Manager
Trump: Ponudba EU ni dovolj dobra. Juncker: Če bodo ZDA uvedle carine, jih bomo tudi mi. 9
31.08.2018 08:56
Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Bloomberg dejal, da ponudba Evropske unije, po kateri bi se ZDA odpovedale uvedbi novih carin na ameriške avtomobile, "ni dovolj dobra". Hkrati
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Bloomberg dejal, da ponudba Evropske unije, po kateri bi se ZDA odpovedale uvedbi novih carin na ameriške avtomobile, "ni dovolj dobra". Hkrati je trgovinsko politiko EU označil za "skoraj tako slabo kot kitajsko".

Na njegove besede se je že odzval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je dejal, da je upal, da bo julijski dogovor s Trumpom držal. Hkrati je poudaril, da je EU pripravljena uvesti svoje carine, če se ZDA ne bodo držale dogovora, poroča Reuters.

Trump je sicer ob tem znova zagrozil, da bodo ZDA izstopile iz Svetovne trgovinske organizacije, če se ta ne bo reformirala.

Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem četrtletju. Bo banka danes prodana? 4
2 min

Abanka je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila čisti dobiček v višini 18,6 milijona evrov, kar je za 27 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, so iz banke sporočili na Seonetu. Čiste obresti so znašale 15,1 milijona evrov in tako za 1,5 odstotka večje kot v prvem trimesečju lanskega leta.

Bilančna vsota banke je konec letošnjega marca znašala 3,8 milijarde evrov. Tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, je znašal 9,6 odstotka. Abanki sicer že nekaj časa upadajo tudi čiste obresti, je pa banka izkupiček glede na enako lansko obdobje povečala za 200 tisočakov ali 1,5 odstotka. Čiste opravnine so bile v prvem četrtletju glede na lanskega prvega višje za milijon evrov in so znašale 10,3 milijona evrov. Neto neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) so znašali pet milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju so 16,8 milijona evrov. Razlika je posledica enkratno realiziranih dobičkov iz prodaje slabih posojil, razlagajo v banki. Neto ukinjene oslabitve in rezervacije so znašale 5,6 milijona evrov - v enakem lanskem obdobju so znašale 2,9 milijona evrov.

Je država tudi pri Abanki zamudila ugodnejši čas za prodajo?

Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec marca znašala 39,92 evra. Knjigovodska vrednost celotne banke torej znaša 602,792 milijona evrov.

Najvišje je bila knjigovodska vrednost Abanke konec prvega četrtletja 2017, ko je bil tudi ugodnejši čas za prodajo bank. Več o tem smo pisali v članku Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov. Evropska komisija je sicer zaradi državne pomoči Abanki in Banki Celje (banki sta se združili) za skrajni rok za prodajo banke določila 30. junij 2019. Torej čez 11 dni.

Popoldne naj bi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga odločili prodaji Abanke. V ospredju je vprašanje, ali bo nadzorni svet SDH dal soglasje k prodaji Abanke ali bo odločitev o tem prepustil vladi kot skupščini SDH.

Abankin dobiček za četrtino manjši kot v prvem lanskem četrtletju. Bo banka danes prodana?
Opec o proizvodnih kvotah v začetku julija
17 min
lead">Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nekatere druge večje proizvajalke, vključno z Rusijo, se bodo o proizvodnih kvotah dogovorile na zasedanju 1. in 2. julija. Srečanje
Več ▼

lead">

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nekatere druge večje proizvajalke, vključno z Rusijo, se bodo o proizvodnih kvotah dogovorile na zasedanju 1. in 2. julija. Srečanje je Opec zamaknil za en teden zaradi prekrivanja z vrhom G20, ki bo konec meseca na Japonskem.

Članice Opeca in deset nečlanic kartela so prejšnje leto sklenile, da bodo v prvih šestih mesecih letos proizvodnjo skupno oklestile za 1,2 milijona 159-litrskih naftnih sodov dnevno. S tem so svetovno zalogo oklestile za več kot odstotek.

Na julijskem srečanju bodo države proizvajalke razpravljale o tem, ali dogovor podaljšajo do decembra. V prvih treh mesecih letošnjega leta so sicer cene nafte stabilno raste, nato pa so v luči trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko začele padati, saj se trgovci bojijo, da bo trgovinska vojna upočasnila svetovno gospodarsko rast in povpraševanje po črnem zlatu.

Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa 1
1 ura
Gre seveda za delež tovornjakov, ki so jih preverili Fursovi uslužbenci in odkrili številne primere goljufij in manipulacij tahografov
Na članek...

Finančna uprava (Furs) je pri nadzorih na cestah v letošnjih prvih petih mesecih odkrila številne primere goljufij in manipulacij tahografov. Nadzori na cestah so namreč pokazali, da je samo 34 odstotkov pregledanih prevoznikov brez kršitev.

In da bo mera polna – Furs je javno napovedoval poostrene nadzore! Pri tovornjakih in avtobusih so napovedali:

  • ker je poleti več prometa, so uslužbenci Fursa pozorni tudi na plačevanje DDV pri opravljanju prevoza potnikov;
  • pozorni so še na delovni čas oziroma preverjajo, ali se upošteva zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi pri cestnih prevozih (tako imenovani tahografi). Odkrili so že kršitve manipuliranja tahografa (uporaba magneta, elektronske naprave ...), prikrivanje dejavnosti in aktivnosti vožnje, počitkov, odmorov, zlorabo tahografa oziroma ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice.

Kaj so preverjali Fursovi uslužbenci?

V okviru izvajanja nadzorov nad prevozi po cesti Furs preverja tudi spoštovanje pravil glede časov vožnje, odmorov in obveznih počitkov voznikov ter pravilno uporabo tahografov. Pri nadzorih odkriva številne primere hujših kršitev, goljufij in manipulacij tahografov.

Pri voznikih se preverjajo njihove aktivnosti za tekoči dan in za preteklih 28 dni ter pravilnost delovanja snemalne naprave – tahografa, kar pomeni enega pomembnejših ukrepov zagotavljanja večje varnosti tovornega in avtobusnega prometa ter preprečuje nelojalno konkurenco cestnih prevoznikov na enotnem prevozniškem trgu EU, pravijo na Fursu.

Kaj so odkrili?

Furs je v prvih petih mesecih 2019 pri 1.575 pregledanih voznikih tovornjakov in avtobusov ugotovil kršitve v 1.042 primerih, kar pomeni, da je bilo le 34 odstotkov kontroliranih brez ugotovljenih kršitev.

V 147 primerih je šlo za najhujše kršitve in goljufije, ki so jih prevozniki izvedli s pomočjo naprav in pripomočkov za manipuliranje tahografa (uporaba elektronske naprave ali magneta), s prikrivanjem dejavnosti in aktivnosti vožnje, počitkov, odmorov, z zlorabo tahografa oziroma s ponarejanjem, zatajitvijo ali uničenjem podatkov, tahografskega vložka ali voznikove kartice.

V 40 primerih so vozniki z magnetom onemogočili dajalec impulzov in tako zmanipulirali tahograf, odkritih pa je bilo tudi 25 sofisticiranih naprav za manipuliranje tahografa, ki so bile odvzete iz vozil ter zasežene.

Manipulacijske naprave so običajno skrite pod armaturno ploščo med ožičenjem vozila, pod oblogami v stebričkih kabine ali na drugih mestih, lahko so integrirane v dajalniku impulzov ali v samem tahografu (snemalni enoti), ki ga voznik krmili prek daljinskega upravljalnika, kombinacije tipk ali USB-ključka.

Za tovrstne kršitve je Furs samo v prvih petih mesecih 2019 prevoznikom izrekel za več kot dva milijona evrov glob.



Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa
Foto: Shutterstock
Trump bi odstranil predsednika Feda 1
1 ura
Ameriški predsednik Donald Trump je pravnikom Bele hiše v začetku leta naročil, naj raziščejo možnosti za zakonito odstranitev Jeroma Powella s položaja predsednika ameriške centralne banke
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je pravnikom Bele hiše v začetku leta naročil, naj raziščejo možnosti za zakonito odstranitev Jeroma Powella s položaja predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), poroča STA.

Fed je od ustanovitve naprej politično neodvisna ustanova, sicer ne bi mogla voditi kredibilne denarne politike. Po Trumpovem mnenju je Fed dolžan podpirati njegovo gospodarsko politiko, kar je doslej že večkrat izrazil, med drugim je dejal, da so guvernerji centralne banke "povsem zmešani", ker višajo obresti.

Trump se je v centralno banko vpletal že v času predvolilne kampanje leta 2016, ko je napadal takratno predsednico Janet Yellen, ker ni višala obrestnih mer. Ko je nastopil položaj, jo je zaradi tega hvalil, a je ni imenoval za nov mandat. Izbral si je Powella, ki ga je prav tako razočaral z zdravo pametjo.

Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB 24
2 uri
Dodatna desetina največje banke je že prodana: popust nekaj manj kot šest odstotkov glede na ceno na borzi; vpliv države na bančnem trgu kopni
Na članek...

Slovenski državni holding (SDH) je že končal prodajo desetine NLB, s čimer je država izpolnila zaveze do evropske komisije zaradi državne pomoči banki leta 2013. Država ima zdaj "le" še 25 odstotkov plus eno delnico banke, to ji še vedno preprečuje "neželene" statutarne spremembe. Kupcev SDH ni razkril, gre pa za dobro poučene vlagatelje, ki so bili že doslej lastniki NLB. Po neuradnih podatkih je med kupci tudi EBRD. V SDH pravijo, da se bodo čez dan odločili, ali bodo razkrili kupce, saj da to na mednarodnih trgih ni praksa. Za zdaj ni znano niti, ali so kapital prodali v obliki delnic ali GDR. Neuradno je šlo vse v GDR.

Delnice so bile prodane po 54,75 evra za delnico in 10,95 evra za globalno potrdilo o lastništvu (en GDR je pet delnic). Skupna kupnina od prodaje znaša 109,5 milijona evrov, sporočajo iz SDH. Poleg kupnine je država od delnic, ki jih je prodala, prej pobrala še dividendo v višini 7,13 evra na delnico, skupaj 14,26 milijona evrov.

To pomeni, da bo Republika Slovenije iz teh delnic v letu 2019 skupaj prejela 123,8 milijona evrov. Prenos in plačilo delnic je predviden 21. junija.

Zaključni tečaj delnic NLB na ljubljanski borzi včeraj je znašal 58,2 evra za lot. Da bo desetina kapitala NLB prodana z diskontom, smo napovedali. Popust je znašal 5,93 odstotka.

Vpliv države na bančnem trgu upada

Država je zdaj od poslovnih bank, ki se ukvarjajo tudi z retailom, v celoti lastnica le še Abanke – SDH naj bi o prodaji te odločal popoldne. Do morebitne odločitve o prodaji Abanke država tako obvladuje že manj kot petino bilančne vsote bank v državi. Ob morebitni prodaji tretje največje banke bi ta odstotek upadel na desetino. V stoodstotni lasti države je še SID banka.

Kaj pomeni izpolnitev zavez?

S prodajo desetine NLB bo padla tudi večina omejevalnih ukrepov, ki jih je zaradi državne pomoči, nato pa še zaradi nepravočasne prodaje oziroma njenega odloga dobila NLB. Česa vse banka ni smela početi – in je tako zaslužila manj?

Že zaradi prejete državne pomoči ni smela biti najcenejša na trgu pri poslovanju z državo, ni smela kreditirati nekaterih poslov, denimo večjih gradbenih, ni smela prevzemati drugih bank, v likvidacijo je morala poslati lizinško dejavnost, morala je zapreti nekaj poslovalnic.

Nato je, poleg prodaje polovice NLB Vite (o tem se z evropsko komisijo še vedno pogajajo), dodatno morala zapreti še 15 poslovalnic po Sloveniji, zamudila je tudi številne državne infrastrukturne projekte, ki nosijo manjše tveganje morebitnega nepoplačila financiranja.

Zakaj NLB tega ni smela početi? Ker je imela zaradi financiranja z davkoplačevalskim denarjem na trgu prednost pred bankami, ki jih financira zasebni kapital.

Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB
Foto: Jure Makovec
Siemens bo po vsem svetu odpustil 2.700 ljudi 1
3 ure
Nemški Siemens bo odpustil 2.700 ljudi po vsem svetu, ki delujejo v energetskem sektorju podjetja, poroča Times. Glavni razlog za odpuščanja je varčevanje, s katerim želi uprava Siemensa do
Več ▼

Nemški Siemens bo odpustil 2.700 ljudi po vsem svetu, ki delujejo v energetskem sektorju podjetja, poroča Times. Glavni razlog za odpuščanja je varčevanje, s katerim želi uprava Siemensa do leta 2023 prihraniti 2,2 milijarde evrov.

Siemens je že v maju sporočil, da bodo potrebne velike reorganizacije poslovanja na področju nafte, plina in elektrarn, če želijo ustvariti novae priložnosti na katerih bodo lahko rasli.

Pred nadzorniki SDH odločitev o prodaji Abanke 10
4 ure
Pred nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) je odločitev o prodaji Abanke. Na današnji seji bodo obravnavali obsežno delovno gradivo, ki predstavlja vsebinsko podlago za odločitev o
Več ▼

Pred nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) je odločitev o prodaji Abanke. Na današnji seji bodo obravnavali obsežno delovno gradivo, ki predstavlja vsebinsko podlago za odločitev o prodajnem postopku Abanke, je ob prestavitvi odločanja, sprva predvidenega za ponedeljek, pojasnila prva nadzornica SDH Karmen Dietner.

V ospredju je vprašanje, ali bo nadzorni svet SDH sam podal soglasje k prodaji Abanke ali bo odločitev o tem prepustil vladi kot skupščini SDH.

Premier Marjan Šarec, ki je sicer pred dnevi tvitnil, da bi moral holding v luči nekaterih zadnjih objav glede sanacije bank krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, je v ponedeljek poudaril, da je SDH avtonomen organ, v katerem imajo vsi nekajkrat večjo plačo od njega, in da zato verjame, da bo odločitev sposoben sprejeti sam.

V SDH, ki v imenu države prodaja Abanko, postopka prodaje ne komentirajo. (STA)

Pozor, zaradi kolesarske dirke že danes zapore cest med Ljubljano in Rogaško Slatino
5 ur
Kje bodo popolne in kje mobilne zapore cest do nedelje, ko se konča 26. dirka Po Sloveniji?
Na članek...

Zaradi kolesarske dirke po Sloveniji bodo od danes do nedelje zaprla ceste in ulice, mobilne zapore na trasi etap pa bodo trajale med pol in eno uro, je na včerajšnjih Odmevih dejal direktor dirke Bogdan Fink. Med mobilnimi zaporami upoštevajte navodila organizatorjev oziroma policije.

Pred dirko bodo vozila policije, prav tako pa tudi nekaj vozil organizatorja. Za kolesarji bodo vozila vseh kolesarskih ekip, reševalci in druga spremljevalna vozila. Na dirki bo tudi vozilo, ki bo označeno z napisom “ZAKLJUČEK DIRKE”. Za tem vozilom je promet normalno sproščen.

Kje gredo etape dirke in kaj bo zaprto?

DANES (SREDA): Dirka se začne v Ljubljani, prva etapa vodi prek Litije, Zasavja, Laškega, Celja, Šentjurja, Kozjanskega v Podčetrtek in se konča v Rogaški Slatini. Časovnica dirke je tukaj. V Ljubljani je do 14. ure že zaprta Slovenska cesta od križišča z Aškerčevo cesto do križišča s Šubičevo cesto (je pa omogočen dostop v parkirno hišo), od 12. ure bo za promet 40 minut zaprta še Slovenska od križišča s Šubičevo cesto do križišča z Gosposvetsko cesto, Kongresni trg pa do 14. ure.

ČETRTEK: Druga etapa ima jutri start v Mariboru, zato bodo ves dan zaprti Trg svobode, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Ulica Vita Kraigherja in Partizanska cesta (modra cona), v cilju v Celju pa med 6. in 20. uro Ljubljanska cesta, Prešernova ulica in Trg celjskih knezov. Etapa je speljala prek Slovenske Bistrice, Zreč, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah in Štor. Časovnica je tukaj.

PETEK: Tretja etapa je med Žalcem, prek Kamnika, Medvod, Škofje Loke in Idrijo. V Žalcu bodo zapore med 6. in 13. uro (Trubarjeva ulica), 10. in 11. uro (Cankarjeva ulica), že jutri od 22. ure in do petka do 13. ure bo popolna zapora celotne ploščadi Šlandrovega trga. Na cilju v Idriji pa bodo med 6. in 18. uro zapore na Lapajnetovia ulici (od Spara do Soče), Kosovelovia ulici (od parkirišča pod komunalo do Lapajnetove) ter na Mestnem trgu (od Soče do občine), med 14.30 in 15.30 pa še na Lapajnetovi ulici (od križišča do avtobusne postaje). Časovnica etape je tukaj.

SOBOTA: Četrta etapa bo potekala od Nove Gorice do Ajdovščine, speljana je prek Kanala ob Soči, Goriških Brd, v Renče - Vogrsko, prek Štanjela v Vipavo. Na startu bo od 5. do 13. ure popolna zapora Kidričeve ulice, v Ajdovščini pa bo med 6. in 18. uro zaprta Goriška cesta, med 8. in 9. ter med 16. in 17. uro pa spodnji del Goriške ceste. Časovnica je tukaj.

NEDELJA: Zadnja etapa se začne v Trebnjem, gre prek Ivančne Gorice, Žužemberka, Podturna, Brezja, Črnomlja, Metlike in se sklene v Novem mestu. Na startu bo od 6. do 13. ure popolna zapora ceste Trebnje center - Štefan (500 m), na cilju pa že od sobote od 18. ure (do nedelje do 18. ure) Glavni trg, v nedeljo pa med 8. in 17. uro še štirikrat po največ eno uro Kandijska cesta. Časovnica etape je tukaj.

V času kolesarske dirke bo prihajalo do zamud v železniškem prometu:

Sreda, 19. 6., v popoldanskem času: na progah Grobelno – Šentjur, Rogatec – Stranje in Stranje – Imeno

Četrtek, 20. 6. , v popoldanskem času: na progah Grobelno – Stranje in Celje – Velenje

Petek, 21. 6., v popoldanskem času: manjša zamuda na progi Kamnik – Ljubljana

Pozor, zaradi kolesarske dirke že danes zapore cest med Ljubljano in Rogaško Slatino
Foto: Shutterstock
(intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja? 3
12 ur
V elektroenergetiki govorijo o sistemu poštne znamke. Preprosto povedano to pomeni, da plačata enako omrežnino prebivalec A, ki uporablja samo pralni stroj in televizor, in prebivalec B, ki tudi polni električni avto in se greje na elektriko.
Na članek...

Dodajmo še eno poenostavitev in recimo, da bo transformatorska postaja v nekem naselju zadoščala, dokler si eden od prebivalcev ne bo omislil Porschejev električni avto taycan in ga polnil s 350 kilovati. Elektro podjetje bo moralo zato nadgraditi transformatorsko postajo. Kdo naj plača takšen poseg? Lastnik taycana ali elektro podjetje, kar pomeni porabo omrežnine, ki so jo prispevali vsi odjemalci?

Vprašanja smo zastavili predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču.

Je sistem poštne znamke v elektroenergetiki preživel?

Je. Definitivno. Na to opozarjamo že dolgo časa. Čakajo nas novi načini spodbujanja in destimuliranja, ki bodo zaradi razvoja informacijske tehnologije kmalu na voljo. Kmalu jih bomo začeli tudi uporabljati, sicer bolj trgovci kot distributerji.

Kje bo začel sistem poštne znamke najprej odmirati?

Najbolj bodo to občutili odjemalci naj najbolj oddaljenih krajih, kjer je omrežje najšibkejše. Tam bo treba vlagati največ.

Ali to pomeni, da bi odjemalcem zaračunali stroške nadgradnje transformatorske postaje, ki bi jo bilo treba okrepiti?

Seveda. Drugače ne bo šlo. Velika razlika je med gosto naseljenimi območji in kraji, kjer je poselitev bolj redka. Na območju Elektra Ljubljana je redko poseljena Kočevska, oskrbovati pa moramo praktično vsakega prebivalca. Vsaka želja posameznikov, ki bodo hoteli graditi, bo stala. Tega ne bomo mogli več urejati s sistemom, kakršnega imamo zdaj. Razen, če ne bo država spodbujala posegov na drugačen način.

Kako pa? Iz proračunskih sredstev?

Nisem pravi naslov za to vprašanje. Potrebno pa bo namenjati posebna dodatna sredstva za izgradnjo in ojačitev električnega omrežja.

V Ilirski Bistrici je pred kratkim zasebni investitor postavil ultra hitro e-polnilnico pa tudi transformatorsko postajo in priključek. Odjemalcev ni obremenil. Je to lahko model za prihodnje krepitve sistema?

To je ena pot. Investitor v opisanem primeru si je to lahko privoščil, ker je imel v soseščini močno transformatorsko postajo z veliko energije. Imamo pa območja, kjer so visokonapetostne transformatorske postaje povsem obremenjene. Tu, kjer sva zdaj, v centru Ljubljane, je transformatorska postaja na robu zmogljivosti. Tu ni več mogoče dodati take ultra hitre polnilnice. V bližini zato gradimo dve novi transformatorski postaji, ki bosta razbremenili obstoječo.

Bi lahko takšnemu investitorju zaračunali stroške novih transformatorskih postaj?

Za zdaj se na srednjenapetostni ravni nekaj plača, v prihodnje pa bo treba najti nove načine. Nočem napovedovati, kaj se lahko zgodi. Najti moramo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Tu je tudi možnost samooskrbe, občani lahko postavijo svoje naprave in se napajajo z energijo sonca. Pri vetrnih elektrarnah ni narejeno praktično nič. Pri malih hidroelektrarnah trajajo postopki deset let in več. Treba je sprostiti predpise in omogočiti hitrejše pridobivanje dovoljenj. Tudi tako bi si lahko pomagali.

Je mogoče investitorju zaračunati nadgradnjo razdelilne transformatorske postaje?

Ne.

Zakaj ne?

Zakonodaja je taka. Vemo, kakšni so postopki in kdo lahko gradi.

Gradili bi vi, stroške pa bi plačal tisti, ki potrebuje tako postajo.

Takih investitorjev je zelo malo. Zaenkrat jih še nimamo. Ko bodo investitorji izračunali, da se jim to splača, pa bodo verjetno šli v to smer.

(intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja?
Foto: Jure Makovec
(intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri 5
12 ur
Tehnologija vetrnih elektrarn je danes do okolja bistveno bolj prijazna kot pred leti, ko so zasnovali (kasneje neuspešno) vetrno elektrarno na Volovji rebri. Je sodobna tehnologija sprejemljiva za največjo okoljevarstveno organizacijo pri nas?
Na članek...

V Elektru Primorska še niso povsem opustili zamisli o postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri, je v ponedeljek povedal Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, na konferenci o potencialih vetrne energije v Sloveniji.

Spomnimo, projekt je bil ustavljen leta 2013, ko je Arso izdal odločbo, s katero je odpravil okoljevarstveno soglasje iz leta 2006. Tehnologija vetrnih elektrarn je od zasnove projekta Volovja reber pomembno napredovala in je danes bistveno bolj prijazna do okolja.

O morebitnem vnovičnem razmisleku o elektrarni na Volovji rebri smo govorili z Damijanom Denacem, direktorjem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), največje nevladne organizacije za varstvo narave v Sloveniji.

DOPPS je bil član Koalicije za Volovjo reber, skupine organizacij, ki je preprečila postavitev elektrarne.

Bi danes soglašali s postavitvijo vetrne elektrarne na Volovji rebri, če bi investitor uporabil najsodobnejše naprave?

Negativni vplivi vetrnih elektrarn so trki in motenja. Ko bo obstajala zanesljiva tehnologija, ki bo lahko z zelo, zelo veliko verjetnostjo zmanjšala negativne vplive, kot jih poznamo zdaj, ne bo razloga za nasprotovanje njeni uporabi.

Take zaključke sprejemajo in si želimo, da bi pridobili čim več energije iz obnovljivih virov in zmanjšali negativne vplive podnebnih sprememb. Rešitve moramo iskati, žal pa jih želijo nekateri umestiti na hitro in brez nacionalnega konsenza.

Danes se OVE uporablja vse več. To je pozitivno. Vendar pa ne za vsako ceno, kjerkoli in tako, da pozabimo na pravni red. Lahko namreč zakoljemo kokoš, ki nosi zlata jajca. Tu gre za preudarnost, nacionalno politiko in nacionalno odgovornost do tega, kakšne koristi prinesejo projekti in kakšno škodo povzročajo. Potrebno je tehtanje: če z objektom degradiramo neko območje, kaj to pomeni za ljudi, razvoj in gospodarsko dejavnost na drugem področju.

Je torej sodobna tehnologija vetrnih elektrarn dovolj razvita, da bi jo sprejeli na Volovji rebri?

Ta trenutek tega ne morem reči. Tehnologija napreduje, v zadnjih desetih letih je pomembno napredovala. Razvija se v smeri detekcije ptic in zaustavljanja vetrnic v primeru nevarnosti trka. Ko bo tehnologija dovolj razvita, da bo delovala, bo to rešitev.

Kaj pa tehnologija za plašenje ptic? Jo poznate? Je učinkovita?

Delno jo poznam. Na letališčih uporabljajo laserske puške in plašijo ptice z laserskimi žarki. To je zagotovo manj ugodno za ptice, še zlasti za tiste, ki gnezdijo na tej lokaciji. Ptice lahko tako preženemo, vendar pa tega ne bi smeli početi na območju, ki je namenjeno varovanju ptic.

Kaj pa tehnologije, ki ne uporabljajo laserja, ampak oddajajo signale?

Princip je podoben: plašenje in vznemirjanje ptic in onemogočanje njihove rabe prostora. To je lahko delikatno. Metode, ki detektirajo ptice in zmanjšajo nevarnost, so boljše kot metode, ki neko območje sterilizirajo in preprečijo prisotnost ptic na njem.

Kaj bi moral narediti investitor, če bi želel vnovič poskusiti s postavitvijo elektrarn na Volovji rebri?

Na to vprašanje si mora investitor odgovoriti sam in ob pogojih, ki izhajajo iz stroke, prostora in prava. Ko bo imel odgovore, ne bo razloga, da ne bi našel načina.

Ste spremljali razvoj tehnologije, da boste pripravljeni, če bi spet prišlo do tega vprašanja?

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar smo pokazali v številnih primerih. Nekaterih področij ne spremljamo zelo intenzivno, smo pa na tekočem z dogajanjem. Projekt ni naš, da bi morali mi iskati rešitve. Če pa bo investitor imel rešitve, jih bomo pogledali.

(intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri
Foto: Borut Hočevar
Rok Čeferin izvoljen za novega ustavnega sodnika 6
12 ur
Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico
Več ▼

Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico Etelko Korpič-Horvat, ki ji devetletni mandat poteče 27. septembra. (STA)

Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje
12 ur
En-lite, društvo za spodbujanje energetske pismenosti, in globalna platforma VideoLectures.NET sta v okviru evropskega tedna trajnostne energije napovedala partnersko iniciativo iEnergija videointervjuji.
Na članek...

En-lite in VideoLectures.NET sta objavila prvega v seriji videointervjujev, in sicer z intervjuvancem Iztokom Tisljem z Instituta Jožef Stefan (IJS) o oskrbi z energijo. Naslov pogovora je Energija v vsakdanjem življenju.

Tiselj v intervjuju poljudno in s pomočjo konkretnih primerov razloži, koliko energije porabi povprečen prebivalec Slovenije vsak dan in iz katerih virov to energijo pridobimo.

Za pripravo videovsebin so se v En-lite odločili ob lanskem zagonu digitalne izobraževalno-ozaveščevalne platforme iEnergija. »Uporabnikom, med katerimi je veliko mladih, želimo približati spoznavanje širokega področja energetike prek prosto dostopnih digitalnih videovsebin. Izhajamo iz uveljavljenih načel energetske pismenosti, zato pri videointervjujih sodelujemo z multidisciplinarno skupino naravoslovnih in družboslovnih strokovnjakov,« je razložila Mojca Drevenšek, predsednica društva En-lite.

»Obljubljamo kratke, kompaktne videovsebine, ki spletnim gledalcem ne bodo vzele več kot 15 minut, zagotovile pa jim bodo strokovno kredibilno, vendar laikom razumljivo predstavitev raznolikih aktualnih tem o zanesljivi in prožni oskrbi odjemalcev z nizkoogljično energijo,« je dodala Drevenškova.

Platforma VideoLectures.NET z več kot pet tisoč obiskovalci dnevno dosega širok krog zainteresirane javnosti. »Med več kot 20 tisoč videopredavanj in razprav na našo platformo z veseljem vključujemo tudi iEnergija videointervjuje. Umeščemo jih bomo v vsebinski kategoriji 'Energy',« pa je pojasnila Mihajela Črnko, vodja platforme VideoLectures.NET na IJS, in dodala, da bo VideoLectures.NET, ki deluje kot odprt izobraževalni vir, s svojim sistemom avtomatskih transkripcij poskrbel za podnaslovitev in prevod vsakega intervjuja v tri svetovne jezike. To bo bistveno okrepilo doseg energetskih izobraževalno-ozaveščevalnih aktivnosti in jih razširilo preko meja Slovenije.

Naslednji intervju bo z Einarijem Kiselom iz Svetovnega energetskega sveta (World Energy Council) na temo Energetika: stanje in izzivi. Intervjuje bodo od torka, 18. junija, redno dodajali na spletnih mestih videolectures.net in i-energija.si.

Kje si boste lahko ogledali energetske intervjuje
Nove Finance že v aplikaciji
13 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Novela energetskega zakona sprejeta
14 ur
Poslanci Državnega zbora so z 49 glasovi za in 17 proti sprejeli novelo energetskega zakona, ki prinaša številne spremembe. Med drugim v slovenski pravni red prenaša določila evropskih direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, zaradi katerih je Slovenija že dobila opomin evropske komisije.
Na članek...

Slovenija doslej ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu.

Novela bo poleg tega skladno z odločbo ustavnega sodišča na novo uredila postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture.

Spremembe bodo Agenciji za energijo olajšale primerjavo cenikov ponudnikov, preprečile naj bi nepoštene načine prodaje elektrike in zemeljskega plina prek akviziterjev ter uredile obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja in tako omogočile izkoriščanje prednosti, ki jih omogočajo pametni števci.

Novela bolj jasno opredeljuje skupnostno samooskrbo z električno energijo - povezavo na primer stanovalcev večstanovanjskih stavb ali odjemalcev, ki so vezani na isto transformatorsko postajo in se povežejo v skupnosti energije iz obnovljivih virov.

Poleg tega bo državi omogočila, da bo v primeru, če ne bo dosegala ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, te obveznosti statistično izpolnila s plačili za obnovljive vire energije v drugih državah EU. Sredstva bosta namenili ministrstvi, pristojni za energijo in za okolje.

Zakon bo po novem določal, da je za izvrševanje pravic države iz kapitalskih naložb v sistemskem operaterju za prenos zemeljskega plina, v sistemskem operaterju in distribucijskem operaterju električne energije ter v operaterju trga z elektriko pristojna vlada. Te naložbe bo spremljalo ministrstvo, pristojno za energetiko.

Novela energetskega zakona sprejeta
Foto: Matija Sušnik/DZ
BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi
14 ur
BMW srednji razred enduro motociklov F 750 GS in F 850 GS ponujata odlično združitev tehnike, vsakodnevne uporabnosti in sodobnih rešitev. Razlika med njima pa je večja, kot se morda zdi, tudi cenovno. Primerjava skoraj popolnih bavarcev.
Na članek...

Morda, vsaj zame, najtežje pričakovana motocikla leta. Srednji razred lahkih do srednje težkih endurov F 750 in F 850 GS je porajal zanimiva razmišljanja. Mali bo super kot vstopni model, za cestne izlete in lažje makadamske avanture. Pa za dekleta, saj ima nižji sedež visok 815 milimetrov. Veliki GS 850 pa bo pravi za vse potrebe. Obenem pa manj zajeten, manj okoren in precej cenejši kot R 1250 GS.

Motocikel za življenje izkušenega, a umirjenega motorista, ki išče vsakodnevnega sopotnika. Kompaktni SUV na dveh kolesih in še kaj ...?

Ja, pa ni bilo čisto tako. No, vsaj malo drugače. Začnimo z manjšim F 750 GS. S ceno 10.074 evrov za osnovni stroj pa približno dvema tisočakoma doplačila za dinamični paket ESA – nastavitev vzmetenja, odzivanje plina … – prednjimi LED-lučmi, stranskimi kovčki in še kakšno malenkostjo je mali GS postavljen na cesto in se zdi ena najboljših kombinacij ta hip.

Dodajam še odgovornost bavarske znamke, ki je obema vgradila eCall – inteligentni klic v sili, ki ga sprožiš s pritiskom na gumb ali pa se sproži sam, ko gre res vse narobe. Gume brez zračnice, brezkontaktni ključ, ki ga pospraviš v jakno in ga tam pozabiš. Motor zaženeš le s pritiskom na gumb pod armaturo in na krmilu.

Tako pravi teorija, praksa tudi. Za sicer krepkih 12 tisočakov pri japoncih dobiš več prostornine in moči. A znova trdim, da je pri motociklu pomembna usklajenost, harmonija vseh mehanskih delov, mer, ergonomije, tudi izdelave in tehnike. In mali GS ta del opravi z odliko, zato se rade volje odpove kakšni dodatni konjski moči in kubičnemu centimetru prostornine.

Po lanski prenovi je bolj lično oblikovan, mladosten in manj strog – herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi. Ker je 750 mali, ima spredaj 19-palčno kolo, 151-milimetrski hod prednje vilice in 177-milimetrskega zadaj. Sedež višine 815 milimetrov je prijazen tudi za nižjerasle, za dekleta. Prednji vetrobran je nižji kot pri večjem, krmilo nekoliko ožje, drugih razlik pa vsaj v teoriji ne opazim.

Gremo za krmilo! Mali GS je pravi BMW. Kakovosten, robusten in tisti pravi, torej ne kaže na varčevanje z materiali. Pušča zelo soliden občutek in tudi na tehtnici pokaže kar konkretnih 224 kilogramov (s tekočinami in gorivom). Dvovaljni vrstni stroj je pravzaprav enako velik kot pri 850 – ima 853 kubikov, a manj moči – 56 kilovatov oziroma 77 konjskih moči.

Prijazen in prijeten stroj je umirjen, ravno prav tih in ima krivuljo navora podobno električnemu stroju. Ko prebrodi krizo okoli dveh tisočakov, se gladko zavrti do dobrih sedmih tisočakov, nikoli ne straši voznika s sunki, ampak vseeno zadovolji z iskrimi pospeški. Stroj za začetnike in izkušene, nekakšna prava mera, če ne razumete. Stroj je tiste vrste, da odpiraš in zapiraš plin in o njem ne razmišljaš več, ampak se prepustiš vožnji.

Medtem se poigram še s stikali – tipkami in vrtljivim obročem, zavitim okoli ročice. BMW je tu naredil dodaten korak naprej – na 6,5-palčnem (doplačljivem) TFT-zaslonu z ličnimi ikonami in odlično ločljivostjo si nastaviš skoraj vse. Delovanje vzmetenja in plina, pregledaš tlak v gumah, se sprehodiš med podatki potovalnega računalnika. Prednji vetrobran je nizek, komaj prekriva merilnike, zato ne mara avtocest. A nekje do 130 na uro potuješ dolgo in neutrujajoče. A avtocesta kljub stabilnosti ni poligon za mali GS.

Najbolje se počuti skoraj povsod. Na utrjenih ali razritih makadamskih poteh, na mestnih ulicah, v zavojih, kratkih ali dolgih, kjer ponuja igrivo lahkotno prestavljanje. Zavore so pojem natančnega odmerjanja in učinkovitosti. Vzmetenje, nastavljivo, ima primerne hode od 15 do slabih 18 centimetrov (zadaj), krepko ali mehko blaži in zaradi klasične zasnove (večji GS ima sredinski blažilnik in je zato mirnejši) ne zmore povsem izničiti posedanja ob ostrih zaviranjih.

Poraba stroja je med štirimi in 5,5 litra. Razumno in pričakovano. Posoda za gorivo pa je dokaj skromna, 15-litrska. To zagato reši paket adventure, a prinese tudi nekaj drugih lastnosti, ki vsaj manjšim ne bodo všeč.

Sedež je ravno prav oblazinjen in obenem širok, drža na motociklu udobna in neutrujajoča, vožnja pa tako enostavna, da po nekaj dneh začneš iskati izzive, brezpotja ali hudo vijugaste ceste proti Jezerskemu, Črnivcu in še kje, da si popestriš vsakdan.

Motocikel za življenje? Vsekakor. Razen za tiste, ki bi radi nekaj več, a se ne vidijo na največjem R 1250 GS. Tudi zato, ker jih je na cestah skoraj toliko kot cliov in golfov.

In že smo pri F 850 GS – teoretičnem odgovoru na zgornje želje. Ne znam in nočem drugače kot začeti s ceno. Veliki oziroma večji stane 12.890 evrov, z ESA-paketom, 6,5-palčnim zaslonom in še nekaj dodatki, ki so sicer zapakirani v nekaj ugodnejše pakete, kot če bi jih dodajal posamezno, pridem na ceno prek 17 tisočakov – v oblačku pa se mi že prikaže ultimativni S 1000 XR s 165 konji. A je preveč ekstremen za vsakodnevnega sopotnika, zato se vrnem k F 850 GS.

Oblikovno podoben, kar enak manjšemu, sicer kaže vidna odstopanja pri velikosti prednjega kolesa (21 palcev) in širšega prednjega krmila. Velikostno mi je, priznam, bolj po godu. Dodatnih pet kilogramov v primerjavi s 750 pa ni ne vidnih ne občutnih. Tudi 860-milimetrska višina sedeža je tista prava, nižje nasajeni sodelavec Gorazd je na njem cepetal in živčno iskal tla pod nogami.

Stroj zapoje v enakem tonu, se enako odziva, šele pri polnem plinu – tam nekje nad petimi tisočaki pa pokaže dodatno energijo 70 kilovatov (95 konjskih moči), ki pri pospeševanjih in, denimo, prehitevanjih na avtocesti naredijo krepko razliko. Pri porabi pa skoraj nobene, deciliter ali dva navzgor.

V eno se zlijeva še na brezpotjih, kjer od pet do šest centimetrov daljši hodi vzmetenja poskrbijo za prijetnejšo izkušnjo – še bolj učinkovito blaženje lukenj, neravnin in drugih cestnih napak, ki se v sedlu velikega F GS zdijo kot darilo motoristu.

Čeprav si vseskozi prigovarjam, da je mali GS pač dovolj, predvsem pa je precej cenejši. Sklenem, da je vsaj zame pravi F 850 GS. Pa ne gre le za tistih 18 konjičev, ampak cel paket, pol številke večjo velikost s prednjim kolesom, vzmetenje, krmilom in samo podobo vred.

Ne smem pozabiti stranskih kovčkov. Lično vgrajenih in raztegljivih v slogu luksuznih avtodomov, kjer kuhinjo potegneš za meter ali dva izven linije zunanjih sten. Levi z lahkoto pogoltne Samsonitov nahrbtnik s prenosnim računalnikom, kopico revij, kablov in še polprofesionalni fotoaparat. Desni, malo manjši zaradi izpuha, pa pogoltne še garderobo za vikend.

Foto: Miloš Milač in Klemen Jeram

BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi
Foto: Milos Milac
(dopolnjeno) Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO 9
18.06.2019 02:45

Premier Marjan Šarec je pozval ministrstvo za okolje, da začne s pripravo zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je povedal Šarec v Državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje.

Šestim nevladnim organizacijam smo zastavili dve vprašanji:

● Ali podpirate takšen poziv predsednika vlade in takšno prevetritev nevladnih organizacij?

● Zakaj poziv in/ali prevetritev podpirate oziroma ju ne podpirate?

Prvotni članek smo dopolnili z odgovorom društva Ekologi brez meja, na odgovor Eko kroga še čakamo, odgovore drugih objavljamo v vrstnem redu, kot smo jih dobili.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Karel Lipič:

»Na zastavljeno vprašanje ni možno na kratko odgovoriti z DA ali NE. Vsak odgovor zajema še ozadja in dodatne obrazložitve tega poziva predsednika vlade, ki ne pozna sektorja NVO na področju varstva okolja. Tu prevladuje Plan B, kjer so vsi sofinancirani od strani vlade. Mislim, da ni bil taktičen in slepo sledi različnim političnim in kapitalnim interesom, tako kot odločitev vlade in desnega kmečkega lobija, da bomo postrelili 200 medvedov in 11 volkov zaradi pomanjkanja medvedjega mesa in profitabilnih trofej.«

Umanotera, Andrej Gnezda:

»Za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu je potrebno izpolnjevati vrsto zahtevnih pogojev. Kot so nedavno pojasnili v CNVOS, morajo organizacije, da bi pridobile status poleg rednega izvajanja aktivnosti, ki so v javnem interesu, 'dosegati pomembnejše, izstopajoče dosežke. Pri čemer o svoji strokovnosti in tem, koliko so v njihove aktivnosti pomembne in v javnem interesu, seveda ne odločajo same, temveč edino in izključno okoljsko ministrstvo'. Organizacije so zavezane oddati letna poročila o izvedenih aktivnosti, torej vsebinsko in finančno poročilo, ter predložiti tudi načrt dela za prihodnje obdobje. Organizacije, ki tega ne storijo ali pa ne dosegajo ostalih predpisanih zahtev ter potrebne kakovosti in strokovnosti dela, status delovanja v javnem interesu izgubijo.

Zakonodaja tako že danes nalaga vrsto obveznosti in zahtev, izpolnjevanje katerih redno preverja ministrstvo za okolje in prostor.«

Alpe Adria Green, Vojko Bernard:

»Status organizacije, ki deluje v javnem interesu, podeljuje MOP. V kolikor je bilo kateri organizaciji podeljen ta status, je krivda izključno na strani MOP, kar dokazuje tudi njihovo obvestilo za javnost.

Je pa narobe to, da več kot izvedeš akcij in drugega dela, več moraš predložiti dokazov. Poročilo AAG je letos obsegalo več kot 300 strani v tiskani obliki brez uporabe sodobne tehnike, kot nam očita predsednik vlade!«

Društvo za proučevanje rib Slovenije, Andreja Slameršek:

»Omenjene izjave in konteksta, v katerem jo je premier podal, ne poznamo in je zato ne moremo komentirati. Je pa jasno, da se v družbi - zlasti s strani dela politike, dela medijev in tudi lobijev v energetiki - v zadnjem času širi nestrpnost, usmerjena proti nevladnim organizacijam na splošno. Na okoljskem področju, kjer deluje tudi DPRS, opravljamo nevladne organizacije zelo pomembno vlogo, saj smo pogosto edini braniki našega skupnega okolja in dobrobiti ljudi, živali in narave. To so nam v več primerih potrdila tudi sodišča, ki so na podlagi postopkov, ki smo jih sprožili, ugotovila nezakonito delovanje državnih služb, denimo Arsa.

Mi nimamo nič proti preverjanju izpolnjevanja pogojev za določene statuse, ker smo to dolžni početi vsako leto oziroma od letos naprej na dve leti. Premier pa zagotovo išče krivca oziroma vzrok za probleme na napačnem mestu. Problem so investitorji, ki se poskušajo izogniti izpolnjevanju zakonskih pogojev in, ki pogosto pritiskajo na državne institucije. Tudi zato je danes toliko nesreč z hudimi vplivi na okolje, zaradi nezaupanja pa toliko novih civilnih iniciativ. Sodelovanje javnosti jasno nalaga Aarhuška konvencija in Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. V posredovanem članku Šarec predlaga, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko 'in bi se kdo zamislil'. Predsednik vlade si take izjave ne bi smel dopustiti. Ali si bi upal narediti poskus, da vsem odklopi za en teden pitno vodo?«

Društvo Ekologi brez meja, Jaka Kranjc

»Poziv razumemo kot floskulo in nepoznavanje zakonodaje, saj so za pridobitev tega statusa s pravilnikom že določeni strogi kriteriji, za vsako leto pa je treba za ohranitev statusa ministrstvu dokazovati učinke dela, finančno poslovanje in načrte. Torej ministrstvo tudi v obstoječi ureditvi redno izvaja nadzor nad kakovostjo, nadgradnja zahtev glede poročanja pa je bila sprejeta lani v parlamentu (ZNVO). Še strožji kriteriji za pridobitev statusa ne bi imeli veliko rezultatov, saj bi kvečjemu izpadla kakšna manjša organizacija, kot je ZEG.

V resnici pa ne gre za prevetritev, ampak za poskus odvzema legitimnega mehanizma vključevanja javnosti v nekatere postopke. Organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ne glede na področje dela, imajo z vlado eno skupno lastnost — oboji morajo že po definiciji delovati v javnem interesu. Če se zaradi tega kdaj postopki podaljšajo, da sodišče dobi kak podatek več, ni sporno. Pa če je za podaljšanje kriva javna uprava, stranski udeleženci ali pobudnik postopka sam (ponavadi zaradi nepopolne dokumentacije).«

(dopolnjeno) Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO
Foto: Aleš Beno
Sto let francoskega kruha in iger ter zaključek v stari Ljubljani
15 ur
Citroën je svojo stoletnico praznoval tudi v Ljubljani, z razstavo več kot 30 klasikov dolge in bogate zgodovine znamke.
Na članek...

Leta 1919 se je rodil prvi citroën type A. Ustanovitelj znamke Andre Citroën je z njim uresničil idejo o poceni avtomobilu s skromnimi stroški vzdrževanja, ki bo vseeno inovativen in praktičen. Type A je denimo imel odstranljive in po dolžini nastavljive prednje sedeže. Tega po 100 letih v citroënih denimo ni več. Leta 1934 je bil predstavljen traction avant.

Štirikolesni revolucionar, prvi množični avto s prednjim pogonom in šasijo. Leto 1947 je bilo leto pujsa oziroma typa H, ki je vztrajal do leta 1981. Sledili so prelomni avtomobili sodobne zgodovine – 2CV, DS, mehari, CX … GS, BX do današnjih modelov, med katerimi je morda še najbolj prelomen berlingo. Potniški dostavnik s tako dobro zasnovo, da mu z njo uspe premagovati staranje in z vsakim letom povečevati prodajo. Nekaj podobnega je uspelo tudi xsari picasso. Njen sodobni naslednik se je ravno otresel imena picasso – zdaj se imenuje C4 spacetourer.

Med vsemi temi, verjamemo da večini znanimi imeni, se je Citroën spreminal, prilagajal, pa zavil na stranpoti in se znova našel. V zadnjem času z jasno in enotno oblikovno identiteto, pa z obujanjem udobja in norčavimi oblikovnimi potezami. Tudi inovacijami, dostopnimi množicam.

Stoletnico znamke so zaznamovali tudi pri slovenskem distributerju znamke – C Automobil Import v lasti švicarskega Emila Freya. Z razstavo Citroënovih starodobnikov v središču Ljubljane, na Stritarjevi ulici ter Mestnem trgu, kjer je bila v sodelovanju s člani Citroën kluba Slovenije predstavljena pisana zbirka avtomobilov, na ogled jih je bilo prek 30, ki so zaznamovali minulo stoletje.

Z znamko še bolj povezani pa so dolgoletni lastniki avtomobilov. To strast smo zaznali v besedah Aleša Kranjčana, predsednika Citroën Kluba Slovenije, s prek 600 člani je največji avtomobilski klub, na tiskovni konferenci ob obletnici. Kranjčan že od majhnih nog diha in živi s to znamko in si ne predstavlja, da bi vozil katero drugo. S svojimi citroëni je prepotoval že mnogo držav, prav zaradi te znamke pa je v njegovo življenje prišlo veliko ljudi, ki jim danes z veseljem reče prijatelji.

Podrobneje smo se z njim pogovarjali lansko jesen, ko je pred dvorcem Lambergh ukradel predstavo novemu berlingu in nas pritegnil s starodobnimi dostavniki; akadiano, AK400, C15 in drugimi.

Moj spomin na Citroën se nanaša predvsem na berlinga, saj nam je delal družbo kar osem let. Prišel je zaradi prvorojenke, saj je kot edini brez težav pogoltnil predimenzioniran otroški voziček. Novi berlingo nam je za ceno rabljenega enoprostorca leta 2008 ponudil največ prostora in udobja, v tem času pa se ni pokvaril niti enkrat. Zahteval je le redno vzdrževanje in kar precejšen požirek bencina – 8,4 litra na 100 km.

Drugi spomin pa me veže na Sadka Mezgeca, ki je Citroën zapustil lani. Bil je eden prvih predstavnikov znamk, s katerim sem stopil v stik že daljnjega leta 1996. Redno sva sodelovala zadnjih 20 let.

Oglaševanje je naslednje področje, na katerem je Citroën preizkušal kreativno svobodo. Ena izmed najbolj znamenitih oglaševalskih akcij se je zgodila leta 1925, ko se je ime Citroën izpisalo na enem izmed najbolj prepoznavnih francoskih simbolov – Eifflovem stolpu, kjer je ostalo celo desetletje.

Da se javnost ne bi začela dolgočasiti, so bili na stolpu zatem prikazani še številni drugi motivi, na primer svetlobna projekcija leta 1926, leto zatem pa še animacija v obliki strel. Leta 1928 pa je v Parizu začela kazati čas največja Citroënova ura na svetu. Vsako leto zatem so v tisku odzvanjale znamkine oglasne inovacije, ena bolj neverjetna od druge.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz novodobne zgodovine se marsikdo najbrž spomni Claudie Schiffer v avtomobilskem oglasu. Takrat še rosno mlada manekenka začne odmetavati krpice, zadnjo pa odvrže v dobro zaprti kabini citroëna xsare coupe.

V Sloveniji pa je Janez Hočevar Rifle v oddaji Podarim dobim podarjal citroën AX in še kakšen drugi model. Bojan Križaj pa se je leta 1986 z viso podal na reli Saturnus.

Sto let francoskega kruha in iger ter zaključek v stari Ljubljani
Foto: Žiga Intihar
Najbolj brani članki danes 1
16 ur
1. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije 2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali 3. MF pripravil davčne
Več ▼

1. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije

2. Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali

3. MF pripravil davčne predloge: kapitalski dobički bodo obdavčeni po 27,5-odstotni stopnji, dodatnih olajšav na božičnice ne bo!

4. Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv?

5. Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij

6. Lekcije propada nacionalnih letalskih družb Malev in Estonian Air

7. Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo

8. Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov

9. Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral

10. Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov

Gradbeniki izglasovali začetek postopkov za odcepitev od Inženirske zbornice Slovenije 1
16 ur
Pravna mnenja o tem, ali so sklepi pravno veljavni ali ne, so nasprotujoča
Na članek...

Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) je okoli 350 gradbenih inženirjev kljub nekaterim pomislekom izglasovalo, da začnejo postopke za razdružitev z IZS. Prevladalo je namreč mnenje, da so izčrpali vsa pravna in druga sredstva, da bi lahko gradbeniki v tej instituciji uveljavili svoje interese.

Gradbena sekcija, zbora se je udeležila okoli desetina vseh članov, očita vodstvu IZS dve stvari. Prva se nanaša na spremembe, ki jih želijo uvesti v inženirsko zbornico. Gradbeniki predstavljajo nekaj manj kot polovico članstva, vendar imajo šestino vseh glasovalnih pravic v upravnem odboru IZS. Tako so bili neuspešni pri predlogu, da se položaj predsednika, to je zdaj Črtomir Remec, omeji na največ dva mandata. Ta problematika se vleče že dlje časa.

Za še večje nezadovoljstvo, ki je sodu izbilo dno, pa je poskrbelo dogajanje, povezano z novim gradbenim zakonom. Gradbeniki vodstvu IZS očitajo, da pri pripravi zakona ni dovolj zastopalo interesov gradbenih inženirjev. Zaradi novega zakona, še bolj pa zaradi tolmačenja ministrtva za okolje in prostor, so gradbeni inženirji izgubili več pristojnosti, ki so jih imeli pred spremembo gradbene zakonodaje. Kot smo že pisali, ministrstvo za okolje in prostor razlaga novo zakonodajo tako, da lahko kot vodja projektov za stavbe nastopa le pooblaščeni arhitekt, ne pa tudi pooblaščeni gradbeni inženir. Veliko pristojnosti so izgubili tudi na področju nadzora gradnje in vodenja gradbišč.

Prijava na KPK o združljivosti funkcij vodstva

Sprejeli to tudi predlog člana gradbene sekcije Aleša Hojsa, da se komisiji za preprečevanje korupcije pošlje vprašanje, ali je mesto predsednika Inženirske zbornice Slovenije združljivo z vodenjem gospodarskih družb, tudi tistih v državni lasti. Predlog je sledil besednemu dvoboju med nekdanjim predsednikom matične gradbene sekcije pri IZS Samom Petrom Medvedom in predsednikom IZS Črtomirjem Remcem, ki je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Medved je Remcu očital, da ga je po nastopu podžupanske funkcije v mestni občini Maribor prijavil omenjeni komisiji, kar pa je Črtomir Remec zanikal.

Gradbeniki izglasovali začetek postopkov za odcepitev od Inženirske zbornice Slovenije
Foto: Jure Makovec
Vprašanje za KPK: »Ali je vodenje IZS združljivo z direktorovanjem v državnih družbah?«
16 ur
Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš
Več ▼

Na zboru Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer so gradbeni inženirji razpravljali o izstopu iz te krovne organizacije, je član gradbene sekcije Aleš Hojs predlagal, da se Komisiji za preprečevanje korupcije vloži prijava, ali je mesto predsednika Inženirske zbornice Slovenije združljivo s poslovodenjem gospodarskih družb, tudi tistih v državni lasti. Predlog je sledil besednemu dvoboju med nekdanjim predsednikom matične gradbene sekcije pri IZS Samom Petrom Medvedom in predsednikom IZS Črtomirjem Remcem, ki je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Medved je Remcu očital, da ga je po nastopu podžupanske funkcije v mestni občini Maribor prijavil omenjeni komisiji, kar pa je Črtomir Remec zanikal.