Manager
Kitajci kupili srbski rudnik bakra Bor 11
31.08.2018 17:24
Kitajci - Zijing Mining - so premagali Ruse v tekmi za nakup deleža v srbskem rudniku bakra in topilnici Bor. Gre za partnerstvo s srbsko državo. Kitajci bodo zagotovili 300 milijonov evrov za
Več ▼

Kitajci - Zijing Mining - so premagali Ruse v tekmi za nakup deleža v srbskem rudniku bakra in topilnici Bor. Gre za partnerstvo s srbsko državo. Kitajci bodo zagotovili 300 milijonov evrov za dokapitalizacijo, pokrili bodo tudi za 170 milijonov evrov dolgov, ohranjajo tudi pet tisoč delovnih mest. Kitajci so kupili 63 odstotni delež v rudniku, obljubljajo za dobro milijardo evrov investicij, slabih 300 milijonov bo šlo predvidoma za odprtje novega rudnika, sto milijonov evrov - torej desetina obljubljene investicije - pa v zmanjševanje obremenitev okolja.

Ob tem kitajskem nakupu spomnimo še enkrat, kako so lani poslovali v tudi kitajskem mariborskem Tam Europe. Tam se namreč tudi ob kitajskem vodstvu in kitajskem denarju spopada z negativnim kapitalom, kar so sanirali s konverzijo terjatev lastnika v kapital, z izgubo in z izzivi pravočasne poravnave zapadlih obveznosti.

Anketa Večera: Kanglerju in Arsenoviču v Mariboru polovica glasov
14 min
Nekdanjemu županu Francu Kanglerju, kandidatu NLS, SDS in SLS, in podjetniku Saši Arsenoviču, kandidatu SMC, se obeta drugi krog županskih volitev v Mariboru, kaže prva javnomnenjska raziskava,
Več ▼

Nekdanjemu županu Francu Kanglerju, kandidatu NLS, SDS in SLS, in podjetniku Saši Arsenoviču, kandidatu SMC, se obeta drugi krog županskih volitev v Mariboru, kaže prva javnomnenjska raziskava, ki jo je za Večer izvedla Ninamedia. Na vprašanje, katerega kandidata bodo volili, je namreč Kanglerja izbralo 28,4 odstotka vprašanih, Arsenoviča pa 20,7 odstotka. Sedanji Župan Andrej Fištravec je v anketi šele peti s 5,1-odstotno podporo.

Letošnje lokalne volitve bomo na Financah združili z veliko tradicionalno analizo Kje v Sloveniji se najbolje živi. Analizo pripravljajo Moje finance, občine pa razvrščajo po več kriterijih: bogastvu, zdravju, prijaznosti do otrok, starosti in drugih. Pregled občin smo letos obogatili z osebnimi izkaznicami občin, kjer lahko s klikom na ime občine dobite razširjene statistične podatke, pa tudi koristne informacije o aktualnih prostih službah in subvencijah. Pa tudi o lokalnih volitvah. Izkaznico Maribora najdete na tej povezavi.

Uredba, zaradi katere slovenski zarodki končajo na smetiščih v tujini 2
9 ur
Direktor Javnega podjetja Žale je opisal, kaj zahteva Uredba o odpadkih: prepoveduje upepeljevanje medicinskih odpadkov, med njimi so deli teles in zarodki do 22. tedna starosti, in zahteva, da jih je treba sežgati v sežigalnicah za odpadke.
Na članek...

Slovenski krematoriji nimajo pravice do upepelitve medicinskih ostankov teles, vključno z zarodki do 22 tedna starosti, je začel odgovor na naša vprašanja direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič.

Zastavili smo mu več vprašanj o ravnanju z medicinskimi odpadki, kot so deli človeških teles in organov, tkivo in anatomski deli, ki so bili odstranjeni pri operacijskih posegih, porodnih posegih, obdukcijah in raziskavah ter z zarodki do 22. tedna nosečnosti.

Martinčičev odgovor lahko preberete v originalu, povzemamo pa ga v nadaljevanju članka.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) določa, da se biološki material človeškega izvora, ki je odstranjen po operativnih ali drugih posegih, odstranjuje v upepeljevalnicah za pokojnike, vendar le, če to omogočajo drugi predpisi.

»Problem pa je, da predpisov, ki bi to omogočili, ni,« je pojasnil Martinčič

Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti, mora biti zato opravljeno v skladu z Uredbo o odpadkih. »To pa pomeni, da jih je treba odstranjevati v sežigalnicah odpadkov,« je zapisal Martinčič.

Inšpektorat za okolje pa je februarja 2016 Javnemu podjetju Žale z odločbo prepovedal upepeljevanje takšnih odpadkov.

Ministrstvo za okolje trdno stoji na večkrat izraženem stališču, tudi pisnem, da se sežiganje takšnih medicinskih odpadkov ne more primerjati z upepeljevanjem pokojnikov, ker gre v prvem primeru za postopek ravnanja z odpadki, v drugem pa za pogrebno dejavnost, pojasnjuje Martinčič.

»Do težav prihaja zaradi (pre)ozkega tolmačenja evropskih predpisov o ravnanju z odpadki,« je prepričan Martinčič.

Povedano drugače: ravnanja z medicinskimi odpadki ne ureja specialnejša uredba, ampak splošna uredba o odpadkih. Martinčič zato ugotavlja: »Uredbi sta v povsem nerazumnem razmerju: splošnejša ureja za človekovo dostojanstvo pomembne medicinske odpadke, ki bi nujno sodili v izrecno urejanje specialnejše uredbe o odpadkih iz zdravstvene dejavnosti.«

»Poleg tega je razlika pri ravnanju s pepelom tako z etičnega kot z okoljevarstvenega vidika. Razlog je po mnenju ministrstva v tem, da se ravnanje s takšnimi odpadki ne konča s pogrebom in, da se mora tak pepel odlagati na odlagališča odpadkov - z oceno odpadka.«

Vendar pa so deli teles in organov posebni tako po svojem izvoru kot tudi iz etičnega vidika.

»Zakonodaja nam nalaga, da moramo mrtev plod, ki formalno ne izpolnjuje pogojev, da bi bil obravnavan kot rojeni otrok, ker zanj ni bilo izdano zdravniško poročilo o vzroku smrti, obravnavati kot odpadek.«

Merila so postavljena v Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, kjer je zapisano, da se za mrtvorojenega otroka šteje mrtev plod, če je trajala nosečnost 22 tednov ali več. Za splav oziroma fetalno smrt pa se šteje mrtev plod, če je trajala nosečnost manj kot 22 tednov.

V Perinatalni informacijski sistem RS zapisujejo vse živorojene otroke ne glede na porodno težo in vse mrtvorojene s porodno težo 500 gramov in več in/ali gestacijsko starostjo 22 tednov in več in/ali dolžino telesa 25 centimetrov in več.

»Torej so po trenutno veljavni zakonodaji vsi mrtvorojeni plodovi oziroma zarodki, ki ne dosegajo teh meril, odpadki,« je zapisal Martinčič.

»Če se starši mrtvega ploda iz različnih razlogov ne odločijo za pokop ali upepelitev, se takšen plod klasificira kot patološki odpadek in se ga kot takšnega sežge v sežigalnici odpadkov v tujini. Iz posameznih primerov, s katerimi smo seznanjeni, sklepamo, da v bolnicah staršev s tem ne seznanjajo, zato se marsikdo odloči za slednje, v prepričanju, da se bo z njegovim otrokom oziroma plodom ravnalo v skladu s pieteto. Temu seveda ni tako, zaradi česar pogosto prihaja do absurda, ko se nekatere mamice iz verskih razlogov ne odločijo za upepelitev, ne vedoč, da bo njihov otrok oziroma plod kljub vsemu sežgan, vendar ne v upepeljevalnici za ljudi, pač pa skupaj s pravimi odpadki v sežigalnici odpadkov v tujini,« je zapisal Martinčič.

»Odločitev, da se bo z otrokom oziroma plodom ravnalo v skladu s pieteto, bi morala biti nad željami staršev, mnenjem posameznih zdravnikov in ozkega in birokratskega razmišljanja ministrstva. List papirja ne spremeni dejstva, da je to človeško bitje in si zasluži biti tako tudi obravnavano. V ospredju bi morala biti etika in morala, empatija in razumskost.«

Martinčič opiše absurd: »Če nekomu v bolnišnici amputirajo nogo in ta človek naslednji dan umre, gresta noga in pokojnik ločeno. Noga v sežigalnico odpadkov v tujino, pokojnik pa v upepeljevalnico za ljudi. Če pa se zgodi prometna nesreča in nogo odreže vlak, pa lahko naši zaposleni nogo odnesejo in jo upepelijo skupaj s pokojnikom. Torej sta dve enaki situaciji obravnavani povsem različno.«

Iz analize pepela, ki so ga opravili na Kemijskem inštitutu, je razvidno, da so v pepelu, ki ostane po upepelitvi pokojnika ali odpadka, kemijski elementi enaki, vsi pa so nenevarni. »Zakaj en pepel sodi na pokopališče, drug pa na odlagališče odpadkov,« se je vprašal Martinčič.

Komisija za medicinsko etiko je leta 2015 ugotovila, da so deli teles in organov, tudi vrečke s krvjo in konzervirano krvjo, posebni po izvoru in iz etičnega vidika in jih ni mogoče obravnavati po splošnih krovnih uredbah o ravnanju z odpadki, kot počne ministrstvo.

Na komisiji so ocenili, da je sklicevanje na okoljevarstvene argumente pri zagovarjanju različnega pravnega urejanja sežiga človeškega trupla kot celote ali po delih formalno-logično nevzdržno. Sežig dela telesa ne more pomeniti večje obremenitve za okolje in večje nevarnosti za javno zdravje kot sežig celotnega trupla.

Komisija za medicinsko etiko je ministrstvu za zdravje predlagala, naj pri zakonodajalcu uveljavi stališče, da se ves biološki material človeškega izvora, ki je odstranjen v zdravstvenih posegih ali po njih ostane, obvezno upepeljuje v upepeljevalnicah za pokojnike, je zapisal Martinčič.

Ministrstvo za zdravje je to tudi dejansko predlagalo, vendar so mu nasprotovali na ministrstvu za okolje, njihovo mnenje pa so upoštevali na ministrstvo za gospodarski razvoj in poslali na vlado neživljenjsko določilo ZPPDej, je postopek opisal Martinčič

Zgodba pa ima tudi finančno plat. Dovoljenje za zbiranje, izvažanje in uničevanje takšnih odpadkov v tujini ima samo eno podjetje. »Korist od tako ozkega razumevanja zakonodaje ima le to zasebno podjetje. Škodo pa ima javni sektor, saj se povečujejo izdatki iz javnih sredstev, bolnice imajo izrazito višje stroške zaradi nakupa zamrzovalnih skrinj, nakupa zbiralnikov, ki omogočajo hermetično zapiranja ter višje cene stroškov odvoza in uničenja odpadka. Povišanje je približno 60-odstotno.«

V nekaterih drugih državah EU, ki jih zavezuje ista evropska krovna Uredba o odpadkih, je problem rešen ustrezno. Dunajski zakon o pogrebništvu določa za zarodke, nerojene ali mrtvorojene otroke obvezen pokop ali upepelitev. Na Hrvaškem zahtevajo za dele človeškega tkiva, organe in tkiva, odstranjene med kirurškimi posegi, in druge anatomske odpadke, zaradi etičnih razlogov posebne pogoje ravnanja in jih morajo sežgati v upepeljevalnici ali pokopati na pokopališču. Na Češkem uporabljajo izraz posmrtni ostanki pred pokopom. V Nemčiji obravnavajo dele teles in organov kot posebej občutljive odpadke in jih upepelijo in pokopljejo. Po podatkih International Cremation Federation upepeljujejo takšne odpadke v upepeljevalnicah za ljudi tudi v Angliji in na Nizozemskem, je naštel Martinčič.

Pristojni na mestni občini Ljubljana so ministrstvu za okolje v zadnjih dveh letih večkrat predlagali, da naj sproži spremembo zakonodaje in omogoči etično ravnanje in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Ministrstvo na pobude ni odgovorilo, je še zapisal direktor Javnega podjetja Žale Robert Martinčič

Uredba, zaradi katere slovenski zarodki končajo na smetiščih v tujini
(video) Kako do cenejšega ogrevanja? Z izrabo odpadkov!
9 ur
Pri diskusijah o postavitvi naprave za termično obdelavo odpadkov pogosto spregledamo, da v Celju deluje takšna naprava učinkovito in nemoteno že devet let.
Na članek...

Prihodnje leto bo minilo deset let od poskusnega zagona naprave za termično obdelavo odpadkov v Celju.

»Eden od ciljev postavitve naprave za termično obdelavo odpadkov je bil pocenitev daljinskega ogrevanja. To nam je tudi uspelo. Cene daljinskega ogrevanja so v Celju razmeroma ugodne. Nižje so samo v Velenju, kjer so specifične okoliščine, in v Ljubljani,« je povedal direktor Energetike Celje Aleksander Mirt lani, ko smo pripravili reportažo o celjskem obratu.

Moč parnega kotla je 15 megavatov, od tega sta dva megavata nazivne moči namenjena za proizvodnjo električne energije, preostalo pa bi lahko oddali v daljinsko omrežje za ogrevanje Celja. To je pasovni vir, toploto proizvajajo vsak dan, prek sedem tisoč ur na leto, sistem daljinskega ogrevanja pa jo lahko prevzame, ko jo potrebuje, smo takrat opisali obrat za termično obdelavo odpadkov.

Aleksander Mirt bo govoril o izrabi odpadkov za proizvodnjo toplotne in električne energije na konferenci Okoljsko srečanje 8. novembra v stavbi Gospodarske zbornice Slovenije.

V pestrem programu konference bo o ravnanju z odpadki med drugim govoril tudi Richard Dornauer, projektni vodja strateške poslovne enote za alternativna goriva v družbi Saubermacher iz Avstrije.

Dogodek je brezplačen, prosimo le, da izpolnite spletno prijavnico. Začnemo ob 9.00. Vabljeni!

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

(video) Kako do cenejšega ogrevanja? Z izrabo odpadkov!
Kakšni so kibernetski napadi v energetiki in kako okrepimo varnost
10 ur
Kaj smo se naučili iz preteklih kibernetskih napadov na elektroenergetske sisteme, je na konferenci o kibernetski varnosti razložil Andrej Matko z družbe ELES.
Na članek...

Andrej Matko iz družbe ELES je najprej opisal tri največje kibernetske napade na energetske sisteme doslej.

1. Napad na iranske centrifuge za bogatenje urana

V napadu je bila uporabljena škodljiva koda Stuxnet, ki je bila razvita leta 2005, zaznali pa so jo šele pet let kasneje, ker se je črv zaradi zaradi napake v kodi širil po internetu.

»Napisana je zelo premeteno. Izrabili so štiri tako imenovane zero-day ranljivosti sistema Windows,« je pojasnil Matko.

Črv je uporabljal Windowse, da se je širil po omrežju. Aktiviral se je, ko je zaznal aplikacijo, s katero so nadzirali centrifuge za bogatenje urana, je nadaljeval Matko.

Napad v Iranu je bil sestavljen iz štirih modulov: Stuxnet za motenje centrifug, Flame za vohunjenje od zvoka do slike, Gauss za vohunjenje za gesli in Duqu za vohunjenje industrijskih naprav.

Po načinu delovanja lahko sklepamo, da je škodljivo kodo verjetno naredila ena skupina ljudi, je povedal Matko.

Cilj napada je bila upočasnitev ali ustavljanje pridobivanja obogatenega urana. Cilj je bil dosežen.

Ko se je črv razširil po spletu, je bilo okuženih vsaj dvesto tisoč računalnikov v 150 državah, vendar črv ni povzročil škode.

Matko je dodal še dve zanimivosti. Napadalci na iranske centrifuge so dobili informacijo o tipu centrifug in o njihovi programski opremi z dveh javno objavljenih fotografij. In drugič, za Iran velja od leta 2006 embargo na vse produkte, ki so povezani z jedrsko tehnologijo, materiale, surovine. Kljub temu so uporabljali nekatere Siemensove aplikacije.

2. Napad v Ukrajini leta 2015

Načrt za ta napad je bil zelo dobro izdelan. Sočasno so napadli tri distribucijska podjetja. Izključili so trideset postaj, brez električne energije je ostalo 230 tisoč ljudi.

Napadalci so bili prisotni v sistemu vsaj šest mesecev. Toliko časa so potrebovali, da so se premaknili iz sistema IT v OT.

Napadalci so morali najprej pridobiti znanje o sistemih SCADA, napravah UPS in RTU. Poizvedba se je dogajala, ko so bili že v sistemu. Matko: »Ko pridejo napadalci v sistem, lahko pridobijo ogromno podatkov o tehnični in programski opremi, ker je to načeloma v nezaščitenih dokumentih.«

Vdor so izvedli prek tako imenovanega spear phishinga prek elektronske pošte. Potem so morali priti iz omrežja IT v procesno omrežje oziroma OT. V šestih mesecih so vdrli na strežnik, kjer so dobili informacije o uporabniških imenih in geslih, ki so jih uporabljali zaposleni za dostop do omrežja SCADA.

Ko so pridobili takšne informacije, je sledil zelo dobro načrtovan napad v tri elektrodistribucijska podjetja. Najprej so onesposobili napajanje, potem so napadli telefonsko centralo in spletne strani distribucijskih podjetij. Tako so onemogočili interne komunikacije, prijave težav in vpogled v stanje omrežja.

Potem so prevzeli delovne postaje v sistemu SCADA, nato so poslali ukaze za izklop na odklopnike in onemogočili sprejem daljinskih ukazov. Operaterji so morali poslati posadke na vse postaje.

Izpad električne energije je trajal od ene do šest ur, zelo dolgo pa so odpravljali posledice napada. Zamenjati so namreč morali večino strojne opreme, zato je bilo odpravljanje posledic napada zelo drago.

»Napad je bil verjetno pogojen z rusko-ukrajinskim konfliktom,« je povedal Matko.

3. Napad v Ukrajini 2016

Obseg in posledice tega napada so bili veliko manjši kot leto poprej, vendar se je zgodil nov mejnik. Uporabili so škodljivo kodo Industroyer oziroma Crashoverride, ki je bila namenjena procesnim sistemom za vodenje elektroenergetskih omrežij.

Ta koda sicer ne izrablja ranljivosti zero-day in se ne replicira, a deluje samodejno, ko pride v procesni sistem, kar »je zastrašujoče.«

Tudi cilj tega napada je bil vzpostaviti breznapetostno omrežje, a je bil obseg napada majhen.

Kako okrepiti kibernetsko varnost?

Absolutne kibernetske varnosti ni, je povedal Matko, naštel pa je nekaj konceptov za njeno povečanje.

● Informacij o kritičnih elementih sistema, strojni in programski opremi, ne smemo razkrivati.

● Treba je omejiti obiske, še zlasti obiske prostorov, v katerih so kritični sistemi. Nekateri operaterji - Matko ni povedal, kateri - prek obveščevalnih služb preverijo obiskovalce.

● Varovane morajo biti vse cone sistema in tudi meje med njimi.

● Dostope do sistema in do strežnikov je treba omejiti. Kdor ne potrebuje dostopa, naj ga nima. Treba je določiti strategijo dostopov, kar olajša nadzor.

● Priporočljivo je dodajati lastne želje po varovanju strojne in programske opreme.

● Zelo pomembno je imeti kakovosten sistem za izdelavo varnostnih kopij za strežnike, pregrade in drugo.

● Dvigniti je treba zavest zaposlenih o obstoju kibernetskih groženj.

● Priporočljivo je izvajanje vdornih testov, s katerimi dobimo sliko o programski in strojni opremi.

● Pomembno je tudi pasivno sledenje prometu na omrežju. Sledenje je delno avtomatizirano. Če bi imeli takšno sledenje ob drugem ukrajinskem napadu, bi zelo preprosto videli, da se je količina prenesenih podatkov med dvema naslovoma IP nenadoma povečala in ukrepanje bi bilo lažje in hitrejše.

Kakšni so kibernetski napadi v energetiki in kako okrepimo varnost
Poljski konservativci si obetajo zmago na regionalnih volitvah 1
10 ur
Poljska vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na današnjih regionalnih in lokalnih volitvah dobila največ glasov, kažejo izidi vzporednih volitev, ki jih povzema Reuters.
Več ▼

Poljska vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na današnjih regionalnih in lokalnih volitvah dobila največ glasov, kažejo izidi vzporednih volitev, ki jih povzema Reuters. PiS naj bi po rezultatih vzporednih volitev dobila dobrih 32,3 odstotka glasov za sedeže v regionalnih skupščinah, medtem ko jih je pred štirimi leti 26,9 odstotka. Koalicija sredinskih opozicijskih strank je glede na vzporedne volitve dobila 24,7 odstotka glasov.

Koliko izmed 16 regionalnih skupščin bo PiS obvladovala, še ni jasno, končni rezultati volitev naj bi bili znani predvidoma sredi prihajajočega tedna. Morebitni drugi krog volitev bo 4. novembra.

Lokalne in regionalne volitve so sicer velik preizkus za PiS ter predsednika vlade Mateusza Morawieckija, ki je prvič nastopal na volitvah. So tudi indikator podpore za politiko konservativcev, predvsem sporno reformo pravosodja, zaradi katere je Poljska v sporu z Evropsko unijo. Več v članku Regionalne volitve na Poljskem: lahko sporni posnetki premierja ogrozijo zmago populistov?

Kako je Fordov orjak pometel s konkurenco 1
11 ur
V Istanbulu smo prvi sedli za krmilo novega Fordovega tovornjaka; največja kabina, največje udobje, najboljša tehnologija, največja moč in največja učinkovitost – vse je v znamenju največje razen cene, ki bo zelo mamljiva
Na članek...

Turški proizvajalec je po uspešnem modelu cargo pred petimi leti začel razvijati prestižnega dolgoprogaša z veliko in prostorno kabino. Med razvojem so se primerjali s petimi vodilnimi proizvajalci na evropskem trgu. Po naših prvih izkušnjah so jih v celoti dosegli. F-MAX je tovornjak, ki bo pretresel konkurenco in trg tovornjakov s kakovostjo, zmogljivostjo in ceno. Prvi vtisi so odlični. Prvi uspeh pa je že dosegel, saj mu je mednarodna novinarska žirija podelila prestižni naslov international truck of the year 2019.

Največja kabina

Kabina je široka 2,5 metra in ima skoraj ravna tla. Notranja višina 2.160 milimetrov zadošča tudi za tiste košarkarskih mer. Vstopa se po treh stopnicah, pri čemer je zadnja s posebnim gumastim tesnilom na vratih zaščitena pred vdorom vode in umazanije. Prostor je dovolj velik, da lahko tam pospravite umazane čevlje in v kabino vstopite v copatih ali bosi. Za dostop do velikega vetrobranskega stekla, nameščenega pod kotom 81 stopinj, sta na sprednji maski in odbijaču po dve preklopni stopnici. Moderna svetila spredaj imajo dnevne LED-luči, LED-diode pa so tudi na gabaritnih in zadnjih lučeh. Velika zunanja ogledala so v aerodinamičnem ohišju in so zaslužna za dobro preglednost z vozniškega položaja.

Zadnji spojlerji na kabini so zložljivi, sprednji senčnik, strešni spojler in bočna obloga so del standardnega aero paketa. Stranske odprtine do odlagalnih predalov so velike in se odpirajo do kota 90 stopinj, prostor prostornine 195 in 175 litrov pa je dostopen tudi iz kabine. Vrata se odprejo v treh stopnjah; 34, 54 in 76 stopinj, kar bo ob širokih stopnicah, zamaknjenih po vertikali, zagotovo olajšalo dostop do kabine. Sprednji odbijač je 15 odstotkov lažji od konkurence in ima vgrajeno podletno zaščito. Sprednji žarometi imajo vgrajene deflektorje, ki jih ne boste našli na robovih kabine kot pri večini konkurence.

Sodobna notranjost

Notranjost je dvobarvna in udobna, odlagalnega prostora ne manjka. Nad vetrobranskim steklom so predelki s pokrovi in dva manjša odprta s skupno prostornino 225 litrov. Nad preklopnim zgornjim ležiščem so tri odlagališča, narejena po vzoru letalskih predalov. Na trgu tovornjakov so edinstvena in imajo skupno prostornino 105 litrov. Preklopno zgornje ležišče je široko 650 milimetrov, spodnje pa 810 milimetrov, pri čemer se del spodnjega ležišča lahko dvigne. Pod spodnjim ležiščem je hladilnik s prostornino 38 litrov.

Zgornja postelja se preklopi za 90 stopinj in je višja od sedežev, zato jih pred spanjem ne bo treba premikati. Številna praktična odlagališča so na bokih kabine, pod zgornjim ležiščem pa je sklop za nadzor strešnega okna, razsvetljave in prezračevanja kabine. Kot del sredinske konzole je odlagališče velikosti 10 litrov in nosilnosti 10 kilogramov. Nosilnost odlagališča nad vetrobranskim steklom znaša 27,5 kilograma, medtem ko lahko odlagališča na hrbtni strani kabine nosijo težo 10 kilogramov. Sedeža sta moderna z integriranim naslonom za glavo in ju je mogoče enostavno prilagajati v vseh smereh. Oba imata gumb za sprostitev zraka in popolno spuščanje za lažji dostop od zunaj.

Dva zaslona, povezava bluetooth

Kokpit je ergonomsko oblikovan, središčni del pa je obrnjen proti vozniku. Standardno ima samodejno klimo in za dotik občutljiv 7,2-palčni zaslon, na katerem je mogoče spremljati tudi navigacijo. Instrumentna plošča je moderno opremljena z jasno čitljivimi instrumenti in osrednjim osempalčnim zaslonom. Na njem se lahko prikazujejo vse informacije o pogonu, tlaku v pnevmatikah in sistemih za pomoč vozniku med vožnjo. Vozilo vas tudi ocenjuje in priporoča spremembe načina vožnje, da bi bila poraba goriva čim manjša. Infotainment sistem upravljate prek zaslona na centralni konzoli, sistem pa vključuje povezavo bluetooth, povezavo z mobilnim telefonom, avdio- in videosistemom ter USB-priključkom 2.1A.

V sistem je mogoče povezati prednje in zadnje kamere, obstajata pa tudi internetna povezava Weblink in priljubljen sistem Apple Carplay. Internetna povezava se uporablja za povezavo vozil med seboj in s centralo v podjetju. S takšno povezavo se spremlja tudi telemetrija pogonske skupine, v prihodnosti pa bo mogoče nadgraditi tudi programsko opremo motorja. Volan je progresiven in opazno trši pri večjih hitrostih ter precej lahek pri manevriranju. Volanski obroč je nastavljiv po višini in nagibu, oba sedeža v kabini pa sta nastavljiva v vseh smereh.

Številni varnostni sistemi

Tudi v tem segmentu F-MAX ponuja vse, česar smo navajeni in kar je na seznamu serijske opreme. Tu je sistem opozarjanja LDSW, kadar vozilo nenadzorovano zapelje iz voznega pasu. Sistem AEBS ohranja privzeto razdaljo do vozila spredaj in lahko ob nevarnosti vozilo popolnoma ustavi. Če želite ostati v mejah dovoljene hitrosti, za to poskrbi omejevalnik hitrosti, da brezskrbno potujete po avtocesti, pa je pristojen pametni tempomat ali priljubljeni ACC, ki prilagaja hitrost hitrosti vozila pred vami. Za varno vožnjo skozi zavoje poskrbi program elektronske stabilnosti – priljubljeni ESO – in na koncu je tu tudi pomoč pri speljevanju na klancu. Vse to smo preskusili v Turčiji in se prepričali, da sistemi delujejo dobro in zanesljivo. Kapo dol!

Dobro nastavljen menjalnik

Motor je tih, in to ne le v kabini, temveč tudi zunaj vozila. To je prva stvar, ki jo boste z veseljem opazili. Ravna momentna karakteristika z dobro izdelano programsko podporo iz ZF menjalnika TraXon omogoča krmarjenje pri običajnih tisoč do 1.100 vrtljajih na minuto. Ampak če je treba, bo motor dobro potegnil tudi pri 900 vrtljajih na minuto. Strategija menjalnika je podobna strategiji evropske konkurence, kar pomeni, da se praviloma prestave preskakujejo po dve do šeste prestave, nato pa druga za drugo. Motorna zavora je precej močna in jo aktivirate z ročico ob volanu, ki takoj zmanjša prestavno razmerje. Pri daljšem spuščanju ji moramo pomagati z delovno zavoro. S prezračevanimi diski na vseh kolesih so zavore varne in zanesljive, vendar pa je treba za popolnoma sproščeno vožnjo doplačati tudi ZF intarder.

Vožnja na tipke

Pametni tempomat pogosto uporablja funkcijo eco-roll, ko se menjalnik prestavi v nevtralni položaj, če je treba, pa se v delčku sekunde vklopi prestava. S samodejnim vklopom luči in senzorjev za dež se ta ford kot tovornjak premium segmenta dejansko pelje »na tipke«. Manj ko se mu boste mešali v posel, manj goriva bo porabil. Če pa želite, se lahko igrate z instrumentno ploščo, na kateri vas bo vozilo ocenjevalo med vožnjo in svetovalo, kako bi lahko zmanjšali porabo goriva. Da, vse, kar ima evropska konkurenca, ima tudi ford F-MAX. To je prepoznala tudi mednarodna novinarska žirija, zato upamo, da bo Ford postopoma postal nov močni igralec na evropskem trgu velikih tovornjakov.

Zmogljivi motor ecotorq E6

Ta vrstni šestvaljni motor ima prostornino 12,7 litra s premerom bata 130 milimetrov. Motor s štirimi ventili na valj in kompresijo 17 : 1 uporablja za vbrizg goriva skupni vod ter tehnologiji EGR in SCR za doseganje standarda Euro 6. Tlak vbrizgavanja v valje je 230 barov, ob veliki moči motorja pa se posebna pozornost namenja sistemu hlajenja motorja. Motor razvije največjo moč 500 konjskih moči pri 1.400 do 1.850 vrtljajih v minuti in največji navor 2.500 newtonmetrov v razponu od tisoč do 1.400 vrtljajev na minuto.

Moč dekompresijske motorne zavore je 400 kilovatov, vztrajnostna zavora pa se lahko kombinira z ZF intarderjem moči 500 kilovatov. Motor ima jeklene bate in z laserjem obdelane površine ležišč batnih obročkov. S fino obdelavo in poliranjem gibljivih delov sta dosežena majhno trenje, ki neposredno zmanjšuje porabo goriva; ta je v primerjavi s predhodnikom manjša za približno šest odstotkov. K temu je pripomogla tudi izboljšana izgorevalna komora v valjih, elektronika motorja pa je usmerjena v zagotavljanje boljšega delovanja motorja pri nižjih vrtljajih, zato je vožnja na primer pri 900 vrtljajih na minuto normalna stvar. Hkrati so se skupni stroški vzdrževanja vozila znižali za sedem odstotkov.

Servisni interval na 150 tisoč kilometrov

Za doseganje majhne porabe goriva so zaslužni zračni kompresor, ki se vključi, ko je motor razbremenjen, dvostopenjska vodna črpalka in pametni alternator z aktivnim upravljanjem, ki optimizira zahteve po moči. Ne pozabimo še na ventilator sistema hlajenja motorja, ki se vključuje po potrebi, in na notranje nadzorne algoritme za upravljanje motorja Fordovega lastnega razvoja. Po napovedih je ta motor eden najmanjših porabnikov olja na trgu. Servisni interval za turški trg znaša 120 tisoč kilometrov, za evropske kupce pa lahko znaša do 150 tisoč kilometrov.

Kako je Fordov orjak pometel s konkurenco
Hyundai kona electric je prvi dostopni električni dolgoprogaš 9
12 ur
Kona electric je majhen SUV z velikimi ambicijami. V dno ima vgrajeno baterijo z zmogljivostjo 39,2 ali 64 kilovatnih ur, z večjo baterijo po novem ciklu WLTP lahko prevozi kar 482 oziroma po starem merjenju 546 kilometrov
Na članek...

Korejski Hyundai zadnja leta dela velike korake v električno oziroma elektrificirano prihodnost. Model ioniq je ponudil kar tri možnosti: hibrid, priključni hibrid in popolnoma električen avto – podrobno smo jih opisali v primerjalnem testu. Hyundai kona electric pa prinaša nove dimenzije predvsem z dosegom, ki ga omogoča baterija z zmogljivostjo kar 64 kilovatnih ur. Tudi tokrat Hyundai ponuja več možnosti, dostopnejšo kono z manjšo baterijo (39,2 kilovatne ure) in manj sape (sto kilovatov) ali ultimativno kono (64 kilovatnih ur) s 150 kilovati moči.

Najprej o sami koni, o koni electric. To je eden redkih avtov, ki mu oznaka majhen nikakor ne pristoji. Z dolžino 4,18 metra kona sicer sodi v razred B SUV, a ga oprema, zasnova, ne nazadnje tudi velika masa 1,818 kilograma uvrščajo med večje. Za maso so seveda krive baterije, v dno vgrajene tehtajo kar 449 kilogramov. Ker ponujajo 64 kilovatnih ur zmogljivosti, je ta številka logična. Kona 39 kWh ima primerno manjšo maso za okoli 150 kilogramov.

Podrobneje o koni electric

Prav baterije pa kono electric postavljajo nad velikostno in cenovno primerljive tekmece, kar lepo prikazuje spodnja tabela. Tesline modele in nova mercedes-benz EQC in audi e-tron smo iz primerjave spustili.

In kaj je ključnega pri novem električnem hyundaiju?

Dve različici, trije paketi oprem in tudi različne cene. Osnovna kona electric ima baterijo z zmogljivostjo 39,2 kilovatne ure in največjo moč sto kilovatov. V paketu comfort stane 34.800 oziroma (upoštevaje subvencijo Eko sklada) 27.300 evrov.

Končna hitrost kone 39 je 155 kilometrov na uro, eno polnjenje pa po standardu WLTP zadošča za 312 kilometrov (glede na cikel NEDC to pomeni 345 kilometrov).

Kona electric 64 je seveda dražja, s paketom opreme premium stane 41 tisoč evrov (33.500 z upoštevano subvencijo), kar je 4.200 evrov več od šibkejše kone z enako opremo. Kona 64 ima zmogljivejši motor s kar 150 kilovati. Ta ji omogoča pospešek do stotice v le 7,6 sekunde in največjo hitrost 167 kilometrov na uro. Ta je omejena predvsem zaradi porabe energije.

Pri zmogljivejši koni je ključen doseg, ki je seveda zaradi zmogljive baterije daleč nad tekmeci. Po standardu NEDC (navajamo ga zgolj zaradi lažje primerjave s tekmeci) je ta 546 kilometrov, na aktualnem in realnejšem WLTP pa 482 kilometrov. Doseg poleg zmogljive baterije omogoča še majhna poraba motorja, ki je s 13,9 (šibkejša) oziroma 14,2 kilovatne ure na sto kilometrov med najnižjimi.

Še nekaj uporabnih zanimivosti. Kona electric kljub zajetni bateriji v dnu vozila ponuja prtljažnik s 322 litri prostornine. Prtljažni prostor je prilagodljiv, saj je naslonjalo zadnje klopi mogoče preklopiti zgolj s pritiskom na gumb. Z zlaganjem zadnje klopi je mogoče pridobiti 1.114 litrov velik prostor za prtljago.

Kona electric ima sistem za zbiranje električne energije, ki se skladišči, ko vozilo zavira z elektromotorjem in ne z zavorami. Stopnje zaviranja so štiri, od praktično nične do intenzivne, ki spominja že na Nissanov e-pedal. Intenzivnost delovanja sistema je mogoče preprosto nastaviti kar s pomočjo obvolanskih ročic.

Širok razpon časov polnjenja: od slabe uro do kar 31 ur

Ob uporabi hitre polnilne postaje z močjo sto kilovatov, ki omogoča polnjenje z enosmernim tokom (DC), se litij-ionska baterija nove električne kone v obeh izvedbah do 80 odstotkov napolni v le 54 minutah. Ob priklopu na postajo z močjo polnjenja 50 kilovatov se baterija z manjšo zmogljivostjo (39 kilovatnih ur) napolni v 57 minutah, baterija z večjo (64 kilovatnih ur) pa v 75 minutah.

Ko je električna kona priklopljena na domačo AC polnilno postajo, se 64-kilovatna baterija zaradi le enosmernega toka napolni v devetih urah in 35 minutah, različica z manjšo zmogljivostjo pa v šestih urah in 10 minutah.

Polnjenje je mogoče tudi prek klasične vtičnice, in sicer s pomočjo kabla ICCB (polnilni kabel z nadzornim mehanizmom), ki baterijo manjše zmogljivosti napolni v 19, baterijo večje zmogljivosti pa v 31 urah. Električna kona je opremljena tudi z lastno polnilno enoto moči 7,2 kilovatne ure, ki izmenični električni tok iz vtičnice za potrebe polnjenja pretvarja v enosmernega.

Foto: Miloš Milač

Hyundai kona electric je prvi dostopni električni dolgoprogaš
Najbolj brani članki danes
13 ur
1. Veliki nateg blockchaina2. Kje v Sloveniji se dobro živi: seznam občin s prostimi službami, subvencijami in koristnimi vsebinami za podjetnike3. Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018?
Več ▼

1. Veliki nateg blockchaina

2. Kje v Sloveniji se dobro živi: seznam občin s prostimi službami, subvencijami in koristnimi vsebinami za podjetnike

3. Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018? Razkrivamo lestvico 212 občin!

4. (intervju) Česa se lahko naučite od nekdanjega šefa trženja v Red Bullu, ki je presedlal v svoje podjetje

5. Kako se ladjarji pripravljajo na veliko čiščenje z januarjem 2020, ki ga je pospešila komisarka Violeta Bulc

6. Vse prej kot druga violina

7. (grafi) Ob začetku pogajanj z javnim sektorjem: Kakšne so plače, koliko je zaposlenih, koliko hočejo sindikati?

8. (grafika) Minister Leben, tu imate še en problem: e-odpadki

9. Top službe - EBRD išče glavnega ekonomista, službe še v ECB, Leku, Medisu, Petrolu, DUTB in še 15 podjetjih

10. Ali ste vedeli, da ima le 21 slovenskih občin nadpovprečno plačo?

Naslovne zgodbe Financ
14 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Dieselgate bo zarezal v dobiček Daimlerja
15 ur

Nemški avtomobilski koncern je zaradi stroškov z dizelskimi vozili še drugič oklestil napoved.

Daimler je še drugič oklestil napoved celoletnega poslovanja, kot razlog so navedli stroške, povezane z dizelskimi vozili oziroma njihovim onesnaževanjem okolja. Novo znižanje celoletne napovedi poslovanja v koncernu pripisujejo stroškom, ki jih avtomobilski industriji še vedno povzroča afera Dieselgate. Dobiček iz poslovanja naj bi bil tako malenkost manjši od lanskega, obsegal je 14,3 milijarde evrov. Daimler bo rezultate četrtletnega poslovanja uradno objavil v četrtek, po napovedih naj bi se dobiček iz poslovanja skupine v minulih treh mesecih ustavil pri 2,5 milijarde evrov, kar na letni ravni pomeni 27-odstotni upad. Delnica je v zadnjem tednu izgubila 2,8 odstotka.

Daimler je sprva napovedal malenkostno rast dobička iz poslovanja, nato je pred štirimi meseci pričakovanja znižal. Tedaj so kot razlog navedli nove carine na izvoz vozil iz ZDA na Kitajsko, zdaj pa so znižanje pripisali stroškom afere Dieselgate. Ta je s Volkswagnom izbruhnila septembra 2015, nato se je razširila še na druge avtomobilske proizvajalce. Od takrat predvsem v Nemčiji vlada prava gonja proti dizlom, nemška vlada pa je v začetku meseca predstavila načrt za zmanjšanje izpustov dizelskih vozil. Eden od teh je tudi finančna spodbuda za menjavo starega dizelskega vozila. BMW, Daimler in Volkswagen naj bi za nakup novejšega vozila s čistejšim motorjem tako ponudili od štiri do osem tisoč evrov.

Dieselgate bo zarezal v dobiček Daimlerja
SBI TOP drsi proti 800 točkam
16 ur

Ljubljanska borza ni šla po poti tujih borz, indeks SBI TOP je v minulem tednu izgubil poldrugi odstotek in upadel na 812 točk.

Na ljubljanski borzi še vedno vlada črnogledost, indeks najpomembnejših domačih podjetij SBI TOP je tako izgubil 1,43 odstotka ter se znižal na 812,28 točke. S tem je že zelo blizu meje 800 točk, pod katero ni bil od začetka leta. Borzni posredniki so sicer sklenili za 3,5 milijona evrov poslov, od tega z delnicami Krke za milijon in pol. Med delnicami prve kotacije, ki sestavljajo indeks, so največ izgubile delnice Luke Koper, zdrsnile so za sedem odstotkov, za tri odstotke je upadla vrednost Petrola. Delnice Pozavarovalnice Sava so v primerjavi s prejšnjim petkom izgubile 1,3 odstotka, druge delnice so se večinoma okrepile. Delnice Krke so se tako podražile za odstotek in pol, za 0,7 odstotka je zrasla vrednost Zavarovalnice Triglav.

Na izhodišču so v primerjavi s prejšnjim petkom ostale delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in Intereurope. Ta je sporočila, da bo konzorcij bank, ki prodaja nekaj več kot 72-odstotni delež kapitala oziroma 54 odstotkov glasovalnih pravic v Intereuropi, k oddaji zavezujočih ponudb povabil štiri zainteresirane vlagatelje. Banke (SID banka, NLB, Gorenjska banka, SKB banka in Banka Intesa Sanpaolo) prodajajo 72,13 odstotka vseh delnic in 54,47 odstotka delnic z glasovalno pravico. To je drugi poskus prodaje deleža; prvič so ga poskušale prodati v začetku leta 2016, a se jim s ponudnikom, češko-malteško družbo Tuffieh Funds, ni uspelo dogovoriti o ključnih pogojih prodaje.

SBI TOP drsi proti 800 točkam
Kam gre šengen? Avstrija in Nemčija podaljšujeta nadzor - kaj lahko storijo evroposlanci? 2
16 ur
Evroposlanci se bodo v ponedeljek zbrali na zasedanju v Strasbourgu, kjer bodo razpravljali tudi o šengnu - o posodobitvi šengenskega informacijskega sistema, zlasti pa o začasni vnovični uvedbi nadzora na notranjih mejah, ki zdaj traja že leta
Na članek...

Evroposlanci bodo na plenarnem zasedanju odločali o treh zakonodajnih aktih za spremembo šengenskega informacijskega sistema SIS, ob robu zasedanja pa na pristojnem odboru razpravljali o pravilih za začasno vnovično uvedbo nadzora na notranjih mejah. To je zelo pomembno, saj se zdi, da se tako imenovani začasni nadzor na notranjih mejah (med drugim na slovensko-avstrijski meji) skoraj spreminja v stalnega. Ne gre pozabiti, da sta pred desetimi dnevi Nemčija in Avstrija Bruselj zaprosili za novo podaljšanje začasnega nadzora na notranjih šengenskih mejah.

Šengen kot dosežek, ki daje svobodo in tudi prihranke

Šengensko območje brez nadzora na notranjih mejah sodi med največje, najoprijemljivejše dosežke EU, saj prinaša številne neposredne koristi tako ljudem kot podjetjem. Ne omogoča le dragocenih svoboščin prostega pretoka, temveč prinaša tudi konkretne prihranke.

Pred časom so na GZS ocenili, da bi bil za Slovenijo zlom šengna celo bolj tvegan kot brexit. Omenili so dva elementa - vnovičen nadzor zvišuje stroške pri izvozno-uvoznih poslih ter tveganje za turizem, saj lahko odpor do morebitnega daljšega čakanja pri prečkanju meje ljudi odvrne od cestnega potovanja v Slovenijo ali prek Slovenije. Morebitno škodo so navajali v vsaj nekaj deset milijonih evrov na leto.

V celotni EU bi bili stroški opustitve šengenskega območja še višji, odvisno sicer od panoge, regije pa tudi razpoložljivost alternativnih poti: v evropskem parlamentu so pred časom navajali, da bi po ocenah ti stroški lahko segli od pet milijard evrov pa vse do 18 milijard evrov na letni ravni.

Začasna uvedba nadzora ... ki kar traja

Od kod vračanje k nadzoru na notranjih mejah? Povejmo, da uvedba vnovičnega nadzora na notranjih mejah ni nič nenavadnega - predvideva jo evropska zakonodaja in v preteklosti so jo izkoristile številne članice, ko so na primer ocenile, da bi kako politično srečanje (denimo vrh G7 ali obisk ameriškega predsednika) prinesel dodatna varnostna tveganja. A v preteklosti so bile uvedbe začasnega vnovičnega mejnega nadzora na notranjih šengenskih mejah - resnično začasne, trajale so od nekaj dni do nekaj tednov. Pa zdaj?

Avstrija - nadzor že od septembra 2015

Avstrija, denimo, se je za tako imenovano začasno vnovično uvedbo nadzora na notranjih šengenskih mejah (v našem primeru govorimo o avstrijsko-slovenski meji) odločila septembra 2015, v času množičnih prihodov prebežnikov na vrhuncu begunske krize, kot razlog pa je navedla velik pritok oseb, ki iščejo mednarodno zaščito. Od takrat Avstrija nadzor na notranjih šengenskih mejah vsakega pol leta zgolj podaljšuje.

Trenutno polletno podaljšanje se bo izteklo 11. novembra, po zasedanju evropskih notranjih ministrov 12. oktobra pa je bilo povedano, da Avstrija namerava nadzor podaljšati še za pol leta in je prošnjo za podaljšanje nadzora do 19. maja 2019 že poslala v Bruselj,

Kot po poročanju ORF zatrjujejo v Avstriji, je "število nezakonitih prebežnikov še vedno veliko in razmere še niso zadovoljivo stabilne". Slovenija vztraja, da je avstrijski nadzor na avstrijsko-slovenski meji neupravičen in nesorazmeren, Avstrija pa, da bodo notranje šengenske meje nadzirali, dokler ne bo zagotovljena ustrezna zaščita zunanje šengenske meje (del zunanje šengenske meje je tudi slovensko-hrvaška meja).

Dodajmo, da Avstrija ni edina. Prav tako je za polletno podaljšanje, z uveljavitvijo 12. novembra 2018, zaprosila Nemčija, po poročanju DW pa je kot razlog navedla tako imenovano nezakonito sekundarno migracijo (prehod prebežnikov iz izvirne države, v kateri so vstopili v šengensko območje, v Nemčijo), enako kot Avstrija pa tudi nezadostno zavarovanost zunanje šengenske meje.

Podaljševanje so napovedale Avstrija, Danska, Nemčija, Francija, Švedska in Norveška (ta sicer ni članica EU, je pa članica šengenskega območja).

EP se sprašuje o nujnosti ali sorazmernosti nadzora

Ko so v evropskem parlamentu (EP) maja objavili redno letno poročilo o delovanju šengenskega območja, so obsodili vnovično uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ne le, da to ogroža osnovna načela šengenskega območja, so zapisali, opozorili so, da so številna podaljšanja nezakonita, ker niso v skladu s pravili glede nujnosti ali sorazmernosti nadzora.

Zdajšnja pravila, kot jih določa šengenski zakonik, sicer v splošnem ne dajejo nedvoumne razlage veljavnih pravil in nedavno so pri STA poročali, da se pri evropski komisiji izmikajo jasnemu odgovoru na novinarska vprašanja, ali lahko članice šengenskega območja vnovičen nadzor podaljšujejo neomejeno.

Poročevalka Fajonova za več jasnosti in sorazmernosti

O predlogih, kako preseči zdajšnje stanje in ohraniti šengen, bodo ob robu plenarnega zasedanja EP, na seji odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) na podlagi poročila, ki ga je kot poročevalka pripravila evroposlanka iz Slovenije Tanja Fajon, razpravljali člani odbora v ponedeljek zvečer. Kot je Fajonova pojasnila pred zasedanjem, se je komisija sicer na prakso držav odzvala s predlogom, ki nekako legalizira zdajšnjo prakso.

Parlamentarno poročilo o pravilih, ki se uporabljajo za začasno vnovično uvedbo nadzora na notranjih mejah, o katerem bodo razpravljali člani odbora LIBE, pa navaja podaljšanje le kot skrajni ukrep. Med drugim sicer predvideva omejitev vnovičnega nadzora na notranjih mejah do leta dni, čemur bi pogojno lahko sledilo podaljšanje do največ dve leti. To bi bilo mogoče le s številnimi varovalkami. Povedano drugače, članice šengna bi morale jasneje kot zdaj upravičiti tak vnovičen nadzor.

Evroposlanka Fajonova je sicer pred sejo dejala, da bodo zdajšnjo različico poročila v odboru predvidoma še dopolnjevali in še ne bo potrjena, da bi lahko postala stališče EP v pogajanjih s članicami. Kot je dejala, so politiki v članicah razdeljeni na dva ideološka tabora, eni zagovarjajo več nacionalne suverenosti pri nadzoru notranjih šengenskih meja, drugi (tu je Slovenija) pa prost pretok in ohranitev pravega šengna.

Evroposlanci bodo ločeno potrjevali spremembe SIS

Na plenarnem zasedanju bodo sicer evroposlanci hkrati potrjevali tri zakonodajne akte za spremembo šengenskega informacijskega sistema (SIS), kot del sprememb na poti do vzpostavitve tako imenovane evropske varnostne unije. Evropska komisija je namreč decembra 2016 predlagala več zakonodajnih sprememb. Osnovna namera je bila učinkovitejši boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, v širšem kontekstu pa gre za namero, da se zagotovi učinkovitejši nadzor zunanje šengenske meje.

Evroposlanci bodo obravnavali dokumente, ki zadevajo uporabo SIS za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, lastnosti SIS na področju mejnih kontrol ter o uporabi SIS na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Kam gre šengen? Avstrija in Nemčija podaljšujeta nadzor - kaj lahko storijo evroposlanci?
Skromna rast le obliž na rane
17 ur

Delnice na svetovnih borzah so se minuli teden večinoma okrepile, še zdaleč pa niso okrevale po velikih upadih v tednu prej. Industrijski indeks Dow Jones je tako v primerjavi s petkom prejšnjega tedna napredoval za 0,4 odstotka, širši indeks Standard & Poor's 500 je napredoval za manj kot 0,1 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa je nazadoval za 0,6 odstotka.

Borzni indeksi so v začetku tedna še kar upadali, saj so bili vlagatelji pozorni predvsem na zviševanje obrestnih mer v ZDA in trgovinske vojne. Pomemben vpliv na trgovanje so imeli tudi podatki o obsegu trgovine na drobno v minulem mesecu, ta je nepričakovano počasneje rasla. Dobri poslovni rezultati nekaterih podjetij in podcenjene delnice so v torek zbudili vlagatelje, tečaje so potisnili močno navzgor. Pomagalo je tudi poročilo centralne banke Federal Reserve o rasti industrijske proizvodnje v septembru za 0,3 odstotka kljub orkanu Florence. Poročilo o stanovanjskih gradnjah ministrstva za trgovino je sredi tedna pripomoglo k nazadovanju delniških indeksov, saj kaže, da si nepremičninski trg še ni opomogel. Vlagatelje je pozneje zaskrbelo morebitno poslabšanje odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo zaradi umora novinarja Džamala Hašodžija, pogledovali pa so tudi proti Evropi, kjer je Italija svoje proračunske načrte pripravila ob neupoštevanju pravil EU.

Napetosti med Italijo in EU se poglabljajo

Evropska komisija je Italiji očitala, da se odmika od evropskih proračunskih pravil, ter jo pozvala k utemeljitvi. Italija načrtuje precej višje novo zadolževanje, kot pa se je dogovorila z Brusljem, vztraja pa tudi pri visokih proračunskih izdatkih. Zaskrbljenost zaradi proračunskih načrtov za prihodnje leto so z znižanjem bonitetne ocene izrazili tudi pri bonitetni agenciji Moody’s, podoben korak je ta teden mogoče pričakovati tudi od bonitetne agencije Standard & Poor’s. Indeksi na evropskih borzah so se sicer nekoliko okrepili, indeks DAX je zrasel za 0,3 odstotka, britanski FSTE za 0,2 odstotka.

Rast kitajskega BDP najpočasnejša po letu 2009

Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju na letni ravni okrepil za 6,5 odstotka, kar je manj od pričakovanj analitikov in najpočasnejša rast v zadnjih devetih letih. Zunanja trgovina je bila v tretjem četrtletju še robustna, izvozniki so med drugim želeli prehiteti posebne carine v ZDA. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo učinki trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko v prihodnjih mesecih močneje izrazili, saj večina ameriških carin na kitajske izdelke velja od prejšnjega meseca, poroča dpa. V zadnjem letošnjem trimesečju bi se lahko rast upočasnila na 6,3 odstotka.

Skromna rast le obliž na rane
Izračun: kako do 500 evrov višje pokojnine? 1
19 ur
Pričakovana življenjska doba Slovencev se je od leta 1960 podaljšala za 12 let – moški v povprečju živijo dobrih 78, ženske pa skoraj 84 let. To pomeni, da boste v pokoju v povprečju več
Več ▼

Pričakovana življenjska doba Slovencev se je od leta 1960 podaljšala za 12 let – moški v povprečju živijo dobrih 78, ženske pa skoraj 84 let. To pomeni, da boste v pokoju v povprečju več kot desetletje. Kako boste živeli, kakšno udobje si boste lahko privoščili? Brez dodatnega varčevanja – zelo skromnega. Kako pa si lahko zagotovite dodatno rento?

Razkrivamo, v kaj se vam najbolj splača vlagati in koliko morate dati na stran vsak mesec, da boste prihranili želeni znesek za »dodatno pokojnino«.

Kako se ladjarji pripravljajo na veliko čiščenje z januarjem 2020, ki ga je pospešila komisarka Violeta Bulc 10
20.10.2018 11:33
Ladjarji imajo na voljo tri načine za prilagoditev na nova pravila; vsi trije so povezani z visokimi stroški, ki jih bodo poskušali prevaliti na naročnike prevozov
Na članek...

Do 1. januarja leta 2020 se bodo morali ladjarji prilagoditi na nove standarde glede izpustov žvepla. Na voljo imajo tri možnosti: prehod na uporabo goriva z nižjo vsebnostjo žvepla, ki bo dražje, namestitev čistilnih naprav ali prehod na ladje s pogonom na zemeljski plin. Ladjarjem naj bi se zaradi nakupa čistejšega goriva zvišali stroški za 13 milijard evrov na leto, skupen strošek vseh ukrepov pa bi lahko dosegel 52 milijard evrov.

Po svetu pluje približno 90 tisoč trgovskih ladij, ki bodo morale do 2020 zmanjšati izpuste žvepla za približno 85 odstotkov.

Ena ladja onesnažuje za 50 milijonov avtomobilov

Ladjarji zdaj za pogonsko gorivo večinoma uporabljajo mazut, ki močno onesnažuje ozračje z zdravju škodljivimi žveplovimi in dušikovimi oksidi, ki so tudi povzročitelji kislega dežja. Načeloma velja, da ena velika kontejnerska ladja ustvari toliko izpustov kot 50 milijonov avtomobilov in da 15 največjih kontejnerskih ladij na svetu bolj onesnažuje zrak z dušikovimi in žveplovimi oksidi kot vsi avtomobili na svetu. Ladijski motorji so praviloma prižgani 24 ur na dan 280 dni na leto. Njihov izkoristek je sicer razmeroma dober, velika težava pa je gorivo, ki ga uporabljajo (podrobneje na povezavi). Mazut je neke vrste nekakovosten ostanek, ki nastja v naftnih rafinerijah pri pridobivanju dizla.

Kako so pri IMO dosegli dogovor

Na ravni Mednarodne pomorske organizacija IMO (International Maritime Organisation), ki povezuje 171 držav članic, so več let potekala

pogajanja o omejevanju izpustov v pomorskem prometu. Ladjarji so se zavzemali, da bi letnico za uvajanje čistejšega ladjarstva potisnili proti letu 2025, a jim je pri IMO vseeno uspelo sprejeti dogovor o zmanjševanju izpustov žvepla že s 1. januarjem 2020. Pri tem sta imela pomembno vlogo na pogajanjih tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc in komisar za energijo in podnebje Miguel Arias Cañete. Zato sta se oba uvrstila na drugo mesto lestvice 100 najvplivnejših ljudi v regulaciji ladjarstva, ki ga pripravljajo pri Lloyd's List.

Kakšen je dogovor

Letos aprila so na ravni IMO kljub pritiskom ladjarjev sklenili dogovor, da je treba do leta 2050 omejiti izpuste iz ladjarstva za 50 odstotkov v primerjavi z letom 2008 – kar je še vedno manj od osnovne ideje EU, da bi do takrat izpuste povsem eliminirali. Violeta Bulc je med pogajanji poudarjala, da bo takšen prehod mogoč zaradi novih tehnologij in zaradi prehoda na alternativna goriva.

Kaj se bo spremenilo z letom 2020

Odločitev, ki jo bodo ladjarji najhitreje čutili, bo prehod na čistejše gorivo, ki vsebuje manj kot pol odstotka žvepla. To je precej nižje od sedanje dovoljene meje 3,5 odstotka. Hkrati pa bodo morale ladje uporabljati še čistejše gorivo v določenih območjih nadzora emisij (Emmision Controled Areas, ECA), kjer bodo morali vsebnost žvepla znižati na manj kot 0,1 odstotka. V ta območja sodijo predeli Baltskega morja, Severnega morja, del obale ZDA in Kanade ter predeli Karibskega morja okoli Puerto Rica in Virgin Islands. Na Kitajskem imajo svojo različico območja z nizkimi emisijami – od aprila 2016 velja, da morajo ladje v 11 večjih pristaniščih uporabljati gorivo z manj kot 0,5 odstotka žvepla, v avstralskem Sydeyu pa so že uvedli omejitev 0,1 odstotka žvepla.

Prilagajanje vseh v verigi

Novim standardom se bodo morali prilagoditi vsi v verigi: rafinerije, skladišča in dobavitelji goriva. Ladjarji zdaj vsako leto pokurijo 150 milijonov ton mazuta na leto. Ker ni povsem jasno, kakšno rešitev bodo izbrali ladjarji, so tudi v rafinerijah v negotovosti. V nekaterih rafinerijah so se že lotili naložb, ki jim bodo omogočale zagotavljanje večjih količin čistejšega goriva, v drugih pa še čakajo, kakšne tehnološke rešitve bodo uporabili ladjarji.

V študiji IMO napovedujejo, da bodo predvidoma na 3.800 ladjah začeli uporabljati čistilne sisteme – številka pa bo precej odvisna razlike v ceni klasičnega in čistejšega goriva ter od stroška namestitve čistilne naprave. Za zdaj je odprtih še precej tehničnih vprašanj, denimo, ali bo mogoče za obe vrsti goriva uporabljati enake skladiščne zmogljivosti in podobno.

Stroški namestitve čistilnih naprav: do pet milijonov dolarjev

Čistilne naprave oziroma "scrubberji" niso poceni, stanejo od dva do tri milijone dolarjev za novo ladjo, preurejanje stare ladje pa lahko stane tudi do pet milijonov dolarjev. Naročiti jih je treba več mesecev v naprej, nameščanje traja od 10 do 20 dni. Pri podjetjih, ki se ukvarjajo z nameščanjem čistilnih naprav pravijo, da bo nemogoče preurediti vse stare ladje v tako kratkem času in da bi lahko do leta 2020 verjetno usposobili približno tri tisoč ladij (več: tukaj).

Pri CMA CGM so se odločili za plin

Za nakup plinskih ladij se denimo odločili pri francoskem ladjarju CMA CGM, kjer so že konec leta 2017 naročili devet ultra-velikih kontejnerskih ladij za 22 tisoč enot TEU (manjših zabojnikov) na utekočinjen zemeljski plin, v uporabo pa jih bodo dali leta 2019 in 2020. To bodo največji motorji na svetu doslej, ki jih bo poganjal plin. Nove ladje na plin bodo imele za 25 odstotkov nižje emisije ogljikovega dioksida, občutno nižje bodo tudi emisije dušikovih oksidov, izpuste žvepla pa bodo skoraj povsem eliminirali.

Dogovori z dobavitelji goriva

Za dobavo utekočinjenega plina so se že dogovorili s francoskim Totalom, ki jim bo zagotovil 300 tisoč ton utekočinjenega zemeljskega plina na leto za devet ladij. Pri Totalu pa so skupaj z japonskim Mitsui OSK Lines naročili 135 metrov veliko ladjo za bunkeriranje (dobavo goriva) zemeljskega plina, ki bo napajala ladje ladjarja CMA CGM. Plovila za oskrbovanje ladij z utekočinjenim plinom so naročili tudi pri Shellu.

Stroški velikih ladjarjev

Pri Maersku, največjem ladjarju na svetu, ocenjujejo, da bodo imeli zaradi novih pravil za dve milijardi dolarjev dodatnih stroškov na leto. Prilagoditi bodo morali približno 750 ladij. Z naročniki se že pogovarjajo o dodatku za gorivo, ki ga bodo zaračunali kupcem, podrobnosti še ne razkrivajo (več: tukaj).

Pri CMA CGM in MSC napovedujejo dodatek 160 dolarjev na kontejner

Pri tretjem največjem ladjarju na svetu, francoskem CMA CGM, bodo do leta 2020 dali prednost uporabi čistega goriva. Hkrati bodo intenzivno investirali v nakupe prej omenjenih ladij na zemeljski plin, za preostanek flote pa bodo nakupili čistilne naprave. Vsi ti ukrepi jim bodo zvišali stroške, dodatni strošek na zabojnik (TEU) naj bi dosegali 160 dolarjev, kar bodo naročnikom prevozov poskušali zaračunati v obliki dodatka za gorivo (več: tukaj). Cena prevoza zabojnika (TEU) od Šanghaja do Kopra se je sicer v letošnjem letu gibala v območju od 1200 do 1400 dolarjev.

Tudi pri MSC (Mediterranean Shipping Company), drugem največjem ladjarju na svetu, napovedujejo, da bodo uvedli nov pribitek na gorivo, oziroma, da ga bodo zaradi novih pravil začeli drugače zaračunavati. Ravno tako omenjajo 160 dolarjev na TEU (več: tukaj).

Kako se ladjarji pripravljajo na veliko čiščenje z januarjem 2020, ki ga je pospešila komisarka Violeta Bulc
Top službe - EBRD išče glavnega ekonomista, službe še v ECB, Leku, Medisu, Petrolu, DUTB in še 15 podjetjih
20 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

PRAVO

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

KADRI

Top službe - EBRD išče glavnega ekonomista, službe še v ECB, Leku, Medisu, Petrolu, DUTB in še 15 podjetjih
Trump napoveduje odstop ZDA od jedrske pogodbe z Rusijo 8
21.10.2018 08:19
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto v Nevadi napovedal, da bodo ZDA odstopile od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF), ker Moskva krši določila pogodbe iz leta 1987.
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto v Nevadi napovedal, da bodo ZDA odstopile od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF), ker Moskva krši določila pogodbe iz leta 1987. Pogodba je namenjena predvsem Evropi, saj gre za rakete dosega med 500 do 5500 kilometrov.

Pogodba državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega. O Trumpovem odstopu od pogodbe je že prej poročal New York Times v napovedi poti svetovalca za nacionalno varnost ZDA Johna Boltona v Rusijo, Azerbajdžan, Armenijo in Gruzijo. Zamisel za odstop naj bi bila Boltonova.

Odstop od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega bi bila "nevarna poteza", se je na napoved Trumpa, da bodo ZDA odstopile od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF), ker Moskva krši določila pogodbe iz leta 1987, danes odzval namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Pogodba je "ključna za mednarodno skupnost in varnost na področju jedrskega orožja, za vzdrževanje strateške stabilnosti", navedbe Rjabkova povzema francoska tiskovna agencija AFP.

(STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
21 ur
1. Veliki nateg blockchaina2. (intervju) Česa se lahko naučite od nekdanjega šefa trženja v Red Bullu, ki je presedlal v svoje podjetje3. (grafi) Ob začetku pogajanj z javnim sektorjem: Kakšne
Več ▼

1. Veliki nateg blockchaina

2. (intervju) Česa se lahko naučite od nekdanjega šefa trženja v Red Bullu, ki je presedlal v svoje podjetje

3. (grafi) Ob začetku pogajanj z javnim sektorjem: Kakšne so plače, koliko je zaposlenih, koliko hočejo sindikati?

4. Kje v Sloveniji se dobro živi: seznam občin s prostimi službami, subvencijami in koristnimi vsebinami za podjetnike

5. Vse prej kot druga violina

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (iTunes),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Postojnska jama načrtuje iztisnitev malih delničarjev Certe 1
21 ur
Delničarji družbe Certa, ki je v večinski lasti Postojnske jame, bodo na skupščini, sklicani za 23. november, odločali o iztisnitvi malih delničarjev iz lastništva. Za delnico jim bodo
Več ▼

Delničarji družbe Certa, ki je v večinski lasti Postojnske jame, bodo na skupščini, sklicani za 23. november, odločali o iztisnitvi malih delničarjev iz lastništva. Za delnico jim bodo ponudili sedem evrov, kolikor so zanjo ponudili v prevzemni ponudbi.

Postojnska jama v družbi Certa trenutno že obvladuje 95,52 odstotka. (STA)

Nemški zunanji minister za ustavitev prodaje nemškega orožja Rijadu 1
23 ur
K celoviti preiskavi umora novinarja Džamala Hašodžija so po priznanju Savdske Arabije, da je ta umrl na savdskem konzulatu v Istanbulu, v soboto zvečer pozvale tudi EU, Francija in Kanada.
Več ▼

K celoviti preiskavi umora novinarja Džamala Hašodžija so po priznanju Savdske Arabije, da je ta umrl na savdskem konzulatu v Istanbulu, v soboto zvečer pozvale tudi EU, Francija in Kanada. Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je poudaril, da Nemčija ne bi smela odobriti prodaje orožja Rijadu, dokler ne bodo znane vse okoliščine umora. (STA)