč zdravnikov. Gre za to, da so ponekod družinski zdravniki še vedno hkrati razpisani na dveh deloviščih: primarno v ambulanti, če se kaj zgodi, pa morajo tudi na teren v okviru nujne medicinske pomoči (NMP) ali na mrliške oglede. V ZD pravijo, da bi težavo radi rešili in to tudi poskušajo, a povsod ne gre, ker zdravnikov ni dovolj. Zahteve Praktik.uma ocenjujejo kot neuresničljive, pričakujejo pomoč ministrstva za zdravje.

Kaj še ugotavljajo v treh zdravstvenih domovih

  • Direktorica ZD Grosuplje Štefka Zaviršek, sicer splošna zdravnica, pravi, da imajo trenutno 10 zdravnikov, od katerih dva ne opravljata nujne medicinske pomoči. »Za dosledno ločitev delovišč bi potrebovali še od tri do štiri zdravnike. A jih ne dobimo, na razpise se ne prijavi nihče.« V NMP vključujejo tudi specializante, a gre zdaj vseh pet hkrati na kroženje v bolnišnice. Za skupno organizacijo NMP se dogovarjajo z občinama Ivančna Gorica in Dobrepolje, a je to težavno in dogovora še ni, našteva težave Zavirškova.
  • Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik pravi, da tožbi Praktik.uma nasprotujejo in da zanjo ni pravne podlage. Poudarja, da se trudijo, a vendar v manjših zdravstvenih domovih na območjih, kjer ni urgentnih centrov in kjer imajo le nekaj zdravnikov, dela trenutno ni mogoče organizirati tako, da bi bila delovišča povsod ločena.
  • V zdravstvenem domu Maribor, ki ga vodi pediater Jernej Završnik, pa pravijo, da pri njih »zdravniki niso razpisani hkrati na dveh deloviščih«. Zakaj potem Praktik.um tudi njih toži? Očitek v tožbi se »nanaša na opredeljevanje novih pacientov ter na upoštevanje normativov zaposlenih zdravnikov«, pravijo v ZD, a da to že rešujejo, saj so vključno z lanskim letom zaposlili osem specialistov družinske medicine, enega bodo s koncem junija, specializacijo pa bosta letos končala še dva specializanta. »Zahteve zdravnikov se nam zdijo upravičene iz razloga podpisane pogodbe med sindikatom Fides in vlado, vendar glede na trenutno kadrovsko stanje neuresničljive, problematiko pa na nacionalni ravni rešuje pristojno ministrstvo,« še pravijo v ZD Maribor.

Šabedrovi kritični do sindikata, ZD in občin

O aktivnostih Praktik.uma na ministrstvu za zdravje Aleša Šabedra pravijo, da kolektivni delovni spori ne pripomorejo k reševanju sistemskih težav in ovirajo napore za ureditev sistema tako, da bo po eni strani zagotovil nujno medicinsko pomoč vsem državljanom po enakih merilih, po drugi strani pa zagotavljal pogoje za vzdržne obremenitve izvajalcev.

Spomnili so, da je v preteklih letih ministrstvo skupaj z ZZZS namenilo zavodom dodaten denar za ločevanje dela med NMP, delom v ambulantah družinske medicine, izvajanjem hišnih obiskov in mrliškopregledne službe.

Dodali so, da se vključujejo v reševanje težav na terenu, vendar zdravstveni domovi in njihovi ustanovitelji »pogosto ne želijo težav reševati na regijskem principu delovanja NMP in velikokrat pričakujejo od ministrstva za zdravje rešitve samo za svoje področje, kar pa ob pomanjkanju izvajalcev ni možno«.

Obeta se temeljita prenova mreže nujne medicinske pomoči

Res so zdravstveni domovi v lasti občin, vseeno pa je problem očitno sistemski in presega občinsko raven, zato nas je zanimalo, kako MZ, ki je odgovorno za sistem zdravstvenega varstva, vidi zdajšnje težave?

Na ministrstvu poudarjajo, da so že leta 2015 – takrat je bil sprejet novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči – opozorili na težave in pripravili določene popravke mreže enot NMP, »vendar je bila tako zdravniška stroka kot tudi lokalna politika jasno proti! Na podlagi sedanjega stanja in težav z zagotavljanjem zdravnikov za izvajanje NMP bo treba v zelo kratkem času izvesti temeljito prenovo mreže enot NMP in določiti strateške točke, kjer se bo NMP izvajal neprekinjeno«.

Po novem za paciente manj, ne več 54 lokacij?

Kot še pravijo na MZ, imamo v državi neprekinjeno odprtih kar 54 lokacij, kjer se izvaja NMP na terenu in v ambulanti, v nekaterih okoljih pa več ne morejo zagotavljati zdravnika za to. Ker je položaj v sosednjih zavodih praviloma podobno kritičen, ti ne morejo kar tako prevzeti organizacije NMP v smislu zagotavljanja zdravnikov pri drugem izvajalcu, zato so denimo v ZD Nazarje že nekoliko spremenili način zagotavljanja NMP s pomočjo ekipe NMP iz ZD Velenje.

Koliko manj bi bilo po novem na ravni vse države lokacij za NMP, na MZ še niso povedali.

Dodali so, da se zavedajo, da spremenjen način razpisov za specializacije zdravnikov kratkoročno ne bo rešil težav, še posebej pa se jim zdijo skrb zbujajoče »preobremenitve tako specialistov urgentne medicine, ki jih je v sistemu v tem trenutku premalo, kot tudi zdravnikov družinske medicine, ki imajo prevelike obveznosti v rednem delu in so se po zakonodaji dolžni vključevati v istem izvajanja NMP na svojem območju«.

Kdaj bodo rešitve? Najprej analiza in pilotni projekt

Pri Šabedru še pravijo, da bo prenova mreže enot NMP morala potekati na osnovi jasnih meril in v soglasju z medicinsko stroko. Trenutno izvajajo »temeljito analizo zdravniškega kadra, ki bi se lahko, v skladu z zakonodajo še naprej vključeval v sistem NMP, pripravljamo izhodišča za jasna merila dostopnosti prebivalstva do zdravnika in dopustne čase za dostopnost NMP na terenu«.

Napovedujejo, da bodo skupaj z zdravniško zbornico, ki je že pred časom imela predloge glede prenove mreže, in drugimi sodelujočimi, izdelali predlog pilotnega projekta, kar bo osnova za predlog nove mreže NMP. Kdaj bo kaj uresničeno, pa niso povedali.

Grizejo roko, ki jih hrani

Spomnimo, sindikat Praktik.um je zadnje mesece zelo glasen s pritožbami o preobremenjenosti družinskih zdravnikov in tudi z zahtevami. Tožbe proti zdravstvenim domovom so samo pika na i. Družinski zdravniki so v začetku leta najprej naredili akcijski načrt – razkrili smo ga marca v članku »Čas je, da šokiramo tako plačnika kot MZ«. Nato so začeli vlagati odpovedi delovnih razmerij v zdravstvenih domovih, čemur je novi minister za zdravje Aleš Šabeder hitro popustil, tako da jim je vlada sredi maja ugodila in znižala normativ na 1.895 glavarinskih količnikov. Temu je neuspešno nasprotoval ZZZS, ki je opozarjal na neizvedljivost v praksi, saj v sistemu ni dovolj zdravnikov. Že letošnji normativ bi zahteval dodatnih 292 zdravnikov oziroma ambulant, nadaljnje zniževanje do leta 2023 (na 1.200 pacientov oziroma 1.500 glavarinskih količnikov na tim) pa celo dodatnih 674 zdravnikov.

Tiste paciente, ki zamenjajo osebnega zdravnika ali ga prvič izberejo (takih je okoli 160 tisoč na leto) zaradi poteze vlade čakajo težave, kako sploh najti drugega zdravnika: na ravni vse države namreč nove paciente lahko odklanja prek 80 odstotkov družinskih zdravnikov, v ZD Ljubljana pa celo prav vsi.

Svoje paciente bodo sicer družinski zdravniki obdržali, tudi "presežne", a hkrati pričakujejo, da jim jih bo zdravstvena blagajna dodatno plačala. Koliko, še ni jasno, saj so še v teku pogajanja o aneksu dva k splošnemu dogovoru, doslej znane zahteve pa znašajo, kot smo pisali, od 32 do kar 90 milijonov evrov na leto več kot zdaj.

Muževičev sindikat Praktik.um toži zdravstvene domove
Nova kljubovanja Italije: bodo sledile sankcije ali še en odpustek? 2
3 ure
Italija je pred novim sporom z EU zaradi prezadolženosti začela groziti z izdajo tiskanih miniobveznic, ki bi močno »smrdele« po vzporedni valuti, z nasprotne strani pa ji evropski odločevalci, bonitetne hiše in svetovni finančni mediji žugajo z negativnimi odzivi trgov. A kaže, da to žuganje, ki je imelo še pred nekaj leti zelo močne »disciplinirajoče« učinke, ne deluje več, saj so zahtevani donosi na italijanske državne obveznice še naprej v upadanju in najnižje v zadnjem letu dni. To pa pomeni, da bo tokrat evropska komisija bodisi morala »disciplinirati« Italijo z dejanskimi sankcijami bodisi – spet! – pogledati vstran.
Na članek...

Pred letom in pol sem tu opisoval, kako so v Zimbabveju, kjer so po 89.700.000.000.000.000.000.000-odstotni inflaciji v letu 2008 domačo valuto nadomestili z ameriškimi dolarji, pomanjkanje teh »rešili« z izdajo bolarjev (bond note dollars) – materializiranih obveznic, ki so na papirju obljubljale prinosniku zamenjavo v prave dolarje, v praksi pa ne, zaradi česar je bilo za bolarje že po nekaj tednih mogoče iztržiti le še delček njihove nominalne vrednosti.

Pred tremi tedni je pravni akt, ki tudi tam pripravlja temelje za nekaj podobnega, sprejela Italija. Natančneje 28. maja so ga izglasovali – in to soglasno! – italijanski poslanci.

Vsaj opozicijski so se potem branili, češ da v dikciji, da država »mora sprostiti plačevanje zapadlih obveznosti proračuna do gospodarstva in podjetnikov (...) tudi skozi instrumente državnih obveznic nizke denominacije«, niso prepoznali nastavka za izpolnitev predvolilne zaveze vladajoče Lige in njenega voditelja Mattea Salvinija o uvedbi tiskanih »miniobveznic« kot vzporednega plačilnega sredstva. Koliko poslancev je bilo zares naivnih, koliko pa jih je za svoj oddani glas zgolj iskalo izgovor pred evropskimi odločevalci, je težko oceniti; je pa bila Liga v tej svoji zavezi tako konkretna, da je v predstavitveni brošuri, objavljeni pred lanskimi volitvami, prikazala tudi oblikovne osnutke miniobveznic z enakimi denominacijami in celo barvami (!) kot pri evrskih bankovcih.

Zapadle obveznosti italijanskega proračuna do gospodarstva in podjetnikov znašajo približno 53 milijard evrov, in če bi se italijanska vlada odločila povsem slediti zgornjim napotkom poslancev, pa pri tem še zanemariti, da so napisali »tudi skozi instrumente« in ne le »skozi instrumente«, bi torej morala kar takoj natisniti za 53 milijard evrov miniobveznic, pozneje pa jih dotiskavati, ko/če bi se proračunu spet začele nabirati zapadle obveznosti.

Nekaj dni je bila razprava o tiskanih miniobveznicah povečini omejena na italijanski medijski prostor, nato pa so vprašanje glede dopustnosti njihove uvedbe italijanski novinarji 6. junija postavili svojemu rojaku Mariu Draghiju, predsedniku ECB, ki je odgovoril:

»To bi pomenilo bodisi denar bodisi dolg, tretje možnosti ni. Če bo to denar, bo to protizakonito, če bo dolg, pa bo povečalo obseg zadolženosti. Tu bom nehal. A odziv trgov na napoved miniobveznic se ne zdi prav pozitiven.«

Kaj je želel Draghi povedati s svojim zadnjim stavkom o odzivu trgov, ni povsem jasno. Bržkone najrelevantnejši kazalnik nezaupanja trgov bi bila rast zahtevanih donosov na italijanske državne obveznice, pa je ta donos pri desetletnih 27. maja znašal 2,66 odstotka, na dan glasovanja 28. maja 2,69 odstotka, 29. maja 2,65 odstotka, 30. maja 2,65 odstotka, na dan Draghijeve zgoraj citirane izjave 6. junija pa le še 2,49 odstotka. In četudi bi Draghi ciljal na delniške trge, je osrednji italijanski borzni indeks FTSE MIB ob koncu trgovanja 27. maja znašal 20.363 točk, na dan glasovanja 28. maja 20.261 točk, 29. maja 20.000 točk, 30. maja pa 19.948 točk, a je bil ob Draghijevi zgoraj citirani izjavi 6. junija že spet pri 20.178 točkah.

Kljub temu pa je Draghijeva izjava italijansko pripravljanje pravne podlage za uvedbo tiskanih miniobveznic potisnila pod žaromete svetovnih finančnih medijev. »Izdajo takšnih miniobveznic bi šteli za prvi korak k vzpostavitvi vzporedne valute in pripravo na izstop Italije iz evrskega območja,« so še istega dne sporočili iz bonitetne agencije Moody’s in pripisali, da zato odslej obete za bonitetno oceno Italije obravnavajo kot negativne. »Karkoli že bo iz te zamisli, je ena stvar gotova: trgom ni všeč,« so štiri dni pozneje zapisali pri Bloombergu, čeravno je bil takrat zahtevani letni donos na italijanske desetletne državne obveznice le še pri 2,35 odstotka (in s tem najnižje v zadnjem letu), FTSE MIB pa pri 20.485 točkah (in s tem 122 točk višje kot dan pred izglasovanjem akta o miniobveznicah).

»Časi obupa privedejo do monetarnih ukrepov iz obupa,« so dan zatem komentirali pri Financial Timesu in primerjali italijanske načrte z uvedbo papirnatih asignatov kot nadomestka za zlatnike in srebrnike med francosko revolucijo. »Ta zamisel je povzročila sveže strahove, da bo Italija razstrelila celotno evrsko območje,« so v četrtek zapisali pri New York Timesu in citirali ekonomista Riccarda Puglisija z univerze v Pavii, da »gre za prvi korak priprav na izstop iz evra«.

Večina je sicer kje pripisala, da je pravni akt, ki so ga izglasovali italijanski poslanci, nezavezujoč in je zato do dejanskega tiskanja miniobveznic še dolga pot, nekateri pa so tudi ugibali, ali gre predvsem za »rožljanje« Italije pred njenim novim sporom z evropsko komisijo zaradi prezadolženosti, ki ga bo slednja začela obravnavati prav te dni, pa jo bo morda Italija – spet! – odnesla brez sankcij, če se bo le zavezala k netiskanju miniobveznic.

Kakorkoli že, če Italija grozi z miniobveznicami, ji z nasprotne strani evropski odločevalci, bonitetne hiše in svetovni finančni mediji, kot sem povzel zgoraj, žugajo z negativnimi odzivi trgov.

A kaže, da tovrstno žuganje, ki je imelo še pred nekaj leti – spomnite se 12-odstotnih zahtevanih donosov na irske državne obveznice julija 2011, pa 14-odstotnih na portugalske januarja 2012, pa 29-odstotnih na grške mesec zatem, pa ne nazadnje 6,6-odstotnih na slovenske julija 2013 – zelo močne učinke, zdaj ne deluje več. Zahtevani letni donos na italijanske desetletne državne obveznice namreč drsi iz dneva v dan in je včeraj upadel pod 2,08 odstotka, kar je, kot prikazuje današnji grafikon, nova najnižja vrednost v zadnjem letu.

Če bo ostalo tako, se evropski odločevalci tokrat ne bodo mogli opreti na učinek »discipliniranja«, ki ga je imela v minulih letih samoizpolnjujoča se narava njihovih napovedi o negativnih odzivih trgov – tudi pri Italiji, kjer so take napovedi v treh mesecih od 11. avgusta do 11. novembra 2011 povzročile rast zahtevanega letnega donosa desetletnih državnih obveznic s 4,9 na 7,1 odstotka in 12. novembra 2011 prisilile Silvia Berlusconija k odstopu.

To pa pomeni, da bo tokrat evropska komisija bodisi morala »disciplinirati« Italijo z dejanskimi sankcijami bodisi – spet! – pogledati vstran. Pri Nemčiji in Franciji je to storila že tolikokrat, da bo to pomenilo zgolj, da zdaj še Italija dokončno postaja »prvorazredna« oziroma »sistemska« članica vse bolj orwellovske in neenakopravne EU.

Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika? 2
3 ure
Je propad letalskega prevoznika politična zagata? Je. Bi morala država zato kupiti letalskega prevoznika? Ne!
Na članek...

V dneh, ko potniki letalskega prevoznika Adria Airways doživljajo množične odpovedi letov, smo preverili, kaj bi se zgodilo, če bi ta izgubil licenco za letenje. Bi se, kot so nam nekateri grozili že pri prodaji brniškega letališča, do »Frankfurta« vozili z avtobusi? Bi Slovenija ostala brez letalskih povezav s svetom? Mora zato država spet reševati Adrio? Kdo bi – in kako hitro – prevzel Adrijine povezave, kam res ne bi več leteli z Brnika? Razkrivamo načrt B.

Adria Airways zdaj leti na 16 destinacij – če opravi lete. Letalski prevoznik v zadnjih mesecih, tednih, dneh množično odpoveduje lete, uradno zaradi tehničnih težav, zaposleni in partnerji pravijo, da tudi zaradi slabega upravljanja posla.

V vodstvu Adrie, je za Siol povedal prvi sindikalist pilotov Luka Radovic, so se zakalkulirali pri oddaji posadk drugim letalskim družbam, s preveč napovedanimi leti, prevzemanjem čarterskih poletov (ki so donosnejši od bolj praznih lastnih linij). Vse to pa ne dopušča še morebitnih tehničnih okvar letal ali drugih organizacijskih sprememb v procesu dela, saj letal ne morejo nadomestiti. Sploh ne, ker se je že začela turistična sezona in imajo vse letalske družbe povečanje povpraševanja.

Kaj pomeni Adria za brniško letališče?

Adria Airways opravi na brniškem letališču Jožeta Pučnika približno polovico prometa, družba Fraport Slovenija, ki upravlja letališče, pa pri Adrii ustvari nekaj manj kot 40 odstotkov prihodkov iz prodaje. Oba deleža se v zadnjih letih zmanjšujeta – še pred 10 leti je Adria opravila 80 odstotkov od vseh poletov z Brnika. Prav tako se zmanjšuje število čarterskih letov z brniškega letališča – medtem ko jih je bilo v poletni sezoni pred leti okoli tretjino vseh opravljenih letov v takem obdobju, jih je zdaj okoli 10 odstotkov.

Kljub temu se število potnikov, ki letijo prek brniškega letališča, povečuje. Lani se je skozi tesno avlo letališča, ki bo v prihodnjem letu in pol dobilo nov potniški terminal, sprehodilo 1,8 milijona potnikov. To je rekordno število v vsem obstoju ljubljanskega letališča (in Adrie) od leta 1963, osem odstotkov več kot leta 2017 in za četrtino več kot leta 2015, ko je država skladu 4k Invest plačala, da je prevzel Adrio Airways. Fraport je nedavno napovedal tudi nekaj novih destinacij in novega prevoznika British Airways.

Z Brnika lahko danes letite na 27 letališč, polete opravlja 12 rednih letalskih prevoznikov. Tu so, kot rečeno, še sezonske destinacije in čarterski leti turističnih agencij. Zakaj je čarterjev zdaj manj kot pred leti? Za upad je »krivih« več dejavnikov, med drugim tudi to, da je nekoč ena vodilnih turističnih agencij Globtour prav na zahtevo Adrie Airways šla v stečaj, največja, Kompas, pa se je močno oslabila. Tema dvema agencijama je bilo namreč bistveno, da imata v ponudbi lete iz Ljubljane. Zdaj so potniki veliko bolj cenovno občutljivi, zato agencije izbirajo cenovno ugodnejša izhodišča, v zadnjih letih veliko Zagreb ali München. »Adria ni več primarna izbira za čarterje, že zato, ker ni več cenovno najugodnejša. Najemamo pri različnih prevoznikih, od bolj znanih do povsem lokalnih in manj znanih,« so nam povedali v eni od večjih turističnih agencij, navesti se niso pustili.

V poletni sezoni je Adria iz Ljubljane prijavila neposredne lete v Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Köbenhavn, Frankfurt, Manchester, München, Pariz, Podgorico, Prago, Prištino, Sarajevo, Skopje, Sofijo, Tirano in Zürich. Na teden bi morala skupaj opraviti 194 poletov. Samo minulo soboto je Adria odpovedala 10 letov iz Ljubljane ali v Ljubljano.

Razkrivamo plan B: kam bi leteli in s kom, če Adrie ne bi bilo več

Najprej, glede na številne odpovedi letov in združevanje povezav, ki vzamejo veliko več časa, je vprašanje, ali Adria Airways sploh še leti. Približno polovica potnikov na Brniku je poslovnih. Čas je denar, poleg tega je v poslu zagotovilo, da boš prišel na sestanek, ključno. Dodajmo, da je ena najpomembnejših Adrijinih povezav Ljubljana–Bruselj–Ljubljana. Zakaj najpomembnejša? Ker ima Adria z državo sklenjeno pogodbo za lete javnih uslužbencev. Ti leti so praviloma tudi manjkrat odpovedani.

Enako velja za še nekaj drugih najpomembnejših Adrijinih povezav, recimo za Zürich. Več povezav je Adria že opustila, saj na njih ni bila konkurenčna – denimo Moskvo, kjer so se potniki raje odločali za Aeroflot, ali Beograd, kjer je bil ugodnejši Air Serbia. To letalsko družbo je Adria nedavno prijavila evropski komisiji zaradi prejemanja domnevno nezakonite državne pomoči.

»V Fraportu Slovenija imamo pripravljen načrt nadomeščanja povezav ob morebitni izgubi največjega poslovnega partnerja. V dani situaciji ne moremo biti konkretni z odgovori, lahko pa povemo, da so pričakovanja, da bi bile v nekaj mesecih vnovič vzpostavljene povezave vsaj z zahodnoevropskimi destinacijami, realna,« pravijo v upravljavcu brniškega letališča, kjer dodajajo, da so »informacije, ki so bile objavljene v zadnjih dneh, skrb zbujajoče, vendar situacijo spremljamo in upamo, da jo bo Adria Airways sanirala«.

Kakšen je načrt B? Neuradno gre tako: približno mesec, največ tri – če ne bi bil ravno vrhunec poletne sezone – bi trajalo, da drugi letalski prevozniki prevzamejo Adrijine najboljše povezave. Med prevozniki ni zanimanja za prevzem povezav po Balkanu, te bi verjetno odpadle, na tistih, ki bi ostale, bi bilo verjetno na kakšni tudi nekaj manj letov – na srednji rok pa je pričakovati vsaj enak obseg letov. Na prevzem najpomembnejših povezav pa so že pripravljeni. Bruselj bi prevzel Brussels Airlines, ki je v Ljubljano pred leti že letel, München in Frankfurt bi prevzela Lufthansa, Dunaj Austrian Airlines, Amsterdam KLM, Zürich pa Swissair. Večinoma bi Adrijine povezave prevzele družbe iz združenja Star Alliance, katerega del je tudi Adria. Dodajmo, da je Air France nedavno napovedal povečanje števila letov v Pariz, kamor sicer leti tudi Adria, njeni potniki pa so pred dobrim tednom ves dan ostali na tamkajšnjem letališču zaradi »tehničnih težav«.

V Fraportu dodajajo: »Ne glede na situacijo, v kateri je naš največji partner, si nenehno prizadevamo za širitev mreže poletov z našega letališča. Trenutno smo v pogovorih s približno 15 prevozniki. Smo sredi velikega investicijskega cikla, ki zajema cestno omrežje, logistične objekte, informacijski sistem, letalsko akademijo, smo tik pred podpisom pogodbe za nov terminal. Če lastnik ne bi verjel v rast slovenskega letalskega trga, ne bi vlagal v njegov razvoj.«

Kdaj bi bila Adria ob licenco za letenje

Adria Airways lahko leti, dokler ima operativno licenco. To podeljuje agencija za civilno letalstvo (CAA), ki tudi skrbi, da letalski prevozniki, ki licenco dobijo, izpolnjujejo pogoje zanjo. Če posplošimo, ima lahko operativno licenco vsak, ki dokaže, da je finančno zmožen opravljati dejavnost v prihodnjih 12 mesecih, in ki ima varna letala, s katerimi izvaja svojo dejavnost. Odpovedani najavljeni leti na licenco ne vplivajo, težave potnikov pri komuniciranju z letalsko družbo tudi ne, prav tako ne težave potnikov pri uveljavljanju odškodnine za odpovedane lete.

V CAA zagotavljajo, da Adrio nenehno preverjajo, ali izpolnjuje vse pogoje za licenco. Varnost letal je sploh pod temeljitim nadzorom, na papirju je družba solventna. Kot smo razkrili v začetku aprila, pa je bilanca Adrie Airways pod lupo agencije za javni nadzor nad revidiranjem, saj je CAA zmanjkalo načinov za preverjanje finančne vzdržnosti letalske družbe.

Tudi evropsko komisijo so, nam je povedal direktor CAA Rok Marolt, prosili za tolmačenje uredbe o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov. Ta namreč govori tudi o tem, da lahko regulator, torej CAA, sam izvede presojo finančne trdnosti prevoznika. »Odgovorili so nam v smislu, da je to povezano z zagotavljanjem varnosti letenja. Po podatkih, bilancah, ki smo jih prejeli od Adrie, a jih še ni potrdil revizor, so ob koncu leta 2018 izkazovali solventnost. Smo pa agencijo za nadzor nad revidiranjem prosili za mnenje o pravilnosti bilanc, drugega ne moremo narediti,« pravi Marolt.

Če bi Adria sama razglasila insolventnost, bi licenco izgubila. Verjetnosti, da bi jo dobila nazaj, tako rekoč ni, družba bi šla v stečaj. Dodajmo, da je Adrijino letno poročilo za prejšnje poslovno leto običajno znano sredi septembra. V Adriji so sicer v prejšnjih dneh zagotovili, da bodo težave odpravili v enem mesecu.

Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?
Na Hrvaškem v ospredju živilske trgovske verige, tudi po višini plač 1
3 ure
Po propadu hrvaškega koncerna Agrokor in umiku iz liste TOP 10 živilskih trgovskih verig na Hrvaškem, so korak naprej naredili ostali trgovci, poroča portal.hr. Med njimi so Konzum, tik za petami
Več ▼

Po propadu hrvaškega koncerna Agrokor in umiku iz liste TOP 10 živilskih trgovskih verig na Hrvaškem, so korak naprej naredili ostali trgovci, poroča portal.hr. Med njimi so Konzum, tik za petami so mu Lidl in Spar, Plodine, Kaufland, Tommy. Precej nedotakljiv se zdi tudi trgovec Pevec in pa Tisat. Na trgu kozmetike pa je vodilen Müller, takoj za njim pa Drogerie Markt (DM).

Glede dobičkonosnosti pa zgodba ni tako uspešna, saj štirje trgovci od desetih poslujejo z izgubo. Največ sta izgubila Konzum in Tisak, nekaj manj pa Spar in Kaufland. Na drugi strani pa so med uspešnejšimi Lidl, Müller in Pevec. Najvišje plače izplačuje (DM), zaposleni prejmejo 1.300 evrov neto, med živilskimi trgovci prednjači Lidl, ki zaposlenim izplačuje tisoč evrov neto in pa Kaufland- 875 evrov neto.

Počitniška dela: od dela na jahti za tisočaka do proizvodnega dela za minimalca
4 ure
Mladi s počitniškim delom pridobivajo izkušnje, nova znanja, delovne navade, mrežo povezav
Na članek...

Na študentskih servisih je že bogata ponudba počitniških del. Za delo z dobrim plačilom se splača prijaviti in dogovoriti še pred koncem šolskega leta oziroma izpitnega obdobja. Mladi so lani v poletnem času v povprečju zaslužili pet evrov neto na uro.

Večina mladih (44 odstotkov) dela izključno v poletnem času, kaže raziskava Evroštudent IV. Večinoma delajo, da si lahko kaj dodatno privoščijo in da pridobijo nove delovne izkušnje. Približno 60 odstotkov študentov, ki so opravljali v podjetju študentsko delo, se pozneje v tem istem podjetju tudi zaposli, pravijo na e-Študentskem servisu. Mladi namreč s počitniškim delom pridobivajo izkušnje, nova znanja, delovne navade in širijo mrežo povezav.

Največ priložnosti v turizmu

Pogledali smo ponudbo počitniških del na študentskih servisih, torej tistih, ki se opravljajo od junija do septembra. Največ ponudbe je v turizmu, prodaji, gostinstvu, sledijo fizična dela ter promocije, naštevajo v e-Študentskem servisu.

V turizmu potrebujejo največ mladih na Obali, Gorenjskem in v Ljubljani. »Gre za dela vodnikov, prodajalcev spominkov, receptorjev, animatorjev, reševalcev iz vode, delavcev, ki pomagajo na raznih festivalih,« pravijo. Tako denimo v Hotelih Metropol iščejo sobarice, reševalce iz vode, natakarje in pomočnike natakarjev, prodajalce sladoleda, osebe za delo na plaži (urejenost plaže, ležalnikov, senčnikov). V Termah Olimia iščejo v parku Aqualuna promotorje, degustatorje, reditelje, pomočnike v kuhinji. Atlantis išče študente za delo v velnesu, študente za strežbo pa iščejo tudi denimo v domu v Kamniški Bistrici.

Precej je tudi ponudb za delo v proizvodnji – denimo Talum, Gorenje … ali skladišču, trgovini, raznašanje časopisov, izvajanje anket …

V tujino za vsaj tisočaka na mesec

Med ponudbo smo opazili tudi priložnost za delo na jahti od Izole do Grčije, organizacija in skrb za goste, kjer je predvideno plačilo tisoč evrov bruto na mesec, podjetje pa krije tudi vse stroške bivanja. V tujini iščejo prek slovenskega Euresa denimo v Španiji športne ali otroške animatorje z znanjem nemščine, na Portugalskem delavce v strežbi. Tudi na Hrvaškem nujno potrebujejo več kot pet tisoč turističnih delavcev, najbolj primanjkuje kuharjev, natakarjev, sobaric in pomožnega osebja.

Študenti, ki so pri koncu študija, se lahko še do konca junija prijavijo tudi za jesensko petmesečno prakso v evropskem parlamentu, ali pa polletno prakso pri Evropskem bančnem organu v Parizu. Obe praksi sta plačani, podrobne pogoje pa najdete na spletni strani slovenskega Euresa.

Najbolje plačani učitelji plavanja in animatorji

Povprečna urna postavka za počitniško delo je lani znašala 5,9 evra bruto oziroma pet evrov neto. Ta hip so na študentskih servisih najbolje plačani animatorji otrok, vaditelji, učitelji plavanja, reševalci iz vode – v povprečju slabih 12 evrov bruto ali deset evrov neto. Sledijo programiranje in dela na področju IT (od osem evrov bruto), fizična dela, kot so selitve, montaže in podobno (od sedem evrov bruto), promocije in degustacije (od šest evrov bruto).

Našli smo tudi različna projektna dela, v Ljubljani bodo poleti iskali modele za 50 evrov bruto na snemalni dan, na Študentskem servisu Maribor imajo denimo oglas za programiranje za dobrih 35 evrov na uro, dela pa bo za približno deset ur.

Najslabše so plačana dela v proizvodnji, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic in podobno – običajno je plačilo zakonsko predpisana najnižja urna postavka 4,89 evra bruto ali 4,13 evra neto. Dela ob vikendih in praznikih in tudi večizmensko delo so praviloma plačana nekoliko več.

Bo višja minimalna urna postavka?

Spomnimo, stranka Levica je poslala ministrstvu za delo in koalicijskim strankam predlog zvišanja minimalne urne postavke za študentsko delo z zdajšnjih 4,89 na 6,34 evra bruto. To želijo uvesti z julijem, prihodnje leto pa bi minimalno urno postavko zvišali na 6,73 evra bruto. Poleg zvišanja minimalne urne postavke želi Levica še višjo urno postavko za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Poslanci največje vladne stranke Liste Marjana Šarca so pred nedavnim dejali, da se načelno strinjajo z dvigom, ki je smiselno enak dvigu minimalne plače redno zaposlenih delavcev. A ob tem menijo, da bi bilo treba izvesti tudi simulacijo vplivov na panogo študentskega dela. Na ministrstvu je stališče, da se s spremembami ne sme poslabšati kakovosti in obsega storitve ter zmanjšati obsega pravic dijakov in študentov.

Kdo lahko opravlja študentsko delo

Študentsko delo lahko opravljajo osnovnošolci, ki dopolnijo 15 let, dijaki in študenti, ki imajo status, tudi izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let, ter tuji študenti, ki bodisi študirajo v Sloveniji bodisi v okviru mednarodnih programov izmenjave opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji.

Pred začetkom dela mora dijak ali študent pridobiti napotnico, prav tako je pomembno, da se uskladite z njim glede urnika dela, urne postavke (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, morebitna stimulacija), trajanja dela in drugih podrobnostih.

Pri urni postavki bodite previdni pri dogovoru glede bruto oziroma neto plačila. Če namreč želite študentu na račun nakazati 100 evrov, to pomeni 118,34 evra bruto znesek na napotnici, vas pa bo to stalo z vsemi dajatvami 158,27 evra brez DDV oziroma 167,06 evra z DDV.

Počitniška dela: od dela na jahti za tisočaka do proizvodnega dela za minimalca
Foto: Shutterstock
Slovenija zdrsnila na lestvici digitalizacije gospodarstva v EU
4 ure
Slovenija se je na lestvici digitalne konkurenčnosti med 28 državami EU uvrstila na 16. mesto, kar je pod evropskim povprečjem
Na članek...

Evropska komisija že dobra štiri leta spremlja stopnjo digitalizacije v EU, letos je Slovenijo med 28 državami uvrstila na 16. mesto. Za eno mesto slabše kot lani.

Poročilo digitalne konkurenčnosti gospodarstva in družbe (DESI) v Sloveniji ugotavlja, da Slovenci na internetu najraje prebirajo novice, poslušajo glasbo, podjetniki uporabljajo storitve v oblaku, nad povprečjem EU je denimo čezmejna spletna prodaja malih in srednjih podjetij. Precej dobro pa se Slovenija uvršča tudi na področju digitalnih javnih storitev.

Slovenija na 16. mestu

Poročilo (DESI), ki ga vsako leto pripravi evropska komisija, zajema več meril vsake posamezne članice Evropske unije. Rezultati so v poročilu prikazani glede na oceno in mesto na lestvici, vseh mest je namreč 28, kolikor je članic EU.

Komisija je med članicami EU vzela pod drobnogled stopnjo uporabe interneta v državi, uvajanje digitalizacije v podjetjih, razvoj digitalnih javnih storitev, sektor IKT ter njegovo uporabo na področju raziskav in razvoja ter druge kriterije. Letos pa so pod drobnogled vzeli tudi podatke o pripravljenosti članice na omrežje 5G, število neuporabnikov interneta, e-recepte ...

Slovenci na internetu zaradi zabave, prebiranja novic

Analiza kaže, da Slovenci pogosto uporabljajo internet za spletne storitve v prostem času. Večinoma poslušajo glasbo (84 odstotkov, povprečje EU 81 odstotkov), precej pa tudi prebirajo novice (77 odstotkov, povprečje EU 72 odstotkov).

Vendar pa to ne velja tudi za uporabno interneta v poslovne namene, za ustvarjalnost ali ustvarjanje dodane vrednosti. Slovenija je tudi izgubila mesto na področju integracije digitalnih tehnologij in človeškega kapitala, čeprav je rezultat še vedno v skladu s povprečjem EU. Večja ozaveščenost o pomenu digitalne preobrazbe bi lahko privedla do večje produktivnosti v Sloveniji, piše v poročilu.

Slovenija je v primerjavi z drugimi 28 državami za štiri mesta prehitela Hrvaško (20. mesto), prehitela je tudi Madžarsko (23. mesto), Italijo (24. mesto), Poljsko (25. mesto) in druge. Bolgarija se je na lestvici uvrstila zadnja.

Digitalne tehnologije v podjetjih pod povprečjem EU

Slovenija na področju integracije digitalnih tehnologij v podjetjih ne napreduje ravno najboljše. Uvršča se na 15. mesto oziroma pod evropsko povprečje. V primerjavi s prejšnjim letom smo izgubili eno mesto.

Spletna podjetja pa čedalje bolj izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja spletna trgovina: 17 odstotkov slovenskih malih in srednjih podjetij prodaja prek spleta, ravno toliko znaša povprečje EU, nad povprečjem je tudi čezmejna prodaja (povprečje EU je osem odstotkov), v Sloveniji pa ta znaša 12 odstotkov. V 18 odstotkih podjetja uporabljajo družbene medije (21 odstotkov povprečje EU) in 17 odstotkov slovenskih podjetij uporablja storitve v oblaku (kar je več kot leta 2017, ko je ta delež znašal 13 odstotkov, povprečje v EU 18 odstotkov).

Poročilo tudi kaže, da ima Slovenija uspešna zagonska podjetja v sektorju IKT, ki so dejavna predvsem v nekaterih nišnih storitvah: blokovna veriga, razvoj poslovnih aplikacij, kibernetska varnost in merilna oprema. Kljub temu se stopnja uporabe digitalnih tehnologij v podjetjih razlikuje po sektorjih. Nekatere panoge imajo visoko stopnjo integracije digitalnih tehnologij zaradi tujih lastnikov, na primer avtomobilski sektor. Drugi strukturni izzivi vključujejo dostop do financiranja in pomanjkanje strokovnjakov za IKT.

EU poziva: Privabljajte naložbe na področju omrežne povezljivosti

S splošno oceno povezljivosti se je Slovenija uvrstila na 17. mesto, kar je pod povprečjem, a sicer za eno mesto boljše kot lani (18. mesto). EU poziva, naj si država še naprej prizadeva za izboljšanje regulativnih pogojev, zagotovi stabilno konkurenco za izboljšanje zasebnih naložb v uvajanje omrežij in sprejme potrebne ukrepe za dokončanje napovedane dražbe omrežja 5G. Na tem področju pa Slovenija izvaja več projektov testiranja, tako se glede na pripravljenost uvedbe 5G uvršča na 13. mesto, še piše v poročilu.

Pod povprečjem je pokritost hitrega interneta gospodinjstev, ta v Sloveniji znaša 38 odstotkov, v EU znaša 41 odstotkov. Nad povprečjem EU pa je denimo pokritost s fiksnim širokopasovnim omrežjem, ta je na voljo v 85 odstotkih gospodinjstev. Za 20 odstotnih točk presega tudi povprečje pri ultra hitrih širokopasovnih povezavah, Slovenija ima 80-odstotno pokritost, povprečna pokritost EU pa znaša 60 odstotkov.

Digitalne javne storitve v Sloveniji nad povprečjem, ampak …

Kar zadeva digitalne javne storitve, Slovenija zaseda 14. mesto, kar je nad povprečjem EU. Poročilo kaže, da Slovenija zelo dobro zagotavlja dostop do odprtih podatkov in e-zdravja. V Sloveniji so se lani vnaprej izpolnjeni obrazci uporabljali pogosteje kot leto prej (61 točk v primerjavi s povprečjem EU, ki je znašalo 58 točk). Vendar je uporaba storitev e-uprave za posameznike v Sloveniji (56 odstotkov) manjša kot v EU na splošno (64 odstotkov).

Na področju storitev e-zdravja se Slovenija uvršča na šesto mesto med državami članicami EU, saj je 27 odstotkov Slovencev uporabilo zdravstvene storitve in storitve oskrbe na spletu. Uporaba e-receptov je uveljavljena skoraj povsod (uporablja jih 98 odstotkov splošnih zdravnikov), 27 odstotkov zdravnikov pa izmenjuje zdravstvene podatke. Vendar pa uporaba sistema e-zdravje še zdaleč ni popolna, na to opozarjajo tudi pacienti. Večkrat pa smo že naleteli na pomanjkljivosti in napake sistema. V primerjavi z drugimi sektorji uporaba storitev e-uprave občutno zaostaja, kaže tudi poročilo.

Slovenija zdrsnila na lestvici digitalizacije gospodarstva v EU
SID banka izdala obveznico na dunajski borzi 1
4 ure
SID banka je izdala obveznico v znesku 200 milijonov evrov, so sporočili iz banke. Sredstva, ki jih bo banka pridobila od obveznice, bodo namenili financiranju večje konkurenčnosti slovenskega
Več ▼

SID banka je izdala obveznico v znesku 200 milijonov evrov, so sporočili iz banke. Sredstva, ki jih bo banka pridobila od obveznice, bodo namenili financiranju večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. SID banka je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ki tudi jamči za zadolževanje banke.

Izdana obveznica ima ročnost sedem let, kuponsko obrestno mero 0,125 odstotka in donos do dospetja 0,18 odstotka. Obveznica je bila ponujena zaprtemu krogu institucionalnih vlagateljev, izdajo pa sta vodili banki Erste Group Bank in NLB. Povpraševanje po obveznicah je preseglo 290 milijonov evrov, pri čemer je obveznico kupilo 46 odstotkov tujih in 54 odstotkov slovenskih vlagateljev. Obveznica so izdali v mednarodnih klirinških hišah Euroclear in Clearstream in bo kotirala na organiziranem trgu dunajske borze.

'Država je dolžna odvrniti nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe'
4 ure
Posamezniki in organizacije so pozvali vlado, naj »pripozna podnebne spremembe kot nacionalno krizo in jih začne prednostno in sistemsko obravnavati«.
Na članek...

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, vsak prebivalec Slovenije pa povprečno za petkrat presega količino emisij toplogrednih plinov, kolikor bi jih smel, če bi želeli ohraniti podnebno ravnovesje.

Tako so med drugim sporočili avtorji poziva, namenjenega vladi zaradi podnebnih sprememb. Med prvimi podpisniki so klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, predsednik uprave GEN-I Robert Golob, nekateri okoljski aktivisti, univerzitetni profesorji in drugi.

Med podpisniki so poleg okoljevarstvenih organizacija tudi čebelarska in planinska zveza, skupnost občin, Rdeči križ in Karitas, društvo novinarjev, agencija GOLEA in drugi.

»Slovenija kot razvita država nosi večjo zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe, hkrati pa ima v primerjavi s številnimi drugimi državami tudi večjo zmožnost za ukrepanje,« so nadaljevali avtorji poziva.

»Osnutek NEPN-a, ki je ključen za uspešnost države pri doseganju dolgoročnega cilja, ne vsebuje cilja za energetske prihranke, predvideva ustavitev razvoja obnovljivih virov energije, zasleduje bistveno prenizek cilj zmanjšanja emisij. Osnutek tudi ne opredeljuje konca rabe premoga, niti se ne opredeljuje do škodljivih subvencij za fosilna goriva. Je brez ukrepov in identificiranih finančnih virov. To enostavno ni dovolj!«

Po 72. členu ustave ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. »Podnebje, sposobno vzdrževati človeško življenje, je del te pravice. Vsakdo ima tudi pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« so zapisali avtorji poziva in se sklicevali na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

»Dolžnost države je, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje, da varuje svoje prebivalce pred naravnimi nesrečami in katastrofami. Dolžna je ravnati preventivno in v primeru nevarnosti tudi ukrepati. Na podlagi znanstvenega konsenza glede nevarnosti, ki nam grozijo kot posledica podnebnih sprememb, je država dolžna, da odvrne te nevarnosti in prispeva k ustavljanju pregrevanja zemlje. Na podlagi zadnjega IPPC poročila mora pri izpolnjevanju pariškega sporazuma ravnati z dolžno skrbnostjo do svojih prebivalcev, sicer ne bodo ogrožene samo temeljne človekove pravice, pač pa življenje sploh,« so še zapisali avtorji, ki vabijo k podpisu poziva prek spletne strani podnebnakriza.si.

'Država je dolžna odvrniti nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe'
Ste v bloku uredili fasado? Kako lahko strošek izkoristite pri prodaji stanovanja?
4 ure
Kako si lahko znižate davek na kapitalski dobiček, če je obnova bloka plačana iz rezervnega sklada in se račun ne glasi na vaše ime
Na članek...

Prodajate stanovanje z dobičkom in bi radi čim bolj zmanjšali davčno obveznost? To je mogoče tudi z nekaterimi računi za vlaganja v nepremičnino, če se glasijo na vaše ime. Kaj pa, če živite v bloku in ste obnavljali streho, naredili novo fasado in menjali okna iz rezervnega sklada, račun pa se glasi na upravnika stavbe? Svetujemo, kaj bo Furs brez zapletov upošteval in kaj ne.

Splošna pravila so:

  • davka na promet nepremičnin, ki ga plačate, če ste fizična oseba, ob prodaji nepremičnin ne morete znižati. Ta je dva odstotka od prodajne vrednosti, plača pa ga lahko kupec, če se tako dogovori s prodajalcem;
  • znižate lahko davčno osnovo za odmero dohodnine oziroma davka od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin. Ta se zniža za višino prometnega davka pa tudi z enoodstotnimi normiranimi stroški od nakupne in prav toliko od prodajne vrednosti nepremičnine ter z nekaterimi stroški vlaganj;
  • osnovna stopnja davka na kapitalski dobiček znaša 25 odstotkov (predlog ministrstva je zvišanje te stopnje) in se znižuje do stopnje nič, če nepremičnino prodate po 20 letih. Veljata sicer dve izjemni: tega davka ne plačate, če ste v nepremičnini živeli in bili na tem naslovu tudi prijavljen vsaj zadnja tri leta. Prav tako se dohodnina od dobička iz kapitala ugotavlja le, če je bila nepremičnina, ki se prodaja, kupljena po 1. januarju 2002.

Glavna pravila, če uveljavljate stroške vlaganj

Osnovno pravilo je: dokazati morate, da ste račun plačali vi v času, ko ste bili lastnik dotične nepremičnine. Imeti morate torej račun na svoje ime. Cenilec in pričanja sosedov, da ste res prenavljali streho, ne bodo dovolj za Furs. Lahko se sicer pritožujete na sodišča, a bodo kolobocije. O tem smo že pisali pred kratkim. Takrat smo tudi pisali o tem, da vam bo Furs načeloma priznal tiste stroške, ki zvišujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, ki pomenijo "trdne" investicije in stroške vzdrževanja. Poenostavljeno, nova okna in streho lahko uveljavljate, novega kavča, pa četudi ga pustite v hiši, pa ne.

Kaj pa, če račun ni na vaše ime, ker je plačan iz rezervnega sklada?

Problem nastane, če račun ni pisan na vaše ime. Denimo, živite v bloku in investicije se krijejo iz rezervnega sklada. Konkretno: kako si znižate davčno osnovo pri prodaji nepremičnine, če ste vlagali denimo v obnovo stavbnega pohištva, fasado, streho prek rezervnega sklada? »Imeti morate dokazilo, da ste obnovo res vi plačali,« pravijo na Fursu. Ker se v praksi glasi račun na upravnika stavbe, ki je plačal račun iz vašega rezervnega sklada, to pomeni, da morate Fursu že ob oddaji davčne napovedi predložiti:

  • kopijo računa od upravnika stavbe, iz katerega je razvidno, za kakšna dela gre,
  • razdelilnik stroškov pri upravljavcu rezervnega sklada oziroma upravniku stavbe. Na vas namreč odpade le del računa, ki vam pripada v odstotku glede na plačilo oziroma lastništvo v stavbi. Torej, če gre za desetstanovanjsko stavbo, v kateri imajo vsi enako velika stanovanja, to pomeni, da bo desetina stroška odpadla na vas. Če je fasada stala 50 tisoč evrov, to pomeni, da lahko uveljavljate pet tisoč evrov.

Zaplete se lahko še nekje: če stroškov v rezervni sklad niste ves čas plačevali vi, temveč pred vami že stari lastnik, od katerega ste stanovanje kupili. Torej, šteje se vam sorazmerni delež. Ali, kot pravijo na Fursu, so primeri zelo raznoliki in odločajo o vsakem posameznem sproti.

Ste v bloku uredili fasado? Kako lahko strošek izkoristite pri prodaji stanovanja?
Foto: Shutterstock
Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi (OGLAS)
4 ure

Vsak dan poslušamo novice, da se je cena nafte povišala, zlato pocenilo, evro oslabil, dolar okrepil, delnice Appla pa zrasle ... Vse te informacije veliko ljudi uporablja, da bi morebiti zaslužili s trgovanjem na svetovni borzi.

Za uspešno trgovanje pa je potrebno znanje. Torej, če se želite naučiti, kako uspešno trgovati na svetovni borzi oziroma uspešno upravljati svoj kapital, vam ponujamo brezplačni spletni tečaj.

Ne glede na to, ali ste začetnik ali že izkušen trgovec, se boste na tem tečaju naučili popolnoma vsega, od osnovnih konceptov do naprednih trgovalnih strategij.

Tečaj je razdeljen na 6 poglavij z več kot 70 videoposnetki:

  1. Svet trgovanja: uvod v trgovanje z razlago osnovnih pojmov, finančnih instrumentov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg
  2. Psihologija trgovanja: razumevanje čustvene inteligence in obravnavanje izgub
  3. Upravljanje kapitala: zakaj je treba upravljati kapital in katera so najpomembnejša pravila upravljanja kapitala
  4. Tržna analiza: kaj je tržna analiza in kako jo izvajati, tehnična in temeljna analiza ter vrste diagramov
  5. Osnove tehnične analize: tehnična analiza kot orodje za napovedovanje prihodnjih gibanj cen, vrst trendov, podpore in odpornosti
  6. Napredna tehnična analiza: diagrami japonskih sveč, kako prepoznati strukturo, tveganja in kako trgovati, ko prepoznate strukturo

Tu se lahko prijavite za brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi.

Fortrade Ltd. je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti, visoko tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. 81 % maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite visoko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi
Nvidia in Volvo združujeta moči pri samovozečih tovornjakih
5 ur
Švedski Volvo in Nvidia združujeta moči na področju umetne inteligence, ki se uporablja v samovozečih tovornjakih, poroča Reuters. Gre za veliko pridobitev predvsem za Nvidio, potem ko je lani
Več ▼

Švedski Volvo in Nvidia združujeta moči na področju umetne inteligence, ki se uporablja v samovozečih tovornjakih, poroča Reuters. Gre za veliko pridobitev predvsem za Nvidio, potem ko je lani Tesla opustila sodelovanje s podjetjem.

Volvo, ki je drugi največji proizvajalec tovornjakov na svetu, in Nvidia sta podpisala dogovor o večletnem sodelovanju, razvoj pa se bo začel nemudoma na Švedskem in v Kaliforniji. Volvo je lani že predstavil prvi samovozeči tovornjak, sodelovanje z Nvidio pa bo dodatno pripomoglo k razvoju prilagodljivega samovozečega sistema. »Sistem je ustvarjen tako, da bo v celoti sposoben obvladovati avtonomno vožnjo na javnih cestah,« so povedali pri Volvu.

Nvidia, ki je znana po razvoju grafičnih čipov, hitro prodira tudi v avtomobilski svet. Prav tovornjaki bi lahko vodili razvoj avtonomne vožnje, saj je njihove poti veliko lažje avtomatizirati.

Nvidia in Volvo združujeta moči pri samovozečih tovornjakih
Foto: Shutterstock
Kako velike naložbe bo potrebovalo elektrodistribucijsko omrežje
5 ur
Omrežnina, namenjena za elektrodistribucijska podjetja, ne bo zadoščala za vsa vlaganja, ki jih bo omrežje potrebovalo, je opozoril predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič ob predstavitvi poslovanja podjetja.
Na članek...

V Elektru Ljubljana so lani opravili za 37,5 milijona evrov naložb. »Finančni obseg investicijskih vlaganj je bil najvišji v zadnjih desetih letih,« je na predstavitvi poslovanja povedal predsednik uprave Andrej Ribič.

Obnovljeno omrežje in posebna rešitev za Logatec

Okrepili so 110-kilovoltno omrežje: dokončali so daljnovodne povezave Bršljin – Gotna vas, Ivančna Gorica in Hrastnik. Končali so prvi del daljnovoda Grosuplje – Trebnje in kablovod za postajo RTP Bežigrad. Obnovili so daljnovode Logatec – Žiri, Vrhnika – Logatec in Kleče – Logatec, ki so bili ob žledu leta 2014 povsem uničeni.

Pri prenovi daljnovoda do Logatca so 20-kilovoltni daljnovod pripravili tako, da lahko deluje tudi na 110-kilovoltni ravni. »Če se ponovi havarija, lahko daljnovod preklopimo v pol ure, ga v Žireh povežemo s 110-kilovoltnim in zasilno napajamo Logatec,« je pojasnil Ribič.

Nadaljujejo naložbe v sistem naprednega merjenja. Do konca leta 2018 so vključili 32.454 naprednih števcev električne energije. Za vzpostavitev naprednega merilnega sistema so lani pridobili tudi kohezijska sredstva.

Sodelovanje z Elektrom Celje

Elektro Ljubljana in Elektro Celje sta začela z izgradnjo novega centra vodenja, ki bo poleg krmiljenja in upravljanja distribucijskega omrežja omogočal tudi obvladovanje priklapljanja razpršenih virov proizvodnje ter električnih polnilnih postaj. Končan bo predvidoma konec letošnjega leta.

Skupen projekt pomeni, da bo imel Elektro Ljubljana rezervno lokacijo v Celju, Elektro Celje pa rezervno v Ljubljani.

Velike naložbe v krepitev omrežja

Kakšni izzivi jih čakajo? »Če želimo na omrežje priklopiti veliko število novih porabnikov, kot so električna vozila, toplotne črpalke in razpršeni obnovljivi viri energije, moramo razmišljati o temeljiti krepitvi omrežja,« je odgovoril Ribič.

Proizvodnja se prenaša z nekaj velikih elektrarn. »Pričakujem, da se bo zapiranje TEŠ dogajalo med leti 2030 in 2040. Treba bo izpolniti cilje, ki nam jih nalaga EU. Leta 2030 bo treba pridobiti iz obnovljivih virov med 30 in 37 odstotkov vse energije. V elektrodistribucijah zagovarjamo, da postavimo cilj čim nižje. Če bodo previsoki, jih ne bomo dosegli in bomo plačali kazni.«

Stvari se dogajajo tam, kjer je omrežje najšibkejše: »Sončnih elektrarn ne gradijo blizu nekdanjih velikih virov, kjer je omrežje močno, ampak na najbolj oddaljenih krajih. Omrežje pa je treba vzdrževati.« In še: »Računamo, da porabnik danes porabi 1,5 kilovata električne energije, zelo kmalu po številka višja za petkrat.«

Stroški bodo bremenili distribucijska podjetja: »V omrežju bodo potrebne velike spremembe.« Distribucijska podjetja imajo po desetletnem razvojnem načrtu odobrenih 123 milijonov evrov na leto. Dobijo jih od omrežnine. »Že danes ugotavljamo, da znesek ne zadošča. Za take naložbe potrebujemo veliko več sredstev, kot nam jih namenja Nacionalni energetski in podnebni načrt. Ocenjujemo, da bi za omrežje, ki bo preneslo prihajajoče nove obremenitve, potrebovali dodatnih 50 milijonov evrov na leto,« je nadaljeval predsednik uprave Elektra Ljubljana.

To pa ni vse. »Če bomo hoteli doseči cilje, predvidene v NEPN, bomo potrebovali še dodatnih 200 milijonov evrov.« Distributerji so pripravili še scenarij z dodatnimi ukrepi in ambiciozen scenarij, ki pa »sta utopistična«.

Po Ribičevih besedah je pomembno, da so ljudje seznanjeni z bodočimi spremembami v energetiki. »Spremembe smo distributerji sposobni izvesti, vendar ne brez dodatnih sredstev. V naslednjih letih bomo o tem veliko govorili, sredstva bomo morali zagotoviti za servisiranje omrežja in za to, da ne bomo plačevali visokih kazni.«

Dobiček je zrasel za tretjino

»V primerjavi s poslovnim načrtom za leto 2018 je bil čisti dobiček družbe boljši za 4,3 milijona evrov oziroma za 34 odstotkov,« je začel predstavitev poslovnih rezultatov izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev Marjan Ravnikar.

»Prihodki so bili od načrtovanih višji za pet odstotkov, kar je predvsem posledica višjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila 48 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za osem odstotkov več od načrtovanega.«

Pri vlaganjih so presegli načrte za 14 odstotkov: »Kljub intenzivnemu investicijskemu ciklusu in nekoliko večjim izdatkom v povečan obratni kapital družbe smo ohranili finančno trdnost družbe. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je ostalo na stabilnem količniku 1,8, zaradi ugodnih razmer na trgu pa so bili nižji finančni odhodki za obresti od posojil. Dodana vrednost na zaposlenega je zrasla za osem odstotkov, na 95.100 evrov na zaposlenega, kar nas uvršča v vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše.«

Plačljivo polnjenje – bolje izkoriščene polnilnice

Svetovalec uprave Jurij Curk je predstavil prve analize odzivov uporabnikov na plačljivo polnjenje e-vozil: »Parkirna mesta, namenjena polnjenju, se hitreje sprostijo in so tako na voljo več uporabnikom. Polnilna infrastruktura je zato bolje izkoriščena.« Opozoril pa je, da javne polnilnice vse bolj obremenjujejo omrežje.

Skrbijo tudi za štorklje

Elektro Ljubljana in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic DOPPS – BirdLife Slovenia sta pripravila okoljevarstven projekt Leti, leti štorklja, pri katerem sledijo štorkljam na poti v tople kraje, je povedal direktor društva Damijan Denac.

Kako je bila elektrificirana Ljubljana

Vodja službe za korporativno komuniciranje Kristina Sever pa je predstavila knjigo Živel napredek, živela svetloba! Delo opisuje zgodovino elektrifikacije Ljubljane ter gradnjo in delovanje Stare mestne elektrarne. Knjiga je začela nastajati lani, izšla pa je ob 120-letnici Stare mestne elektrarne. Avtorica je Neja Blaj Hribar z Inštituta za novejšo zgodovino.

Kako velike naložbe bo potrebovalo elektrodistribucijsko omrežje
Foto: Borut Hočevar
Investicija v prenovo Hotela Lev je znašala 4,5 milijona evrov
5 ur
Družba Union hoteli je danes slovesno predstavila obsežno prenovljen Hotel Lev v središču Ljubljane, poroča STA. Z investicijo, vredno 4,5 milijona evrov, je hotel pridobil 36 sob. Bogatejši je
Več ▼

Družba Union hoteli je danes slovesno predstavila obsežno prenovljen Hotel Lev v središču Ljubljane, poroča STA. Z investicijo, vredno 4,5 milijona evrov, je hotel pridobil 36 sob. Bogatejši je tudi za konferenčni center TehnoLev, ki ga sestavljajo tri modularno zasnovane konferenčne dvorane. Kongresne kapacitete Hotela Lev imajo tako zdaj skupno površino več kot 500 kvadratnih metrov, sprejmejo pa lahko do 470 udeležencev.

To pa je že druga zaključena investicija skupine Union hoteli v letošnjem letu. Prenovljeni Central Hotel na Miklošičevi v Ljubljani že sprejema goste brez receptorja. Hotel ima po prenovi 90 sob ali 20 več kot prej.

MF pripravil davčne predloge: kapitalski dobički bodo obdavčeni po 27,5-odstotni stopnji, dodatnih olajšav na božičnice ne bo! 11
6 ur
Za nekaj odstotnih točk se znižujejo dohodninske stopnje v srednjih razredih; viša se davek na kapitalske dobičke in ohranja ničelna stopnja davka, če delnice prodate po 20 letih
Na članek...

Kakšni so predlogi finančnega ministrstva Andreja Bertonclja glede davkov po novem? Razočaranje številka ena je: božičnice ne bodo nič manj obdavčene. Kljub tej odločitvi pa zato ne bodo dodatno popustili pri davčnem primežu rednih plač. Predlagana manjša dohodninska razbremenitev ostaja tako enaka kot pred nekaj meseci.

Predlagane novele zakonov o dohodnini, o davku na dohodke pravnih oseb in o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov bodo v petek, 21. junija, pripravljene za enomesečno javno obravnavo. Predvidoma v juliju bodo predlogi predstavljeni tudi na seji ekonomsko-socialnega sveta. Državni zbor bi predloge novel po sprejetju na vladi tako lahko obravnaval jeseni. »Ocenjujemo, da bi tako še zagotovili dovolj časa, da gospodarstvo spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2020,« pravijo na ministrstvu.

In kakšni so predlogi?

DOHODNINA

To je prvotni predlog ministrstva, ki se očitno ne spreminja:

  • zvišujejo se meje vseh davčnih razredov, znižujeta se davčni stopnji v 2. (s 27 na 26 odstotkov) in 3. davčnem razredu (s 34 na 32 odstotkov);
  • zvišuje se splošna olajšava s 3.302,70 na 3.500,00 evra;
  • dodatna splošna olajšava za tiste z najnižjimi dohodki se spreminja tako, da se bo vsem z dohodkom do višine 13.316,83 evra priznalo linearno znižanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka, s čimer se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem.

Kot smo izračunali že pred časom, bodo razliko občutili prejemniki vseh plač, predvsem pa jo bodo občutili tisti s plačami, višjimi od 1,5-kratnika povprečne neto plače. Pri njih gre hkrati za učinek nižje davčne stopnje drugega razreda (ta se, kot rečeno, znižuje za odstotno točko, na 26 odstotkov) kot tudi povišanja razpona drugega razreda. Prejemnik 1,5-kratnika povprečne neto plače (približno 1.660 evrov) se namreč uvršča v drugi razred, ne več v tretjega kot do zdaj. Naši izračuni (pri tem nam je pomagala Mojca Vincek iz računovodskega servisa Kleos) pokažejo, da se učinek razbremenitve krepi vse do bruto plač v višini devet tisoč evrov bruto (oziroma 4.900 evrov neto), kolikor znaša meja za vstop v vrhnji 50-odstotni razred.

Spomnimo, sindikati so želeli še dodaten davčni razred in večjo razbremenitev srednjega razreda.

Ob tem pa dodajmo, da težko pričakovane dodatne razbremenitve nagrad za poslovno uspešnost, tako imenovanih božičnic, ni v predlogih. Zdaj velja, da so razbremenjene dohodnine do višine povprečne plače, predlog MF pred meseci je bil, da se ta olajšava dvigne na 150 odstotkov povprečne plače. Do tega predloga so bili skeptični sindikati, češ da bi to povečalo variabilno plačevanje delavcev, katerih redne plače bi zato lahko ostale nižje, variabila pa je negotova. Hkrati so sindikati podpirali večjo siceršnjo razbremenitev plač. Predlog MF glede božičnic so sicer podpirali vsi preostali, podobno kot letošnjo že izpeljano razbremenitev regresa s prispevki in dohodnino do višine povprečne plače. Ob tem dodajmo, da ima tudi Avstrija 13. in 14. plačo, za kateri bi lahko rekli, da sta primerljivi z našim regresom in božičnico, in sta davčno tudi ugodneje obravnavani.

DAVEK NA DOHODKE IZ KAPITALA

Stopnje se zvišujejo na 27,5 odstotka.

Ali lahko zdaj pričakujemo naval izplačil? Nekateri pričakujejo tudi to, sploh, če ne bi bilo prehodnih obdobij. Na MF so nam sicer zagotovili, da bodo prehodna obdobja upoštevali oziroma da so vključena v predloge. Kakšna so, bomo napisali takoj, ko dobimo dodatna pojasnila. Kakšna prehodna obdobja pa bi bila logična? Davčni svetovalec Jernej Podlipnik nam je pred časom pojasnil: »Če bi ministrstvo za finance iskalo rešitve v smeri, kot jih vsebuje 152. člen dohodninskega zakona, bi bilo to dobro izhodišče. Poenostavljeno povedano, moralo bi izhajati iz tega, da se nobenemu od zavezancev ne bi smel poslabšati njegov položaj, kot ga ima ob uveljavitvi novele, za dobičke, ki so nastali do novele. Kapitalski dobički, ki jih zavezanci dosežejo do uveljavitve novele, bi morali biti obdavčeni po stopnjah, po katerih bi bili obdavčeni, če novela ne bi bila uveljavljena (nič, pet in deset odstotkov), za dobičke, ki nastanejo od uveljavitve novele, pa bi lahko veljal že nov režim.«

Načrtovane spremembe so:

  • stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) se zvišuje s 25 na 27,5 in v enaki višini tudi stopnja obdavčitve dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Prvotni predlog je bil zvišanje na 30 odstotkov;
  • spreminja se zniževanje davčne stopnje glede na dobo imetništva (do pet let 27,5 odstotka, od pet do 10 let 20 odstotkov, od 10 do 15 let 15 odstotkov, od 15 do 20 let 10 odstotkov), ohranja pa se stopnja nič za dobo imetništva nad 20 let. Zdaj velja, da po prvih petih letih stopnja upade za 10 odstotnih točk, torej s 25 na 15 odstotkov, in se potem znižuje po pet odstotnih točk do stopnje nič. Torej, če ste danes prodali delnice, ki ste jih imeli sedem let, in po upoštevanju stroškov, ki vam znižujejo davčno osnovo, ustvarili tisoč evrov dobička, bi plačali 150 evrov davka. Po novem bo davek 200 evrov. Če bi danes prodali delnice po enem letu imetništva, bi bil davek 250 evrov. Po novem bo pri tisoč evrih dobička davek 275 evrov;
  • zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 na 27,5 odstotka, pri čemer se povečuje tudi delež normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove, in sicer z 10 na 15 odstotkov. Predlogi nekaterih socialnih partnerjev vladi so bili, da se normirani stroški zvišajo na 30 odstotkov. Zdajšnji predlog ministrstva pomeni, da bodo najemodajalci dobili nekaj manj neto izkupička. Primer: če znaša letna najemnina pet tisoč evrov, je ob upoštevanju normiranih stroškov neto izkupiček danes 3.875 evrov, če bo upoštevan predlog ministrstva, bo ta 3.831,25 evra.

DAVKI NA DOHODKE PRAVNIH OSEB

Vlada je popustila pri zviševanju splošne stopnje, ne pa pri najnižji minimalni stopnji davka, ki ga bodo morala plačevati vsa podjetja z dobičkom. In sicer:

• uvaja se minimalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov (združenja gospodarstvenikov so predlagala triodstotno stopnjo);

• stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se zvišuje za eno odstotno točko, in sicer z 19 na 20 odstotkov. Prvotni predlog ministrstva je bil postopno zvišanje na 22 odstotkov.

Ministrstvo za finance sicer »miri«: »Pripravljeni ukrepi, ki sledijo zastavljenim ciljem, ne pomenijo, da je delo na tem področju končano. Razvoj primernih ukrepov bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Nadaljnji koraki bodo pripravljeni skrbno in premišljeno, ob spremljanju širšega gospodarskega okolja in v luči ohranjanja uravnoteženosti javnih financ.«

MF pripravil davčne predloge: kapitalski dobički bodo obdavčeni po 27,5-odstotni stopnji, dodatnih olajšav na božičnice ne bo!
Foto: Aleš Beno