Manager
Kaj je na zaslišanju povedal Tugomir Kodelja, kandidat za ministra za javno upravo 2
04.09.2018 14:00
Pred pristojnim odborom državnega zbora na vprašanja članov odbora odgovarja Tugomir Kodelja, kandidat za ministra za javno upravo. Pričakuje se, da bo ministrski kandidat pojasnil kako je
Več ▼

Pred pristojnim odborom državnega zbora na vprašanja članov odbora odgovarja Tugomir Kodelja, kandidat za ministra za javno upravo. Pričakuje se, da bo ministrski kandidat pojasnil kako je pripravljen na pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki želijo višje plače.

12:10

Tugomir Kodelja je člane odbora pozdravil in v predstavitvenem govoru povedal, da prihaja iz gospodarstva, kjer si je pridobil izkušnje iz vodenja, zato meni, da ne bo imel težav pri vodenju ministerstva.

12:15

V programu je Kodelja poudaril, da si želi zgraditi javno upravo, ki bo podpirala državljane in podpirala sodobno poslovno okolje. "Ne smemo pa pričakovati, da bomo iz javne uprave delali gospodarsko družbo," je še še poudaril.

12:20

"Potrebno je uvesti centralni digitalni sistem, ki bo lahko deloval samostojno. Zdaj imamo tri različna orodja, ki med seboj ne morejo komunicirati. Uvedli bomo enotni državni računalniški oblak," je Kodelja razložil kaj bo storil na področju računalniške podpore javni upravi.

12:25

»Strmeli bomo k odličnost v javni upravi. To bomo dosegli s izobraževanji in digitalizaciji. Tako bomo lahko znotraj kompetenčnega dela upravljana z ljubi dosegli to da bomo ljudi prerazporejali na podlagi usposobljenosti. Ljudem bomo zagotavljali to, da bodo lahko na kakšnem drugem področju dosegali boljše rezultate in dosegali bolje delovno okolje,« rezlaga Kodelja o tem kaj kako bo zagotovil učinkovitost v javni upravi.

12:30

Kodelja je razložil kako bo vodil pogovore s sindikati. Meni, da je najpomembnejše, da se pogovarja s vsemi sindikati hkrati. Ti pogovori bodo prva prioriteta novega ministra.

13:00

Na vprašanje kako bo optimiziral javno upravo je Kodelja povedal, da bo strmel k načelu vse na enem mestu.

Sprejemanje zakonov bo možno preko orodja e-demokracija, ki bo dostopen poslancem, zainteresirana javnost pa bo lahko na sistemu podajala pripombe. "Ko bomo vzpostavili ta sistem dobimo transparentnost in preglednost," je na vprašanje o konkretni rešitvi za otimizacijo javnega sektorja odgovoril Kodelja.

Napoveduje tudi akademijo na kateri bi izobraževali zaposlenih v javni upravi, da bi javno upravo lahko naredili prijaznejšo ljudem.

13:20

Ena izmed prioritet novega ministra bo tudi vzpostavitev sistema v katerem bo lahko vsak proizvajalec javnih naročil na koncu poplačan.

Kandidat za ministra bo moral prenoviti plačni sistem in ga narediti pravičnega za vse, ki v javnem sektorju prejemajo plačo, ki je manjša od minimalne. Na konkretno vprašanje kako bo prenovil sistem kandidat ni želel odgovarjati.

13:30

"Z gotovostjo lahko trdim, da je struktura lokalnega financiranja vzdržno naravnana. O dvigu povprečnine za občine se bomo še pogovarjali s ministerstvom za finance," je Kodelja odgovoril na vprašanje o financiranju občin.

13:45

Kodelja je glede pogajan o plačah v javnem sektorju rekel: »Sindikati si zagotovo želijo rešitve tako kot mi. Problem plač v javnem sektorju bomo reševali celovite seveda pa znotraj finančne vzdržnosti in makroekonomskih kazalcev. Kdaj bomo reševali problem plač? Takoj.«

14:00

Kandidat za ministra Tugomir Kodelja je napovedal uvedbo meril, ki bodo osnova za ocenjevanje zaposlenih. Na tak način bo v javni upravi lahko sledili kompetencam zaposlenih in jih prerazporejali na mesta za katera so najbolj kompetentni.

Kaj je na zaslišanju povedal Tugomir Kodelja, kandidat za ministra za javno upravo
Tako proizvodnim podjetjem pomagajo pri optimizaciji in digitalizaciji
16.01.2019 17:01
Novosti in poudarke v ponudbi pojasnjujejo Siemens, Business Solutions, Microsoft Slovenija, MIT Informatika in Špica International
Na članek...

Katere novosti na področju rešitev in storitev za proizvodna podjetja so pripravili za letos, kakšni bodo glavni poudarki njihove ponudbe in katere so najpomembnejše koristi njihovih rešitev in storitev za proizvodnja podjetja, smo vprašali pet podpornikov projekta Tovarna leta.

Preverili smo tudi, kakšna so njihova pričakovanja in načrti za letos in kako so zadovoljni s poslovanjem v letu 2018.

Andrej Planina, direktor divizije v družbi Špica International:

»Kot nadgradnja naših dozdajšnjih rešitev za oskrbovalno verigo je naša glavna inovacija odprta digitalna logistična platforma LogChain. Namenjena je vsem igralcem v oskrbovalni verigi, tako proizvajalcem, logistom, špediterjem kot prejemnikom blaga, saj omogoča nadvse učinkovito izmenjavo podatkov o stanju naročil, pošiljk in še marsikaj drugega. Tako pošiljatelju kot prejemniku omogoča poln vpogled oziroma vidljivost pošiljk v celotni oskrbovalni verigi ne glede na to, kdo kaj dostavlja ali prevaža. Poenostavljeno povedano LogChain digitalno poveže proizvajalce in kupce – in vse vmesne člene. Ker gre za oblačno platformo, ki podpira svetovne standarde izmenjave podatkov, jo lahko podjetja uporabljajo brez začetnih stroškov, zato je nadvse primerna, da z njeno rabo tudi manjša podjetja vstopijo v večje verige. Prav tako smo poskrbeli za enostavno integracijo te rešitve v najpogostejše poslovne sisteme, ki jih uporabljajo slovenska podjetja.

Drug sklop naših novosti pa bo namenjen boljšemu delo v podjetjih. Nadaljujemo razvoj rešitev s področja interne logistike in uvajamo še učinkovitejše metode za upravljanje skladiščnega poslovanja. V ospredje stopajo glasovno upravljanje, raba tehnologije RFID in celo raba pametnih očal v skladiščih. Poleg tega skrbimo, da so omenjene napredne tehnologije primerne tudi za manjša podjetja in ne le 'velikane'.

Z vsemi naštetimi inovacijami bodo proizvodna podjetja še lažje in bolje vpeta v svetovne oskrbovalne verige in jim bo olajšana pot do velikih kupcev ter pot do digitalizacije poslovanja.

S poslovanjem v letu 2018 smo zadovoljni, še posebej zato, ker predvsem pri večjih slovenskih podjetij vidimo odločne korake k optimizaciji in digitalizaciji poslovanja. Za letos imamo velika pričakovanja, saj se bodo projekti optimizacije poslovanja v vodilnih slovenskih podjetjih nadaljevali, močno željo po izboljševanju poslovanja in pri povezovanju s kupci pa vidimo tudi pri manjših proizvodnih gazelah. Proizvodna podjetja razumejo, da v današnjem povezanem svetu ne morejo biti uspešna brez učinkovite oskrbovalne verige, tako na nabavni kot tudi na prodajni strani.«

Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informatika:

»Leto 2018 je za nas v nekem smislu pomenilo vrnitev k našim temeljnim kompetencam, saj smo okrepili dejavnost v segmentu svetovalnih storitev za podjetja različnih velikosti, proizvodnih panog in z različnimi načini proizvodnje (serijska, naročniška, projektna). Dosegli smo rast na vseh ključnih področjih, še posebej pa smo ponosni na preboj v segmentu malih in srednjih proizvodnih podjetij s prilagojeno rešitvijo sistema ERP.

V tem letu pričakujemo povečanje povpraševanja po naših naprednih rešitvah, kot so brezpapirno poslovanje, umetna inteligenca in vizualizacija procesov, tudi med uporabniki globalnih sistemov ERP. Proizvodna podjetja, ki si želijo čim vitkejšega poslovanja, bodo še naprej iskala možnosti za optimizacijo na vseh ravneh.

Menimo, da je celotna industrija IKT občutila minulo leto kot obdobje začetka večjih vlaganj v informatiko. Nekatera podjetja so vlagala s ciljem čim bolj izkoristiti priložnosti digitalne transformacije, druga, da nadoknadijo zamujeno. Ocenjujemo, da bo tudi v letu 2019 podobno, morda še bolj pospešeno, ravno zaradi rezultatov, ki jih na podlagi digitalizacije dosegajo njeni zgodnji uporabniki. Načrtujemo rast prihodkov tako pri novih implementacijah sistema ERP kot pri digitalizaciji procesov v proizvodnji, logistiki in režijskem poslovanju.«

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija:

»S sodelovanjem z Microsoftom lahko proizvodna podjetja ustvarijo povsem nove poslovne modele in ponudbe storitev, ki pred petimi leti sploh še niso obstajali. Lahko jim pomagamo postaviti digitalne skupine za analize SWOT, hitro odpreti nove obrate in monetizirati storitve, kot so napovedno vzdrževanje, 3D-modeliranje in pametno operativno vodenje. Pri računalništvu v oblaku sodelujemo z več kot 8.500 partnerji, s katerimi skupaj prodajamo rešitve, ki strankam omogočajo razvoj novih storitev ter povečanje storilnosti in sodelovanja, vključno s sodelovanjem med ljudmi in pametnimi stroji.

Prav tako verjamemo, da je napočil trenutek za umetno inteligenco. Pozivamo svoje stranke, da v letu 2019 začnejo najmanj eksperimentirati s tehnologijami umetne inteligence, saj smo prepričani, da bodo podjetja, ki bodo uspešno uvedla rešitve z umetno inteligenco, imela že čez nekaj let pomembno prednost prek tekmeci. Umetno inteligenco in strojno učenje smo zato vgradili v svoje platforme, kar daje proizvodnim podjetjem preprost dostop do zmogljivih orodij.

Smo v edinstvenem položaju, ko lahko podpremo stranke ne samo v njihovi celotni digitalni preobrazbi, temveč jim pomagamo rešiti tudi mnoge druge izzive upravljanja ločenih sistemov (silosov) – z zaupanja vrednimi in preizkušenimi rešitvami za sodobne poslovne procese, pameten oblak in storilnost zaposlenih.

Leto 2018 je bilo za Microsoft zelo uspešno z izjemno rastjo na ključnih področjih, kot so oblak, rešitve za sodobna delovna mesta, poslovne aplikacije, umetna inteligenca in podatki. Čeprav so v zadnjem času vse glasnejša opozorila o ohlajanju svetovnega gospodarstva, ostajamo optimistični glede priložnosti pred nami.«

Tina Zgaga, višja svetovalka v družbi Business Solutions:

»Letos bo naš fokus na novi Microsoftovi rešitvi ERP, poimenovani Dynamics 365 Business Central. Dosedanja rešitev Dynamics NAV namreč nepreklicno odhaja.

Novo rešitev bomo promovirali in ponujali tudi širši javnosti, tako proizvodnim kot tudi preostalim podjetjem. Dynamics 365 Business Central, ki združuje Office 365, Azure in Power Platform, je naslednja generacija Dynamics NAV za obdobje digitalne transformacije, za popolno digitalno transformacijo podjetja.

Naslednik Dynamics NAV je rešitev, ki teče na naročnikovi infrastrukturi. Rešitev je na voljo v oblaku, na naročnikovi obstoječi infrastrukturi ali kot hibrid. Uporabniška izkušnja za partnerje in stranke je precej podobna tisti iz Dynamics NAV.«

Matej Kupljenik, vodja divizij v družbi Siemens Slovenija:

»V Siemensu razvijamo in posodabljamo obstoječe produkte, hkrati pa na trg dajemo nove aplikacije in storitve za industrijo prihodnosti, ki bodo omogočile digitalno preoblikovanje današnjih industrij. Novi izdelki, rešitve in storitve, ki prihajajo iz portfelja Digital Enterprise, omogočajo združitev fizičnega in virtualnega sveta. Siemensove rešitve omogočajo povečanje prilagodljivosti, učinkovitosti, kakovosti, varnosti in hitrosti proizvodnje ne samo proizvajalcem, temveč tudi končnim uporabnikom. Siemens pri tem nenehno širi in krepi svoj portfelj z vključevanjem revolucionarnih tehnologij prihodnosti, od umetne inteligence do računalništva na robu (edge computing).

Uvajamo projekte učinkovitosti in fleksibilnosti v industriji, vključno z digitalnimi tehnologijami, kot so tehnologije v oblaku, koncepti digitalnih dvojčkov, rešitve za upravljanje celotnega življenjskega cikla izdelka, virtualizacije proizvodnih procesov in produktov. S temi koncepti zagotavljamo zelo visoko stopnjo sledljivosti produktov, visoko stopnjo elektronskega poslovanja, optimizacijo vhodnih stroškov, nemoteno oskrbo ter visoko stopnjo nadzora kakovosti proizvodnih in logističnih procesov. Tehnični pogoji za industrijo 4.0 so že vzpostavljeni v obliki celovitih rešitev v celotni vrednostni verigi. Siemens pri tem ponuja široko paleto inovacij in niz konkretnih aplikacij, vključno z dodajalno izdelavo in integracijo robotov.

Siemens kot novost predstavlja tudi Industrial Edge, periferni koncept obdelave podatkov, ki deluje na ravni stroja in proizvodnega procesa kot sinergija s tehnologijo v oblaku MindSphere. Aplikacija Industrial Edge ponuja prednosti za uporabnike, kot je analiza podatkov z možnostjo predikcije napak, in optimizacijo sistemov.

Digital Enterprise omogoča z uporabo skupnega podatkovnega modela brezhibno integracijo industrijske programske opreme in avtomatizacije. Gre za celovit pristop skozi celotno vrednostno verigo z vidika proizvajalca strojev: od koncepta stroja in simulacije prek inženiringa, zagona in delovanja do storitev. S pomočjo digitalnih dvojčkov izdelka, proizvodnega procesa in zmogljivosti imajo uporabniki koristi od skrajšanih časov inženiringa in proizvodnje, od prilagodljivih, popolnoma avtomatiziranih proizvodnih konceptov in učinkovitih postopkov. Hkrati ta tehnologija zagotavlja visoko kakovost in spoštovanje strogih varnostnih zahtev. Povezava z MindSphere pa omogoča neprekinjeno pridobivanje podatkov in njihovo analizo. To ne vodi le k povečani produktivnosti, temveč omogoča, da se zbrani podatki vrnejo nazaj v digitalni model stroja in nadaljnjo optimizacijo. Na podlagi zbranih podatkov lahko proizvajalci razvijejo tudi nove storitve in poslovne modele.

Siemens letos predstavlja tudi vrsto novih aplikacij za svoj operacijski sistem interneta stvari v oblaku MindSphere – od vizualizacije prek analize podatkov do računalništva na robu.

Novost so tudi digitalne storitve (storitve digitalne industrije), ki imajo ključno vlogo pri individualni implementaciji Digital Enterprisa po meri. Podjetje Siemens ponuja široko podporo za uporabnike, vse od svetovanja do izvedbe in analize podatkov, z vsemi dodatnimi prednosti za uporabnike, vključno s prihranki v energiji in bistveni skrajšanimi časi zastojev proizvodnje.

Za Siemens in divizijo Industrija je bilo minulo leto uspešno. Smo pa pred izzivi sprememb, tako kot vsi preostali subjekti na trgu se moramo tudi mi spreminjati, da bi ostali še naprej konkurenčni in uspešni kot doslej. Osredotočamo se na avtomatizacijo, elektrifikacijo in digitalizacijo, kjer se tudi kadrovsko krepimo. Posebej smo ponosni na naše aktivnosti pri industriji 4.0. Spodbuden projekt, ki je bil prepoznan tudi v mednarodnem merilu, je bila digitalizacija proizvodnih procesov v Steklarni Hrastnik, kjer smo skupaj s strokovnjaki z vsega sveta in ekipo iz Hrastnika pripravili načrt digitalne preobrazbe podjetja. Verjamemo, da bomo tudi v letu 2019 izvajali napredne tehnološke projekte na vseh področjih, ki jih pokrivamo.«

Tako proizvodnim podjetjem pomagajo pri optimizaciji in digitalizaciji
Najbolj brani članki danes
11 ur
1. Srhljivke iz slovenskega sodstva2. Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec 3. (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so
Več ▼

1. Srhljivke iz slovenskega sodstva

2. Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec

3. (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti?

4. (intervju) Dejan Turk, šef A1 in Vip mobile: Slovenski način vodenja se v Srbiji ni obnesel

5. Furlan & Co. na svobodi; v preiskavi sum utaje 800 tisoč evrov davkov

6. Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema?

7. Grmi in postavlja se za 200 tisočakov, stane le 70

8. Očitki ministrstvu za zdravje o »kuhinji« pri nabavi CT-aparatov

9. Slovenski spletni mojstri do investicije, vredne več kot pol milijona evrov

10. Stanovanja in hiše v Ljubljani z okolico, ki jih lahko kupite na dražbah

Na francoskih ulicah znova rumeni jopiči 2
11 ur
V Franciji danes že deseto soboto zapored potekajo protivladni protesti t. i. rumenih jopičev. Na pariških ulicah se je kljub prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi našel
Več ▼

V Franciji danes že deseto soboto zapored potekajo protivladni protesti t. i. rumenih jopičev. Na pariških ulicah se je kljub prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi našel rešitev za to krizo, zbralo več tisoč ljudi. Protesti so, kot kaže, tokrat potekali mirno, saj o nasilnih incidentih ni poročil.

Na pariških ulicah se je zbralo več tisoč ljudi, ki so vihteli transparente s pozivi k odstopu francoskega predsednika Macrona in z obsodbami nasilja policije, ob tem pa so pozivali Parižane, naj se pridružijo gibanju rumenih jopičev.

Množica se je najprej zbrala na trgu Les Invalides blizu znamenitega Eifflovega stolpa, nato pa se je sprehodila po mestu. Protestniki so se sicer zbrali tudi po drugih mestih po državi, med drugim v Lyonu, Rouenu in Toulousu. Po navedbah oblasti je za varnost po vsej državi skrbelo okoli 80.000 pripadnikov varnostnih sil, od tega 5000 v Parizu.

Današnje demonstracije so potekale kljub prizadevanjem francoskega predsednika Macrona, ki je v torek s srečanjem z več kot 600 župani iz Normandije začel "veliko nacionalno razpravo", s katero želi pomiriti jezo udeležencev protestov rumenih jopičev.

Razprava bo v iskanju odgovorov vlade na zahteve gibanja rumenih jopičev potekala do 15. marca, nato naj bi analizirali rezultate, odločitve pa naj bi francoska vlada sprejela do konca aprila. Predsednik bo v okviru razprave obiskal še številne druge kraje po vsej Franciji.

Macron je v nedeljo v pismu državljanom predlagal 35 vprašanj za razpravo. Med njimi so izpostavljene štiri glavne teme: kupna moč prebivalstva, davčna politika, demokracija in v tem okviru migracije ter okolje.

S tem se je odzval na proteste rumenih jopičev, ki ob koncih tedna od 17. novembra potekajo po vsej Franciji. Francozi s tem protestirajo proti fiskalni in socialni politiki vlade, ki je po njihovem prepričanju nepravična, in zahtevajo večjo kupno moč prebivalcev. (STA)

Lani prodanih 2,1 milijona električnih vozil 1
12 ur
Po svetu je bilo lani prodanih skupno 2,1 milijona električnih vozil in priključnih hibridov, s čimer se je številka prvič povzpela nad dva milijona, kaže študija nemškega inštituta Cam.
Več ▼

Po svetu je bilo lani prodanih skupno 2,1 milijona električnih vozil in priključnih hibridov, s čimer se je številka prvič povzpela nad dva milijona, kaže študija nemškega inštituta Cam. Delež takšnih vozil med vsemi na novo registriranimi je dosegel 2,4 odstotka. Vodilna na svetu po prodaji električnih vozil ostaja Kitajska.

Na Kitajskem je bilo lani prodanih nekaj več kot 1,2 milijona električnih vozil, kar je 62 odstotkov več kot predlani. Delež takšnih vozil se je tam lani zvišal za 1,8 odstotne točke na 4,5 odstotka, so zapisali na spletnih straneh inštituta. Kitajska sicer nakupe električnih avtomobilov po ocenah analitikov spodbuja predvsem zaradi želje po zmanjševanju odvisnosti od uvoza nafte in krepitve kompetenc kitajskih avtomobilskih proizvajalcev, okoljski pomisleki so pri tem v ozadju.

Na drugem mestu so bile lani ZDA, kjer se je število električnih vozil povečalo za 86 odstotkov na 361.000. Med Američani ostaja daleč najbolj priljubljena Tesla, predvsem njen model 3.

V Evropi je v ospredju Norveška, kjer je imelo skoraj vsako drugo lani na novo registrirano vozilo električni ali hibridni motor. Skupno je bilo takšnih 73.000. V Nemčiji, evropski avtomobilski velesili, se je delež električnih in hibridnih vozil lani povečal za 0,4 odstotne točke na dve odstotni točki.

Na Kitajskem naj bi število električnih vozil letos zraslo na 1,6 milijona, na globalni ravni pa na 2,7 milijona. Inštitut pričakuje, da lahko močnejšo rast sproži šele prodaja večjega števila električnih in hibridnih modelov proizvajalcev, kot so Audi, BMW in Mercedes-Benz. (STA)

Lani prodanih 2,1 milijona električnih vozil
Elon Musk spet provocira, tokrat pri predorogradnji. Za koliko bi lahko pocenil Karavanke in drugi tir? 8
13 ur
Elon Musk trdi, da bi lahko dvocevni predor skozi avstralsko gorovje Blue Mountains zgradil za dobrih 13 milijonov evrov po kilometru. Preračunali smo, kaj to pomeni za drugo cev Karavank in za drugi tir
Na članek...

Verižni podjetnik Elon Musk, ustanovitelj avtomobilskega proivzajalca Tesla in proizvajalca vesoljskih plovil SpaceX, se zadnje čase veliko ukvarja z inovacijami, ki bi nas rešile prometnih zamaškov v mestu. Eden izmed njegovih projektov je podjetje Boring Company, kjer se ukvarjao z inovativnim vrtanjem predorov, glavni cilj je močno znižati stroške predorogradnje. Konec lanskega leta so pri podjetju oblikovali tretjo generacijo stroja TBM (tunnel boring macnihe), ki jih bodo začeli izdelovati pri letos.

Leta 2017 so s prejšnjo generacijo strojev TBM začeli vrtati predor v Kaliforniji pri podjetju SpaceX, lani decembra pa so po tej cevi začeli testirati nov sistem avtomatskega prevoza vozil.

Izračun stroškov prek tviterja

Ta teden je neodvisni avstralski poslanec Jeremy Buckingham po tviterju vprašal Elona Muska, kolikšen bi bil strošek, če bi jim zgradil 50 kilometrov dolg predor skozi Blue Mountains, kar bi precej razbremenilo promet v Sydneyu.

Musk se je takoj odzval: »Približno 15 milijonov dolarjev za kilometer dvocevnega predora. To pomeni približno 750 milijonov dolarjev in približno 50 milijonov dolarjev na postajo«. Če to pretvorimo v evre, gre za približno 13,2 milijona evrov po kilometru predora.

Število prebivalcev na območu Sydneya se je sicer od leta 2011 povečalo za 25 odstotkov na 5,4 milijona.

Preračun po Muskovi ceni za Karavanke in drugi tir

Predorska cev Karavanke je na slovenski strani dolga 3.456 metrov, treba je zgraditi še približno 620 metrov manjkajočega dela avtoceste do vhoda v predor. Najnižjo ceno za gradnjo druge cevi predora Karavanke je na Darsovem razpisu ponudil turški gradbinec Cengiz Insaat, to je nekaj manj kot 90 milijonov evrov. Po kilmetru to pomeni okvirno 22,5 milijona evrov . Elon Musk bi bil precej cenejši od Turkov: dvocevni (in ne enocevni) predor bi zgradil za 53 milijonov evrov.

Še bolj konkurenčen bi bil pri drugem tiru. Če upoštevamo ceno drugega tira v višini milijarde evrov za 27 kilometrov, je strošek po kilometru približno 37 milijonov evrov. Po povprečnih cenah Elona Muska bi drugi tir stal 350 milijonov evrov – ali pa še manj, glede na to, da je od 27 kilometrov zgolj 20 kilometrov predorov.

Preberite tudi:

Od pekla do raja: Teslin ples s hudičem v številkah

Bloomberg: Tesla odpušča, dobiček dol

Elon Musk spet provocira, tokrat pri predorogradnji. Za koliko bi lahko pocenil Karavanke in drugi tir?
Slovenski spletni mojstri do investicije, vredne več kot pol milijona evrov
13 ur
Platforma MojMojster – DaiBau, ki ponuja več tisoč izvajalcev za pomoč pri prenovi ali gradnji hiš ter urejanju okolice, je zadišala dvema skladoma, ki sta vanjo vložila 700 tisočakov
Na članek...

Ekipa podjetja Eforma je pred petimi leti predstavila spletno platformo MojMojster – DaiBau, ki ponuja več tisoč izvajalcev za več kot 60 tisoč lažjih in težjih opravil pri urejanju doma. Zdaj sta v Eformo dva mednarodna investicijska sklada vložila 700 tisoč evrov.

V načrtu so Balkan, Švica in Nemčija

Eforma ponuja na platformi MojMojster množico izvajalcev za ureditev okolice, selitev, manjša popravila pohištva, asfaltiranje, menjavo strehe ... ter omogoča lažjo komunikacijo med investitorjem in izvajalcem. MojMojster zdaj deluje v Sloveniji in na Hrvaškem, v Avstriji in Srbiji. V kratkem načrtujejo vstop v Švico, Nemčijo in države nekdanje Jugoslavije, pove Martin Pelcl, ustanovitelj podjetja. Na Eformo se sicer obračajo tudi številni proizvajalci gradbenih materialov.

Kdo sta vlagatelja?

To sta mednarodnega sklada South Central Ventures in Vito ONE. Zadnji je v sestavi zasebnega kapitala Viessmann Group, ki je eden vodilnih mednarodnih proizvajalcev ogrevalnih, industrijskih in hladilnih sistemov. Sredstva prihajajo neposredno od lastnikov, ki vlagajo v nepremičninske rešitve predvsem na nemškem trgu.

South Central Ventures (SCV) pa je nadaljevalni sklad Jureta Mikuža, direktorja RSG Capitala, prvega sklada tveganega kapitala v Sloveniji. Na spletni strani SCV piše, da razpolagajo s 40 milijoni evri sredstev, vlagajo pa predvsem na območju Balkana. Pelcl pravi, da sta obe investiciji skladov, ki delujeta na Balkanu in v Nemčiji, odlični za razširitev platforme prav na tem območju.

Kakšen lastniški delež so ponudili v zameno za investicijo, Pelcl ne razkriva.

Z denarjem tudi do novih zaposlitev

»Del sredstev bomo namenili povečanju števila zaposlenih, posebej pomembni pa sta tudi hitro pridobivanje in preverjanje novih izvajalcev v regiji, kar bomo lahko z investicijo pospešili, hkrati pa izboljšali uporabniško izkušnjo,« pojasnjuje Pelcl.

Preden so v podjetju prejeli investicijo, so bili na točki, ko so potrebe presegale zmožnosti njihove ekipe. Zdaj je v podjetju 22 zaposlenih, ki skrbijo za operativo in komuniciranje z izvajalci, letos naj bi jih zaposlili še deset. Svoje poslovne prostore imajo v Mariboru, Gradcu in Novem Sadu, odpirajo pa pisarno v Zagrebu, doda Pelcl.

To je prva investicija skladov tveganega kapitala, povedo v podjetju, ki je nastalo s financiranjem z nepovratnimi sredstvi z razpisa P2 Slovenskega podjetniškega sklada in posojilom SK50, sicer pa so potem rasli organsko.

Kako deluje MojMojster?

Platforma MojMojster – DaiBau ponuja večstransko pomoč. Če bi si, denimo, želeli urediti vrt in potrebujete pomoč pri obrezovanju trte, na platformi MojMojster preprosto poiščete določenega mojstra in vtipkate svojo lokacijo.

Sledijo še štirje koraki: v prvem vpišete, kaj potrebujete, kdaj in kje. V drugem koraku podrobneje opišete vrsto dela, lahko pa priložite tudi fotografije. V tretjem koraku vpišete še svoje kontaktne podatke. Sledi pregled povpraševanja. Na portalu piše tudi, da prejmete kontaktne podatke izvajalcev v nekaj urah ali najpozneje dveh dneh. Pozneje se le še dogovorite za morebitni ogled in ponudbo, če se odločite za izvedbo.

Slovenski spletni mojstri do investicije, vredne več kot pol milijona evrov
Uprava Nove KBM z novim članom 4
14 ur
Nadzorni svet Nove KBM je po odhodu člana uprave Josefa Gröblacherja na njegovo mesto imenoval Aytaca Aydina. Gre za strokovnjaka z več kot 17-letnimi mednarodnimi izkušnjami na področju
Več ▼

Nadzorni svet Nove KBM je po odhodu člana uprave Josefa Gröblacherja na njegovo mesto imenoval Aytaca Aydina. Gre za strokovnjaka z več kot 17-letnimi mednarodnimi izkušnjami na področju bančništva, svetovanja, tehnologije in operativnih procesov, ki bo do izpolnitve regulatornih zahtev opravljal funkcijo prokurista banke, so sporočili z Nove KBM.

Uprava NKBM ima pet članov. Sestavljajo jo John Denhof (predsednik uprave), Jon Locke (podpredsednik uprave), Matej Falatov, Sabina Župec Kranjc in Aydin. (STA)

Industrijska proizvodnja v ZDA decembra navzgor
14 ur
Obseg industrijske proizvodnje ZDA se je decembra v primerjavi z novembrom povečal za 0,3 odstotka, poročilo centralne banke Federal Reserve pa zasluge pripisuje predvsem predelovalni industriji,
Več ▼

Obseg industrijske proizvodnje ZDA se je decembra v primerjavi z novembrom povečal za 0,3 odstotka, poročilo centralne banke Federal Reserve pa zasluge pripisuje predvsem predelovalni industriji, ki se je od novembra okrepila za 1,1 odstotka.

V statistiko industrijske proizvodnje sodijo še rudniki in proizvodnja nafte ter plina, ki je od novembra narasla za 1,5 odstotka. Oskrba z energijo pa je padla za 6,3 odstotka, za kar je zaslužno predvsem neobičajno toplo vreme.

Rast predelovalne industrije je poganjala proizvodnja avtomobilov in rezervnih delov, ki se je od novembra povečala za 4,7 odstotka. Povečala se je tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov, oblačil in izdelkov iz papirja. (STA)

Industrijska proizvodnja v ZDA decembra navzgor
V letu 2018 izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v letu 2017
15 ur
V letu 2018 je bilo izdanih 6.388 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2017 ugotavljajo na Statističnem uradu. 44 odstotkov jih je bilo izdanih za stanovanjske, 56
Več ▼

V letu 2018 je bilo izdanih 6.388 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2017 ugotavljajo na Statističnem uradu. 44 odstotkov jih je bilo izdanih za stanovanjske, 56 odstotkov pa za nestanovanjske stavbe. V 2018 je bilo načrtovanih za 3 odstotke več stanovanjskih stavb kot v letu 2017, njihova površina naj bi bila večja za 11 odstotkov, in za 10 odstotkov manj nestanovanjskih stavb, katerih površina naj bi bila za 8 odstotkov manjša kot v 2017.

Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v letu 2018, je bilo načrtovanih 3.491 stanovanj, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2017. V enostanovanjskih stavbah jih je bilo načrtovanih 2 odstotka več (44 stanovanj več), v večstanovanjskih stavbah pa 60 odstotkov več (302 stanovanji več) kot v letu 2017. Površina vseh v letu 2018 načrtovanih stanovanj naj bi bila za 8 odstotkov večja od površine vseh stanovanj, načrtovanih v letu 2017. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah so merila povprečno 164 m2 (v 2017: 162 m2), stanovanja v večstanovanjskih stavbah pa 86 m2 (v 2017: 93 m2).

V decembru 2018 je bilo izdanih 628 dovoljenj za gradnjo stavb ali za 15 odstotkov več kot v novembru 2018. Za stanovanjske stavbe je bilo izdanih 274 gradbenih dovoljenj, kar je za 1 odstotek več kot v prejšnjem mesecu, za nestanovanjske stavbe pa je bilo izdanih 354 gradbenih dovoljenj, kar je za 29 odstotkov več kot v prejšnjem mesecu. Celotna površina vseh v decembru 2018 načrtovanih stavb naj bi merila 184.199 m2 ali za 20 odstotkov več od površine vseh stavb, načrtovanih v novembru 2018; površina načrtovanih stanovanjskih stavb naj bi bila večja za 40 odstotkov, površina načrtovanih nestanovanjskih stavb pa naj bi bila skoraj enaka površini stavb, načrtovanih v prejšnjem mesecu (oz. manjša za 21 m2).

Od v decembru 2018 izdanih gradbenih dovoljenj jih je bilo 98 odstotkov izdanih za novogradnje, 2 odstotka pa za spremembo namembnosti. Število gradbenih dovoljenj za novogradnje je bilo za 14 odstotkov višje kot v novembru 2018, površina s temi gradbenimi dovoljenji predvidenih novogradenj pa je bila večja za 17 odstotkov. V celem letu 2018 je bilo načrtovanih za 5 odstotkov manj novogradenj kot v letu 2017, njihova površina pa naj bi bila skoraj enaka površini novogradenj, predvidenih v letu 2017.

V letu 2018 izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v letu 2017
Prodaja avtomobilov v Rusiji zrasla, obeti za letos nespodbudni
16 ur
Rusi so lani kupili 1,8 milijona novih avtomobilov, kar je 12,8 odstotka več kot predlani in druga zaporedna rast na letni ravni. Analitiki ob tem opozarjajo, da bodo letošnji rezultati zaradi
Več ▼

Rusi so lani kupili 1,8 milijona novih avtomobilov, kar je 12,8 odstotka več kot predlani in druga zaporedna rast na letni ravni. Analitiki ob tem opozarjajo, da bodo letošnji rezultati zaradi višjih davkov in tveganja novih sankcij Zahoda zelo verjetno precej slabši.

Letos bodo v Rusiji po ocenah Zveze evropskih podjetij (AEB) prodali 1,87 milijona novih avtomobilov, kar bi pomenilo 3,6-odstotno rast. To bi v primerjavi z lanskim in predlanskim letom - predlani je bila rast skoraj 12-odstotna - pomenilo kar precejšnje nazadovanje.

Eden glavnih razlogov za slabše rezultate bi po ocenah AEB lahko bilo zvišanje osnovne stopnje davka na dodano vrednost. Ta je v Rusiji z novim letom 20-odstotna, kar pomeni dve odstotni točki več kot prej.

Poleg tveganja novih sankcij Zahoda poslovno okolje ovira tudi negotovost na področju lokalne industrijske zakonodaje, ki proizvajalcem otežuje načrtovanje proizvodnje. (STA)

TOP razpisi tega tedna: evropska komisija, štipendijski sklad, občine ...
16 ur
Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije
Na članek...

1. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad

Štipendije za deficitarne poklice

2. Evropska komisija

Sofinanciranje promocije kmetijskih proizvodov EU

3. LAS Prlekija

Spodbude za turizem, razvoj podeželja, rabo obnovljivih virov energije ...

4. Občina Trbovlje

Nagrade za diplomante

5. Občina Postojna

Male komunalne čistilne naprave

TOP razpisi tega tedna: evropska komisija, štipendijski sklad, občine ...
Vrednost odkupa kmetijskih pridelkov v novembru 2018 za skoraj 7 odstotkov nižja kot oktobra
17 ur
Vrednost v novembru 2018 odkupljenih pridelkov v skupini poljedelstvo je bila za skoraj 9 odstotkov višja kot v novembru 2017, poroča Statistični urad. Precej višja je bila vrednost odkupljene
Več ▼

Vrednost v novembru 2018 odkupljenih pridelkov v skupini poljedelstvo je bila za skoraj 9 odstotkov višja kot v novembru 2017, poroča Statistični urad. Precej višja je bila vrednost odkupljene zelenjave in krompirja (večja je bila količina, v povprečju višje pa so bile tudi cene odkupljenih pridelkov). Višja je bila tudi vrednost odkupljenih industrijskih rastlin (za skoraj 20 odstotkov). Vrednost odkupljenih žit pa je bila za 19 odstotkov nižja kot v novembru 2017 (deloma zaradi manjše količine odkupljene pšenice, deloma zaradi nižje povprečne cene koruze v zrnju).

V skupini sadjarstvo in vinogradništvo je bila vrednost v novembru 2018 odkupljenih pridelkov za 18 odstotkov nižja kot novembra 2017. Nižja je bila predvsem zaradi nižje vrednosti odkupljenega grozdja za predelavo. Nižja je bila tudi vrednost odkupljenih alkoholnih pijač in sadik. Vrednost odkupljenega sadja je bila zaradi večje količine odkupljenega sadja (predvsem jabolk) občutno višja kot v novembru prejšnjega leta.

Vrednost v novembru 2018 odkupljenih pridelkov iz skupine živinoreja je bila za nekaj več kot 6 odstotkov nižja od vrednosti odkupa v novembru 2017. Nižja je bila predvsem zaradi nižjih vrednosti odkupljenega mleka (za skoraj 7 odstotkov) in odkupljene živine (za 12 odstotkov); vrednost odkupljenega mleka je bila nižja deloma zaradi manjše količine, deloma zaradi nižje povprečne cene odkupljenega mleka. Perutnine in jajc je bilo odkupljenih več kot pred enim letom; vrednost odkupljene perutnine je bila višja za skoraj 3 odstotkov, vrednost jajc pa za skoraj 6 odstotkov.

Pajki v Ljubljani letno odpeljejo vse manj vozil
17 ur
Pajki v Ljubljani letno odpeljejo vse manj vozil, ki ovirajo promet. Lani so namreč ta specialna vozila po nalogu mestnih redarjev odpeljala 2390 vozil, kar je manj kot v prejšnjih treh letih, so
Več ▼

Pajki v Ljubljani letno odpeljejo vse manj vozil, ki ovirajo promet. Lani so namreč ta specialna vozila po nalogu mestnih redarjev odpeljala 2390 vozil, kar je manj kot v prejšnjih treh letih, so za STA sporočili iz Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT). Na parkirišču Avto sejma na Cesti dveh cesarjev, kamor pajki po nalogu mestnih redarjev odpeljejo nepravilno parkirana in zapuščena vozila v Ljubljani, je bilo po navedbah JP LPT v torek okoli poldneva 143 neprevzetih vozil.

Seznam odpeljanih vozil je objavljen na spletnih straneh JP LPT. Na vprašanje STA, kako pogosto se zgodi, da nihče ne pride po odpeljano vozilo in koliko časa je bil najdlje kakšen avto pri njih, so odgovorili, da je neprevzeto praktično vsako četrto pripeljano zapuščeno vozilo, nekatera vozila pa so v hrambi tudi po leto in več. Neprevzeta vozila po zaključku postopka predajo v ekološko razgradnjo, so še pojasnili pri JP LPT, ki ima trenutno v lasti štiri pajke, od katerih so trije operativni, enega pa bodo prodali.

Na omenjeni lokaciji Avto sejma se nahaja blagajna, ki je odprta 24 ur in kjer lahko lastniki vozil poravnajo svojo obveznost. Za prevzem vozila je treba namreč plačati stroške odvoza, ki znašajo 100 evrov. Vozilo je treba prevzeti čim prej, saj zaračunajo tudi dnevno hrambo nepravilno parkiranega vozila v višini pet evrov.

Odvoz zapuščenega vozila medtem znaša 35 evrov, hramba zapuščenega vozila pa pet evrov na dan. Višina stroškov za odvoz tovornega vozila, avtobusa ali drugega vozila, ki ga ni mogoče odstraniti s pajkom, pa se zaračuna po dejanskih stroških, kot jih odmeri izvajalec storitve odstranitve tovornega vozila, avtobusa ali drugega vozila, je razvidno s spletnih strani JP LPT. (STA)

Netflix v zadnjem trimesečju razočaral vlagatelje 6
18 ur
Ponudnik video vsebin Netflix je v zadnjem trimesečju lani ustvaril 4,19 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2017. Čisti dobiček je medtem upadel za 28
Več ▼

Ponudnik video vsebin Netflix je v zadnjem trimesečju lani ustvaril 4,19 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2017. Čisti dobiček je medtem upadel za 28 odstotkov na 134 milijonov dolarjev. Rezultati so razočarali vlagatelje, delnice družbe pa so po objavi rezultatov izgubile skoraj štiri odstotke.

Netflix je padec dobička v četrtek ob objavi četrtletnih poslovnih rezultatov pojasnil z večjimi investicijami v lasten program. "V tekočem letu nameravamo povečati ponudbo vsebin in povečati prihodke," je Netflix sporočil v pismu vlagateljem.

Ameriški ponudnik video vsebin je leto končal z 139 milijoni naročnikov, kar je 29 milijonov več kot ob začetku leta. Samo v zadnjem trimesečju so število naročnikov povečali za 8,8 milijona, od tega jih je bilo 7,3 milijona iz ZDA.

"Ljudje po svetu vsak dan približno milijardo ur posvetijo gledanju televizijskih vsebin - mi poberemo približno desetino tega," je ob tem dodal izvršni direktor družbe Reed Hastings. "Ne osredotočamo se na konkurenco in raje razmišljamo o tem, kako uporabnikom ponuditi še boljšo izkušnjo," je dodal. (STA)

Netflix v zadnjem trimesečju razočaral vlagatelje
Mrak za Dnevnik: Če bi prišlo do večje krize, bi bili danes v bistveno slabšem položaju kot leta 2008 24
19 ur
Ekonomist in redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je v intervjuju za Dnevnik dejal, da je javnofinančni položaj države relativno ugoden. Poudarja pa, da je takšno
Več ▼

Ekonomist in redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je v intervjuju za Dnevnik dejal, da je javnofinančni položaj države relativno ugoden. Poudarja pa, da je takšno povečevanje prihodkov rezultat delovanja cikličnih dejavnikov, ne pa nekih pomembnih strukturnih premikov. »V tako ugodnih gospodarskih razmerah, kot jih imamo, proračunskega presežka, planiranega za letos, ne gre šteti za uspeh.«

Po njegovem prepričanju prosperitetnih časov v Sloveniji nismo znali izkoristiti. »Žal prejšnja vlada, ni bila pripravljena izvesti resnih strukturnih reform in je sedanji vladi predala vrsto vročih finančnih kostanjev, od pogajanj o plačah javnega sektorja prek vračanja najrazličnejših transferjev na predkrizno raven do obljub, danih upokojencem. Nova vlada, ki je zaradi svoje petstrankarske sestave izrazito draga, je na te izzive odgovorila z znatnim povečanjem izdatkov, kar ji je bilo omogočeno zaradi cikličnega povečanja prihodkov. Žal se zdi, da obdobja debelih krav tudi tokrat nismo sposobni izkoristiti za resnejše strukturne reforme.«

Glede modela po katerem je bila NLB privatizirana meni, da ji omogoča razvijanje in izvajanje lastne strategije, da pa bi lahko za banko iztržili več, če bi jo prodali prej. »Bančni sektor danes ni najbolj privlačen za investiranje, zato so tudi banke v Evropi trenutno relativno poceni. V tem kontekstu je razumljivo, da tudi privatizacija NLB časovno ni bila optimalna. Slovenija bi iztržila več, če bi banko prodala vsaj leto prej, a prejšnja koalicija se je očitno želela izogniti temu politično vročemu krompirju.«

Glede pripravljenosti na novo krizo je bolj črnogled. »Če bi prišlo do večje krize, bi bili danes v bistveno slabšem položaju za soočanje z njo, kot smo bili leta 2008. Monetarna politika ima manj možnosti za učinkovit odgovor, kot jih je imela pred desetletjem. Obrestne mere večine glavnih centralnih bank so praktično na ničli, pri čemer si je le Fed z dvigi obrestnih mer v zadnjem obdobju povrnil nekaj manevrskega prostora. Tudi fiskalna politika nima večjega manevrskega prostora. Skupna zadolženost po svetu, gre za zadolženost držav, prebivalstva in podjetniškega sektorja, je bistveno večja, kot je bila pred desetletjem. To pomeni, da bodo subjekti dosti hitreje prišli do meje, ko jih upniki ne bodo več pripravljeni kreditirati.«

Mrak za Dnevnik: Če bi prišlo do večje krize, bi bili danes v bistveno slabšem položaju kot leta 2008
TOP ČLANKI - Kaj danes berete 2
19 ur
1. Srhljivke iz slovenskega sodstva2. Očitki ministrstvu za zdravje o »kuhinji« pri nabavi CT-aparatov3. (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti?4. Furlan & Co. na
Več ▼

1. Srhljivke iz slovenskega sodstva

2. Očitki ministrstvu za zdravje o »kuhinji« pri nabavi CT-aparatov

3. (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti?

4. Furlan & Co. na svobodi; v preiskavi sum utaje 800 tisoč evrov davkov

5. Kaj imajo skupnega Hidria, družina Svetlik, direktor Seljak in desetar Bahrudin?

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Materialni položaj gospodinjstev se izboljšuje
20 ur

»Gospodinjstva v Sloveniji so s svojimi dohodki v 2018 lažje shajala kot v 2017. Približno enak delež gospodinjstev bi si lahko privoščil enotedenske letne počitnice, več bi jih lahko poravnalo nepričakovane izdatke. Materialno prikrajšanih je bilo manj ljudi, več pa zadovoljnih s svojim življenjem,« so sporočili s statističnega urada.

Nekaj ugotovitev vam predstavljamo v spodnji infografiki.

Materialni položaj gospodinjstev se izboljšuje
Večer: Vlagatelji v vrednostne papirje zahtevajo pravico od Pravice 2
20 ur
Povezani slovenski vlagatelji opozarjajo, da jih je nemška družba s slovenskim predstavnikom na čelu oškodovala za več kot devet milijonov evrov, poroča Večer. Okoli 30 se jih je odločilo za
Več ▼

Povezani slovenski vlagatelji opozarjajo, da jih je nemška družba s slovenskim predstavnikom na čelu oškodovala za več kot devet milijonov evrov, poroča Večer. Okoli 30 se jih je odločilo za tožbo družbe Heidelberger Vermögensverwaltung (HDV) in Bojana Pravico, ki je deloval kot predstavnik v Sloveniji. Vlagatelji prihajajo s celotne Slovenije, največ pa jih je s štajerskega območja. Vseh oškodovancev naj bi bilo več kot 100, okoli 90 jih je iskalo pravno pomoč nekateri pa so že obupali, saj se je zadeva po kazenski ovadbi ustavila na tožilstvu.

Največ tovrstnih primerov se je zgodilo v letih od 2007 do 2010. Na pooblastilo vlagatelja je Pravica odprl depozitni račun pri eni od tujih bank, nato pa je iz teh depozitnih računov delal naložbe v vrednostne papirje, pri tem je bil edini pooblaščenec, ki lahko izvaja tovrstne transakcije za nakup vrednostnih papirjev, ki jih je kupoval v imenu vlagatelja. Pravici oškodovanci še očitajo, da je bil pri tem dogovorjen za provizijo tako pri vlagateljih kot pri kapitalskih družbah, kjer je kupoval vrednostne papirje.

Ponujal je tudi tako imenovan zaščiten paket, ki naj bi jim jamčil, da bo njihov osnovni vložek v celoti ohranjen. Vlagatelje je prepričeval naj vložijo v delnice družb, ki se ukvarjajo s plemenitimi kovinami, govorilo se je tudi o rudnikih zlata. Obljubil je tudi, da tisti, ki vložijo več kot 100 tisoč evrov, dobijo zaščitni paket, s katerim bi zaščitili vložek v primeru padca vrednosti delnic, še pišejo.

Unicredit letos regiji napoveduje zmerno rast
21 ur
Bančništvo v srednji in vzhodni Evropi po analizi Unicredita ohranja velik potencial in ostaja njihov pomemben dejavnik rasti. Za regijo pričakujejo zmerno gospodarsko rast, ki bo letos nad
Več ▼

Bančništvo v srednji in vzhodni Evropi po analizi Unicredita ohranja velik potencial in ostaja njihov pomemben dejavnik rasti. Za regijo pričakujejo zmerno gospodarsko rast, ki bo letos nad potencialno, prihodnje leto pa bo padla po to raven. To velja tudi za Slovenijo.

Slovenija je lani po ocenah Unicredita beležila solidno, 4,3-odstotno rast BDP, dobre rezultate na fiskalnem področju in na trgu dela. A razmere se zaostrujejo, tako da naj bi država letos beležila triodstotno rast, ki bo tako ostala nad potencialno. V letu 2020, ko se pričakuje upočasnjevanje rasti v državah, ki so glavne slovenske zunanjetrgovinske partnerice, se bo rast najverjetneje spustila pod potencialno na okoli dva odstotka.

Kot ugotavljajo skupini Unicredit v dolgoročnih strateških vidikih za regijo, ki so jih predstavili na nedavnem forumu Euromoney na Dunaju, bo regija letos beležila zmerno gospodarsko rast, ki se bo prihodnje leto upočasnila zaradi upada globalne trgovine. Za rast bodo ključni potrošnja, tuje neposredne investicije, sredstva EU in digitalna preobrazba. Glavna tveganja pa predstavljajo trgovinski spori, gospodarske in politične težave nekaterih držav območja evra, brexit in šibkejše povpraševanje Turčije.

Unicredit za Slovenijo ugotavlja, da bosta lanska delna privatizacija NLB in za letos načrtovana privatizacija Abanke razbremenili pritiske na proračun, a se bo država ob zunanjih dejavnikih soočala s fiskalnimi izzivi, ki jih spremljajo potrebe po pokojninski in zdravstveni reformi. V rebalansu letošnjega proračuna bo morala vlada krmariti med temi dejstvi in med različnimi zahtevami koalicijskih partneric.

Država se bo soočila s pritiski na odhodkovni strani proračuna, predvsem na račun izida pogajanj o plačah v javnem sektorju in zaradi večjih socialnih transferjev. Ob padanju rasti se bodo pritiski povečali tudi na prihodkovni strani. To bo vplivalo na povečevanje strukturnega primanjkljaja, kar skupaj s še vedno visokim javnim dolgom vpliva na to, da ima država vse manj manevrskega prostora.

K upočasnjevanju gospodarske rasti bosta najverjetneje prispevala tako nižji izvoz kot investicije. Rast izvoza bo po lanski sedemodstotni rasti letos ostala na solidnih 5,7 odstotka. Rast uvoza bo padala počasneje, domače povpraševanje bo še naprej nepredvidljivo. Po lanski 1,8-odstotni rasti naj bi zasebna potrošnja letos dosegla 2,5 odstotka, predvsem v luči izboljšanja stanja na trgu dela.

Investicije naj bi se letos zmanjšale na še vedno solidno 7,5-odstotno raven, po lanski 10-odstotni rasti. Te bodo vezane na večjo dinamiko črpanja evropskih sredstev, investicije v gradbeništvu in nove proizvodne zmogljivosti. V letu 2020 se bo rast BDP v Sloveniji najverjetneje spustila pod potencialno, najbolj na račun nižje izvozne aktivnosti in investicij, medtem ko naj bi zasebna potrošnja ostala na podobnih ravneh. (STA)

Dnevnik: Neplačani prispevki navrtali luknjo v proračun LPP 2
21 ur
V Ljubljanskem potniškem prometu so za leto 2018 pričakovali manjši dobiček, leto pa je podjetje končalo z večmilijonsko izgubo, pišejo v Dnevniku. Po ocenah naj bi podjetje lansko leto
Več ▼

V Ljubljanskem potniškem prometu so za leto 2018 pričakovali manjši dobiček, leto pa je podjetje končalo z večmilijonsko izgubo, pišejo v Dnevniku. Po ocenah naj bi podjetje lansko leto sklenilo z dobrih 6,8 milijona evrov minusa. Poslovni rezultat ni rezultat poslabšanja poslovanja LPP, temveč zaradi rezervacije za 6,9 milijona evrov stroškov, ki jih bodo imeli s poplačilom prispevkov za poklicno zavarovanje večine voznikov za nekaj let nazaj.

Ljubljanski potniški promet je lani pravnomočno izgubil tožbo proti 52 voznikom, ki so vztrajali, da jim javno podjetje februarja 2013 ne bi smelo nehati plačevati prispevka za poklicno zavarovanje. LPP toži še 200 voznikov. Čeprav tožba še ni končana, je vodstvo javnega podjetja sklenilo, da bodo prispevek za nazaj plačali vsem svojim voznikom, ne le tistim 52, ki že imajo pravnomočno sodbo. Skupno bodo morali po izračunih za nazaj plačati okoli 5,2 milijona evrov prispevkov, ter še 900.000 evrov pa je zamudnih obresti.

LPP je februarja 2013 prispevek za poklicno zavarovanje prenehali plačevati, ker je komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izdala sklep, da njihovi vozniki ne izpolnjujejo kriterijev za poklicno zavarovanje, je pojasnil direktor Peter Horvat. Ta sklep pa se je sedaj izkazal kot nezakonit, njegovih posledic pa ne nosi ZPIZ, temveč Ljubljanski potniški promet, še opozarja Horvat.

Dnevnik: Neplačani prispevki navrtali luknjo v proračun LPP