Manager
Kdaj do resnega znižanja davkov? 1
49 min
Bi imeli raje višjo plačo ali hitrejšo železnico do Kopra?
Na članek...

Začenjajo se pogajanja socialnih partnerjev o davčni reformi vlade Marjana Šarca. To je reforma, katere del je bila tudi davčna razbremenitev regresa, a jo je vlada skozi parlament spravila po hitrem postopku in že velja. Na vrsti so še pogajanja o dohodnini, kapitalskih davkih in davkih podjetij. Če je pri davčni razbremenitvi regresa v državi veljalo soglasje, da je to dobro in nujno narediti, bodo pogajanja, ki se začenjajo zdaj, precej zahtevnejša.

Napovedane ugodnejše dohodninske lestvice davkoplačevalci ne bodo občutili močno – večini se bo poznalo nekaj evrov pri mesečni neto plači. V celotnem gospodarstvu to pomeni, da bodo zaposleni plačali 270 milijonov evrov dohodnine manj. A ker vlada želi davčno nevtralno reformo, želi od podjetij in lastnikov kapitala pobrati 270 milijonov evrov več.

Za resno znižanje davkov – in za izravnan proračun tudi v prihodnosti – bi bilo nujno treba zmanjšati proračunske izdatke. Ti se približujejo 10 milijardam evrov. Če bi torej želeli, da vam od bruto plače ostane občutno višja neto plača, bi se država morala odpovedati vsaj milijardi evrov prihodkov, ki jih dobi iz vaše plače.

To bi se seveda nujno tudi nekje poznalo: morda bi bilo treba zapreti kak urad (s čimer sicer ne bi bilo prav nič narobe), morda bi bilo treba skrčiti nekatere ugodnosti, ki jih imamo (denimo neplačljivo visoko šolstvo in subvencionirana kosila za vse, ali pa se odpovedati nekaterim investicijam, denimo v ceste ali železnice. Bi imeli raje višjo plačo ali hitrejšo železnico do Kopra?

Manjši izdatki bi lahko ministrstva oziroma druge uporabnike proračunskega denarja prisilili v racionalizacijo. Morda bi enako, kot naredijo zdaj, naredili z manj denarja, če bi postali učinkovitejši. Morda bi se v bolnišnicah bolje pogajali za cene, če bi imeli manj denarja. Mogoče bi bil drugi tir zgrajen za tretjino manj denarja, če bi ga bilo na voljo le toliko. Morda bi bilo manj podjetniških subvencij za nakup kakega stroja – česar bi bili gotovo veseli v podjetjih, ki z davki prek subvencij financirajo naložbo svojega tekmeca.

Visoki davki ne pomenijo le nizkih plač– več je zbranega denarja, več tega denarja tudi »izgine«. Ali kot je napisal profesor ekonomije Marko Pahor po obisku Guernseyja, majhne otoške države z nizkimi davki: »Živeti v državi z nizkimi davki pomeni povsem drugačno miselnost. Vsak je veliko bolj odgovoren zase in za svoje okolje, za katerega tudi dejavno prispeva. V okoljih, kjer so davki razmeroma visoki, na primer pri nas, država pobere davke in prispevke, a zato od nje pričakujemo veliko več – socialno varnost, dobre ceste in železnice, brezplačno šolanje tudi v zasebnih šolah, učinkovito in brezplačno zdravstvo. Je pa naša težava tudi v distribuciji z davki zbranega denarja – dlje ko je denar od davkoplačevalca in več ko ga je, manj transparentna je poraba in večja je možnost korupcije.«

V Mariboru napad na okrožno sodnico
2 uri
Policija preiskuje sum poskusa umora mariborske okrožne sodnice. Davi okoli 1.15 je bila namreč policija obveščena, da je bila na območju Maribora napadena in hudo poškodovana sodnica.
Več ▼

Policija preiskuje sum poskusa umora mariborske okrožne sodnice. Davi okoli 1.15 je bila namreč policija obveščena, da je bila na območju Maribora napadena in hudo poškodovana sodnica. Posredovali so reševalci in policisti. Poškodovani so nudili pomoč in jo odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, so sporočili s Policijske uprave Maribor.

V sodstvu in sodniškem društvu so napad ostro obsodili. (STA)

Slovenija po Globalnem mirovnem indeksu 2019 napredovala na 8. mesto
3 ure
Slovenija je na seznamu 163 držav globalnega mirovnega indeksa (GPI) letos za dve mesti izboljšala uvrstitev in je na visokem 8. mestu. Na vrhu seznama je že dvanajstič zapored Islandija, pred
Več ▼

Slovenija je na seznamu 163 držav globalnega mirovnega indeksa (GPI) letos za dve mesti izboljšala uvrstitev in je na visokem 8. mestu. Na vrhu seznama je že dvanajstič zapored Islandija, pred Novo Zelandijo, ki je v primerjavi z lanskim poročilom ohranila drugo mesto. Za njo je Portugalska, ki je s tretjega mesta izrinila Avstrijo. (STA)

EBRD ukrajinskemu lastniku Perutnine Ptuj stomilijonskega posojila še ni odobrila
3 ure
Zakulisje poslov s piščančjimi prsmi in kakšni očitki letijo na Ukrajince
Na članek...

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v začetku tedna preložila odločanje o stomilijonskem posojilu za ukrajinskega perutninarja MHP Group, ki je prevzel Perutnino Ptuj. Med drugim se Ukrajinci spopadajo z obtožbami, da po vprašljivi poti zaobhajajo kvote, ki so določene za piščančje prsi.

V Perutnini Ptuj, tako poroča portal Instore, razlagajo, da je bil sestanek upravnega odbora EBRD za odločanje o tem posojilu maja prestavljen, zato bodo končno odločitev sprejeli v prihodnje. Zavrnili so tudi navedbe, da bi z denarjem EBRD plačali prevzem Perutnine Ptuj, temveč naj bi ga porabili za refinanciranje in optimizacijo kreditnega portfelja. Po njihovih izjavah je MHP Group končal prevzem Perutnine Ptuj in izvaja izčrpen pregled proizvodne baze za načrt preoblikovanja, ki ga misli predstaviti še letos. Prav tako načrti MHP Group, ki naj bi v Perutnino Ptuj v prihodnjih petih letih investiral okoli 200 milijonov evrov, niso odvisni od posojila EBRD, ampak bodo za to namenili kapital skupine.

Je pa Deutsche Welle ta teden objavili zgodbo o tem, kako piščančje meso, ki ga pridela ukrajinski tako imenovani perutninski baron Jurij Koyuk, dobi status proizvoda Evropske unije in zaobide kvote, ki so določene za uvoz piščančjih filejev. Ukrajinci piščance razkosajo v Ukrajini, nato pa jih uvozijo v svoje evropske obrate na Nizozemskem in Slovaškem, kjer jih izkoščičijo in tako predelajo v fileje. Evropski perutninarji na to opozarjajo že dlje časa.

MHP Group potrjuje, da v Evropsko unijo izvaža neizkoščičene piščančje prsi, kjer jih dokončno izkoščiči, vendar da je vse v skladu z zakoni. »V nasprotju s poročili ne izkoriščamo lukenj v predpisih, ampak so vsi naši postopki v skladu z regulativo Evropske unije,« je za Deutsche Welle povedala predstavnica MHP Group Anastasia Sobotjuk.

EBRD ukrajinskemu lastniku Perutnine Ptuj stomilijonskega posojila še ni odobrila
Foto: Petra Subic
Včeraj so v več državah EU doživljali ujme s točo
4 ure
V Sloveniji ta konec tedna več težav povzročajo razmere na cestah, vreme pa je prizanesljivo. Na spletni strani, kjer spremljajo hude vremenske pojave, uporabniki pa jim pošiljajo posnetke s
Več ▼

V Sloveniji ta konec tedna več težav povzročajo razmere na cestah, vreme pa je prizanesljivo. Na spletni strani, kjer spremljajo hude vremenske pojave, uporabniki pa jim pošiljajo posnetke s terena, so včeraj objavili več posnetkom ujme s točo, ki so jih doživljali po različnih državah v EU.

S severa Francije prihaja posnetek potnikov, ki so, ujeti v avto, lahko samo nemočno opazovali, kako jim zaradi ogromne toče poka vetrobransko steklo.

Toča na Severu Italije je v soboto pobelila ceste.

Toča je pustošila tudi v Kalamati, v Grčiji, od koder prihajajo znamenite olive.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete 1
4 ure
1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla2. (intervju) Upam, da bomo zaradi robotov lahko skrajšali delovnik3. Bi imeli Gorskega zdravnika? Fino, plačajte ga4. Kaj najbolj tare
Več ▼

1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

2. (intervju) Upam, da bomo zaradi robotov lahko skrajšali delovnik

3. Bi imeli Gorskega zdravnika? Fino, plačajte ga

4. Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju

5. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Kandidati za novega vodjo konservativcev proti hitrejšemu imenovanju Johnsona
4 ure
Kandidati za novega vodjo britanskih konservativcev in s tem novega premierja so se danes izrekli proti temu, da bi opustili nadaljnja glasovanja, člani stranke pa bi po pošti odločali le o
Več ▼

Kandidati za novega vodjo britanskih konservativcev in s tem novega premierja so se danes izrekli proti temu, da bi opustili nadaljnja glasovanja, člani stranke pa bi po pošti odločali le o kandidaturi nekdanjega britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona, ki je v prvem krogu glasovanja ta teden prejel največ glasov, poroča britanski BBC.

Glasovanja so predvidena še prihodnji teden, dokler ne bosta ostala samo še dva kandidata. Nato pa bo o nasledniku Therese May na čelu konservativcev po pošti odločilo okoli 160.000 članov stranke. Novi predsednik stranke, ki bo postal tudi novi britanski premier, bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.

A vodstvo torijcev naj bi po poročanju BBC načrtovalo, da bi spričo prepričljive zmage Johnsona v prvem krogu ostale kandidate umaknili iz tekme, glasovanj prihodnji teden ne bi bilo, člani stranke pa bi po pošti odločali le o Johnsonu. Preostali kandidati temu nasprotujejo. (STA)

Kandidati za novega vodjo konservativcev proti hitrejšemu imenovanju Johnsona
Foto: Aleš Beno
Študija: Google z zbiranjem novic lani do 4,7 milijarde dolarjev
5 ur
Ameriški spletni velikan Google je z zbiranjem novic z različnih novičarskih spletnih strani, za katere izdajateljem ne plačuje, lani prišel do 4,7 milijarde dolarjev (4,17 milijarde evrov)
Več ▼

Ameriški spletni velikan Google je z zbiranjem novic z različnih novičarskih spletnih strani, za katere izdajateljem ne plačuje, lani prišel do 4,7 milijarde dolarjev (4,17 milijarde evrov) prihodkov, je razvidno iz ta teden objavljene študije News Media Alliance. (STA)

Nič več zbiranja zamaškov za dobrodelne namene 1
6 ur
Koroško podjetje MPI Reciklaža, ki sodi v skupino Tab in je bilo eno vodilnih pri prevzemanju plastičnih zamaškov, je organizatorje zbiranja zamaškov obvestilo, da zaradi spremembe tehnologije
Več ▼

Koroško podjetje MPI Reciklaža, ki sodi v skupino Tab in je bilo eno vodilnih pri prevzemanju plastičnih zamaškov, je organizatorje zbiranja zamaškov obvestilo, da zaradi spremembe tehnologije zaključuje s prevzemi zamaškov. Od leta 2007 so prevzeli in predelali skoraj 3400 ton zamaškov in tako donirali skoraj 950 tisoč evrov.

Iz podjetja, ki ima sedež na območju občine Črna na Koroškem, so že konec marca poslali obvestilo vsem zbiralcem plastičnih zamaškov, da zaključujejo s prevzemi. Vse zamaške, ki jih zbiralci še imajo zbrane ali pa akcije potekajo še do konca šolskega leta oz. v juniju in juliju, pa bodo še odpeljali, so navedli.

"Glavni razlog, da bomo prenehali z zbiranjem, je sprememba tehnologije predelave plastičnih izdelkov, kar nam več ne omogoča ustrezne predelave plastičnih zamaškov," je podjetje zapisalo v sporočilu vsem, ki organizirajo akcije zbiranja zamaškov. (STA)

Savdska Arabija napoveduje ukrepe zaradi napadov na tankerje 5
6 ur
Savdska Arabija je pozvala k hitremu ukrepanju za zagotovitev oskrbe z energijo v Zalivu. Pridružila se je ZDA pri obtožbah Irana za četrtkove napade na dva naftna tankerja, ki so v pomorskem
Več ▼

Savdska Arabija je pozvala k hitremu ukrepanju za zagotovitev oskrbe z energijo v Zalivu. Pridružila se je ZDA pri obtožbah Irana za četrtkove napade na dva naftna tankerja, ki so v pomorskem prometu z nafto ključnega pomena, poroča Reuters.

Savdski minister za energijo Khalid al-Falih pa je dejal, da se bodo države OPEC najbrž srečale v prvem tednu julija na Dunaju. Upa, da bodo našli soglasje za podaljšanje dogovora o omejevanju črpanja nafte.

Savdski princ Mohamed bin Salman je v prvem komentarju po napadih na tankerje v Omanskem zalivu sporočil, da "ne bo okleval" z odzivom na grožnje Savdski Arabiji, pa povzema STA. Medtem je Iran, ki ga Savdska Arabija in nekatere zahodne države krivijo za napade, zaradi teh obtožb v soboto na pogovor poklical britanskega veleposlanika v Teheranu.

Hrvaški delodajalci nujno zahtevajo dodatne kvote za tuje delavce 7
7 ur
Pred začetkom osrednje turistične sezone je stanje na hrvaškem trgu dela kritično in je odpiranje posameznih namestitvenih objektov in gostinskih lokalov ogroženo, opozarjajo v združenju
Več ▼

Pred začetkom osrednje turistične sezone je stanje na hrvaškem trgu dela kritično in je odpiranje posameznih namestitvenih objektov in gostinskih lokalov ogroženo, opozarjajo v združenju hrvaških delodajalcev. Kot ocenjujejo, primanjkuje najmanj 15.000 delavcev. Vlada zaenkrat zahteve za dodatne kvote za uvoz delovne sile zavrača.

Poudarili so, da so prisiljeni iskati delavce na drugih trgih. Po navedbah članov združenja delodajalcev je v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu nujno potrebnih najmanj 15.000 delavcev. Skupaj z živilsko industrijo in kmetijstvom naj bi po nekaterih ocenah letos na Hrvaškem potrebovali dodatnih 30.000 delavcev. (STA)

EY opozarja na počasno rast največjih nemških podjetij 1
7 ur
Največja nemška podjetja na mednarodnih lestvicah zaostajajo za konkurenco iz tujine, je pokazala ta teden objavljena raziskava svetovalne firme EY. Prihodki in zaslužki 44 nemških podjetij z
Več ▼

Največja nemška podjetja na mednarodnih lestvicah zaostajajo za konkurenco iz tujine, je pokazala ta teden objavljena raziskava svetovalne firme EY. Prihodki in zaslužki 44 nemških podjetij z lestvice 1000 največjih po ustvarjenem dobičku so se lani okrepili precej bolj skromno kot rezultati družb iz drugih delov sveta.

V primerjavi z njimi so ameriška podjetja prihodke v povprečju povečala za 10,5 odstotka, azijska podjetja za 10,1 odstotka in podjetja iz celotne EU za 7,7 odstotka.

Dobiček iz poslovanja se je v povprečnem ameriškem podjetju okrepil za 12,8 odstotka, v azijskem pa za 12,2 odstotka. Evropska podjetja so beležila 11,6-odstotno rast. Analiza sicer ne zajema bank in zavarovalnic. (STA)

Najbolj brani članki danes
20 ur
1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla2. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom3. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom
Več ▼

1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla

2. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

3. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

4. Kakšne davke hočejo delodajalci in kakšne sindikati

5. Kako sem med iskanjem namiznega prta v Damasku doživela vojno razdejanje

6. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?

7. BMW 7 in X7: popotovanje po deželi vampirjev, obcestnih jaškov in prelepih gradov

8. Krčev T-2 v izdajo komercialnih zapisov; zakaj to skriva pred upnico DUTB?

9. Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju

10. Kaj je Fragmat, kjer je zgorelo?

Kitajska industrijska proizvodnja maja z najnižjo rastjo v 17 letih 3
22 ur
Obseg kitajske industrijske proizvodnje se je maja povečal za pet odstotkov, kar je najnižja rast po letu 2002, navedbe kitajskih državnih statistikov povzema francoska tiskovna agencija AFP. To
Več ▼

Obseg kitajske industrijske proizvodnje se je maja povečal za pet odstotkov, kar je najnižja rast po letu 2002, navedbe kitajskih državnih statistikov povzema francoska tiskovna agencija AFP. To bi po ocenah analitikov lahko predstavljalo nov dokaz, da se drugo največje gospodarstvo na svetu ohlaja.

Prodaja na drobno je medtem z 8,6-odstotno rastjo presegla pričakovanja analitikov. (STA)

EU dovolila povečanje uvoza govedine iz ZDA 12
23 ur
Evropska unija je z ZDA sklenila dogovor o povečanju uvoza nehormonsko vzrejene ameriške govedine, je včeraj sporočila Evropska komisija. Gre za enega od poskusov Bruslja, da bi zmanjšal
Več ▼

Evropska unija je z ZDA sklenila dogovor o povečanju uvoza nehormonsko vzrejene ameriške govedine, je včeraj sporočila Evropska komisija. Gre za enega od poskusov Bruslja, da bi zmanjšal trgovinske napetosti med stranema.

Trenutno ima EU zgornjo mejo za uvoz nehormonsko vzrejene govedine postavljeno pri 45.000 tonah, pri čemer ni določeno, od kod naj je bo koliko uvožene.

Glede na včeraj obelodanjen dogovor pa bo EU postopoma povečala delež znotraj te kvote, ki bo na voljo za uvoz iz ZDA. V sedmih letih naj bi tako iz največjega gospodarstva na svetu v EU prišlo 35 tisoč ton nehormonsko vzrejene govedine. Preostali delež bodo lahko v EU izvozile druge tretje države. (STA)

Britanska vlada za ogljično nevtralnost do leta 2050 3
24 ur
Britanska vlada je ta teden predstavila načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, v skladu s katerim bi cilj ogljične nevtralnosti dosegli do leta 2050. Načrt je bil deležen
Več ▼

Britanska vlada je ta teden predstavila načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, v skladu s katerim bi cilj ogljične nevtralnosti dosegli do leta 2050. Načrt je bil deležen široke politične podpore, medtem ko si okoljevarstveniki kljub temu želijo odločnejših ukrepov.

Nov britanski načrt je precej bolj optimističen ob obstoječega, ki je do leta 2050 nalagal 80-odstotno znižanje emisij. Britanski finančni minister Philip Hammond je zato že opozoril, da bi lahko uresničitev ambicioznejšega načrta Veliko Britanijo stala približno 1000 milijard funtov. (STA)

Britanski znanstveniki ob siceršnjem poudarjanju nujnosti zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida opozarjajo na posledice zelene brezogljične ekonomije, ki jih ima ta za naravne vire. Električni avtomobili in nič emisij = surovinski, ekološki in socialni problem

Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju
15.06.2019 15:00

Pomanjkanje kadra, toga delovnopravna zakonodaja in visoka obremenitev stroškov dela. To so tri ključne omejitve pri zaposlovanju, ki so jih v naši anketi med 50 podjetji z Managerjeve lestvice TOP 101 najpogosteje omenjali delodajalci.

Glede na ugodno gospodarsko klimo in novosti na področju davčne zakonodaje regresa nas je zanimalo, s kakšnimi omejitvami se pri zaposlovanju srečujejo slovenska podjetja. Njihove odgovore smo strnili v sedem ključnih točk.

1. Pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra

To je bil najpogostejši odgovor med 50 podjetji z lestvice TOP 101. Anketa zavoda za zaposlovanje sicer kaže, da se v povprečju 44,6 odstotka delodajalcev srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Med velikimi podjetji je takšnih kar 65,9 odstotka. In kaj pravijo v podjetjih?

V Akrapoviču ocenjujejo, da na trgu dela ni dovolj usposobljenih kadrov zaradi omejene velikosti trga. »Ker delujemo v specifični panogi s specifičnimi izdelki, je težko dobiti človeka z izkušnjami na tem področju, zato ga moramo na novo izučiti,« pravijo. Prenos in izmenjava znanj, spretnosti in izkušenj sta zato ključna.

»Želeli bi si predvsem več kandidatov s tehnično izobrazbo različnih smeri. Nasploh opažamo, da je to težava slovenskega gospodarstva – na primer vpis v tehnične srednje šole je manjši, kot so trenutne potrebe,« pravijo v Salonitu Anhovo. Podobno ugotavljajo v Steklarni Hrastnik: »Danes podjetja potrebujemo nove, drugačne kompetence in znanja. Ključno je, da se določeni izobraževalni programi že med izobraževanjem povezujejo s podjetji. Že danes občutimo pomanjkanje kandidatov tehničnih profilov (elektro, strojna, IT) na vseh izobrazbenih ravneh, kar se bo verjetno v prihodnje še krepilo.«

2. Neugodni pogoji dela odvračajo delavce

Delodajalci imajo pogosto težave pri iskanju kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. V Luki Koper, Filcu in še nekaterih drugih podjetjih so kot eno glavnih omejitev omenili pripravljenost delavcev na večizmensko delo in delo med vikendi. V izlaškem Etiju trenutno opažajo predvsem pomanjkanje motivacije pri proizvodnih delavcih, ki so se pripravljeni na novo zaposliti, v Darsu pa manj pripadnosti med mlajšimi kadri, zaradi česar se veča fluktuacija.

Presežna ponudba delovnih mest je namreč povzročila tudi konkurenco med podjetji za kadre. Zaposlovalci morajo tako že pri ponudbah pri iskanju profilov pripraviti delavcem zanimivo in konkurenčno ponudbo, pravijo v Elektru Ljubljana. »Zahteve kandidatov so vse višje, kar nam predvsem ruši obstoječa razmerja plač,« pa pravijo v zreškem Uniorju.

3. Visoka obremenitev stroškov dela

Veliko podjetij je v zadnjem času sicer zvišalo plače zaposlenih in izboljševalo plačne sisteme. V naši anketi je večina podjetij poudarila, da si želijo predvsem davčne razbremenitve stroškov dela. »Obdavčitev plač je visoka, zaradi česar delodajalci težko nagradijo zaposlene, saj je realen učinek bruto plače ali na primer povišic majhen oziroma manjši, kot bi si delodajalec želel,« pravijo v Atlantic Grupi.

V podjetju Mahle Electric Drives Slovenija ob tem dodajajo, da je zaradi visokih davkov na plače težje doseči višjo neto plačo: »Slovenski delodajalci komajda ponujajo konkurenčno plačo v primerjavi z drugimi državami, zato mladi strokovnjaki državo pogosto zapuščajo.«

4. Omejitve pri zaposlovanju tujcev

Zaradi pomanjkanja kadra podjetja te večinoma uvažajo iz tretjih držav. Vendar pa precej podjetij pravi, da so postopki zapleteni in dolgotrajni. »Narava našega dela zahteva hiter odziv na spremenjene potrebe, a postopki zaposlitve tujcev so ponavadi predolgi, kljub ustrezni zakonodaji, saj se pogosto zaplete pri izvedbi – predvsem zaradi človeškega dejavnika,« pravijo v Steklarni Hrastnik.

Da so postopki pridobivanja delovnih dovoljenj dolgotrajni, na poti pa veliko birokratskih ovir, opozarjajo tudi v Hidrii, Danfossu Trati, Heliosu, A1 in Telemachu in Zlatarni Celje. V Iskraemecu pa ob tem dodajajo: »Na žalost je naše poslovno okolje še vedno premalo atraktivno za tujce. Slovenija je zaradi visokih davkov nekonkurenčna, stroški dela so enostavno previsoki.«

V Iskri v zvezi z zaposlovanjem tujcev opozarjajo tudi na brezposelne, ki niso motivirani za delo in zgolj formalno prihajajo na pogovore za delo: »Zaradi takšnih tujci iz tretjih držav, ki so sicer pogosto bolj motivirani za delo, ne morejo dobiti dovoljenj za delo pri nas.«

5. Toga delovnopravna zakonodaja

»Delovna zakonodaja ne omogoča fleksibilnosti pri zaposlovanju, predvsem pri zaposlitvi za določen čas, saj še vedno ne sledi zahtevam gospodarstva in se ne spreminja,« pravijo v BTC. Tudi v Elradu International, Cinkarni Celje in Merkurju se strinjajo, da zdajšnja zakonodaja omejuje prožnost delodajalcev pri zaposlovanju.

V Premogovniku Velenje kot primer toge zakonodaje navajajo upokojevanje delavcev, ki je v celoti odvisno od odločitve delavca. »Delodajalec težko načrtuje zaposlovanje, slabša sta prenos znanja in razvoj kadrov …,« dodajajo v Premogovniku.

Kemofarmacija pri zaposlovanju opozarja še na »zmanjšanje števila zaposlenih, ki je vezano na relativno formalizirane postopke, dodaten izziv pa je v teh primerih možnost izbire tistih zaposlenih, ki nimajo potenciala. Menimo, da zakon tu nekoliko neselektivno varuje določene kategorije zaposlenih.«

V HSE med omejitvami navajajo zaposlovanje za določen čas kot alternativo institutu poskusnega dela, razmeroma togo sistemizacijo in posledično izločanje dobrih kandidatov, ki ne ustrezajo formalnim pogojem.

6. Višja minimalna plača

Prihodnje leto se iz definicije minimalne plače izvzemajo vsi dodatki, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Predvsem proizvodna podjetja svarijo, da se jim bodo porušili plačni sistemi in precej zvišali stroški dela, če bodo želeli ohraniti trenutna plačna razmerja.

»Pričakujemo, da se bodo z dvigom minimalne plače pogoji poslovanja poslabšali. V prvi vrsti se bomo soočili z višjimi stroški dela, posledično lahko pri delu zaposlenih pride do uravnilovke, kar na zaposlene deluje izredno nestimulativno,« pravijo v Iskraemecu.

V Talumu iz Kidričevega so izdelali že več simulacij zaradi napovedanega dviga minimalne plače. »Veliko delodajalcev bo z usklajevanjem porušenih razmerij imelo veliko večje težave kot zgolj z uskladitvijo najnižjih plač z vsakokratnim veljavnim zneskom zakonske minimalne plače.« Ob tem dodajajo, da je tveganje največje prav za skupino delavcev, ki naj bi jim zakonodaja pomagala.

O posledicah zvišanja minimalne plače v letu 2020 smo podrobneje pisali nedavno.

7. Birokracija

Pri omejitvah so podjetja nekajkrat omenila tudi birokracijo. Tako denimo v Ljubljanskih mlekarnah v ospredje postavljajo veliko administrativno obremenjenost nekaterih ukrepov države, ki jih sicer pozdravljajo: »Seveda so dobrodošle različne vrste subvencij za zaposlovanje, vendar so administrativni postopki, ki jih mora podjetje ob tem spoštovati in izvajati, mnogokrat izrazito nesorazmerni.«

Kaj najbolj tare slovenske velike delodajalce pri zaposlovanju
Foto: Shutterstock
IEA ne vidi veliko možnosti za občutnejše zvišanje cen nafte 1
15.06.2019 14:10
Skromna rast povpraševanja po nafti bo v kombinaciji z zajetnimi zalogami črnega zlata v državah, ki niso članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), prizadevanja za zvišanje cen nafte
Več ▼

Skromna rast povpraševanja po nafti bo v kombinaciji z zajetnimi zalogami črnega zlata v državah, ki niso članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), prizadevanja za zvišanje cen nafte precej otežila, je danes opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Globalne zaloge so dovolj velike, da zadostijo morebitni večji rasti povpraševanja.

Julija bo zasedala skupina Opec+, ki jo ob članicah naftnega kartela Opec sestavljajo še nekatere druge velike proizvajalke nafte z Rusijo na čelu. Srečanje bo potekalo v začetku julija na Dunaju, na njem pa naj bi odločali o morebitnem podaljšanju sporazuma o omejevanju proizvodnje.

Trenutno velja dogovor 25-članskega zavezništva o zmanjšanju proizvodnje za 1,2 milijona sodov dnevno od začetka letošnjega leta, potem ko so konec lanskega leta cene upadle za več kot 30 odstotkov. (STA)

V Zagrebu obudili projekt ureditve kolesarske poti do meje s Slovenijo 6
15.06.2019 12:42
Po treh letih premora so na Hrvaškem sklenili nadaljevati s projektom ureditve 121 kilometrov kolesarskih poti ob reki Savi med hrvaško-slovensko mejo in Ivanić-Gradom. Vrednost projekta je 123
Več ▼

Po treh letih premora so na Hrvaškem sklenili nadaljevati s projektom ureditve 121 kilometrov kolesarskih poti ob reki Savi med hrvaško-slovensko mejo in Ivanić-Gradom. Vrednost projekta je 123 milijonov kun (16,6 milijona evrov), ki jih bodo večinoma zagotovili iz evropskih skladov, 15 odstotkov pa bosta prispevala županija in mesto Zagreb.

Infrastrukturni projekt Greenway (Zelena pot), ki predvideva izgradnjo kolesarske steze ob reki Savi od meje s Slovenijo pri Obrežju in Lijevim Dubrovčakom približno 50 kilometrov vzhodno od hrvaške prestolnice, so v Zagrebu predstavili leta 2015. Gre za del drugega hrvaškega kolesarskega koridorja. (STA)

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
15.06.2019 12:00
1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla2. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?3. Prestavitev množičnega vrednotenja
Več ▼

1. V torek se obeta ena največjih sprememb cen bencina in dizla

2. Moderni vlaki na makadamu: naročili smo švicarske vlake. Kdaj se bomo vozili kot Švicarji?

3. Prestavitev množičnega vrednotenja nepremičnin zelo verjetno ni zadnja

4. Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom

5. Gorenjski podjetnik, ki z Damianom Merlakom snuje gigantsko baterijo

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo