Manager
Rast posojil gospodinjstvom in podjetjem v območju evra še naprej miruje
28.08.2018 11:05
Stopnja rasti posojil podjetjem in gospodinjstvom v območju z evrom je julija stagnirala, kažejo podatki Evropske centralne banke. To jim otežuje delo, saj postopno ukinjajo stimulativni program
Več ▼

Stopnja rasti posojil podjetjem in gospodinjstvom v območju z evrom je julija stagnirala, kažejo podatki Evropske centralne banke. To jim otežuje delo, saj postopno ukinjajo stimulativni program odkupovanja obveznic. Od oktobra bodo kupovali le še po 15 milijard evrov obveznic mesečno, decembra pa bodo z novimi nakupi predvidoma zaključili.

Posojila nefinančnim podjetjem so julija v medletni primerjavi po prilagojenih podatkih porasla za 4,1 odstotka, kar je enako kot junija. Nespremenjena je bila tudi stopnja prilagojene rasti posojil gospodinjstvom, in sicer pri treh odstotkih, so sporočili iz ECB. (STA)

Ljubljana bo dobila 230 stanovanj po več kot pet tisočakov za kvadratni meter
2 uri
V Ljubljani bodo letos končno začeli graditi tri stanovanjske objekte v središču mesta, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo top ponudbe za petičneže; gre za Palačo in Vilo Schellenburg ob Gosposvetski cesti (nekdanji Kolizej), Zlato hišo ob Dalmatinovi ulici in stanovanjski kompleks Šumi ob Slovenski cesti
Na članek...

Andrej Kuplenk, direktor nepremičninske agencije ABC nepremičnine, ki je zastopnik investitorjev pri prodaji 127 stanovanjskih enot v Palači Schellenburg in stanovanjsko-poslovnega objekta Zlata hiša, je prepričan, da bo končna povprečna cena stanovanj močno presegla pet tisoč evrov za kvadratni meter. Vprašali smo ga, kje vidi razloge za drzne napovedi.

Na podlagi česa tako optimistično napovedujete, da bodo cene kvadratnega metra v omenjenih treh projektih presegle pet tisoč evrov?

Majhna ponudba in zadostno povpraševanje po takšnih stanovanjih sta glavna razloga, ki investitorjem narekujeta, da na teh lokacijah zgradijo prestižna stanovanja. Dražja zemljišča, daljši čas pridobivanja gradbenega dovoljenja, vgrajena oprema in materiali ter seveda zahtevnejša in dražja gradnja upravičujejo višje cene, kot smo jih bili v Ljubljani vajeni do zdaj. Investitorji tudi vedo, da je tako dobrih lokacij v središču mesta zdaj tako rekoč zmanjkalo, kar so tudi upoštevali pri svoji prodajni strategiji in postavljanju cene.

Koliko bi morali odšteti za takšna stanovanja, če bi jih umestili v središče Dunaja ali Münchna?

Upam si trditi, da kar precej več kot 15 tisoč evrov za kvadratni meter, seveda upoštevajoč primerljivo lokacijo. Vedeti moramo, da ima Ljubljana verjetno najmanjše središče v Evropi glede na število prebivalcev. To vpliva tako na turistični čar mesta kot tudi na možnost nove stanovanjske pozidave. Tudi, na primer, v Beogradu, kjer pospešeno gradijo nova stanovanja, kvadratni meter najdražjih stanovanj, recimo v soseski Beograd na vodi, stane okrog 7.700 evrov.

Ponudba 230 stanovanj v enem samem letu je verjetno prevelika za središče mesta. Koliko časa bo potrebno, da se bodo vsa prodala?

Interesenti za nakup stanovanj niso samo premožnejši Slovenci, veliko zanimanja je tudi med tujci. Zlasti zanje cene niso previsoke, saj prihajajo iz svetovnih prestolnic, kjer so cene takšnih stanovanj na primerljivih lokacijah precej višje. Kupci se zavedajo, da je sedanja ponudba edinstvena in se verjetno ne bo več ponovila. Menim, da bodo vsa stanovanja prodana prej kot v 24 mesecih.

Bodo razen lokacije stanovanja imela še kakšne presežke, ki jih do zdaj še nismo poznali?

Vgrajeni materiali bodo novejši in kakovostnejši, stroški vzdrževanja pa s tem nižji. Zares velika posebnost v Palači in Vili Schellenburg pa je, da bo pri vseh stanovanjih prvič v ceno vključena tudi večina stanovanjske opreme. Kupec si bo poleg keramike, kopalniške opreme in talnih oblog, kar vse že poznamo, izbral tudi drugo stanovanjsko opremo, ki jo bo investitor predstavil v vzorčni sobi. S tem želijo kupcu omogočiti lažji in manj stresen nakup in opremljanje stanovanja. Oprema bo zaradi količinskega nakupa cenejša, kar se bo kazalo v nižji prodajni ceni stanovanja, po pridobljenem uporabnem dovoljenju pa bodo vsa stanovanja hitro uporabna za udobno bivanje.

Kdaj se bo začela prodaja stanovanj v Kolizeju in Zlati hiši?

Čeprav so cene že določene, se prodaja še ni začela. Kupci sicer lahko z investitorjem že sklenejo nezavezujočo rezervacijo izbranega stanovanja, prodajno pogodbo pa bodo lahko sklenili , ko bodo sprejeti splošni pogoji prodaje.

Ljubljana bo dobila 230 stanovanj po več kot pet tisočakov za kvadratni meter
Hyundai prebrodil ohlajanje Kitajske in povečal dobiček
3 ure
Prodaja Hyundaia je na največjem svetovnem trgu v prvem trimesečju strmoglavila za 19 odstotkov, družba pa je vseeno prvič v zadnjih šestih trimesečjih povečala čisti dobiček.
Na članek...

Korejski avtomobilski velikan Hyundai je v prvem letošnjem četrtletju čisti dobiček povečal za 24 odstotkov, na 645 milijonov evrov. Glavna zasluga za to gre dobri prodaji na domačem, južnokorejskem trgu in v ZDA, ki je izravnala upad prodaje na kitajskem trgu. Gre za prvo povečanje dobička v zadnjih šestih četrtletjih. Dobiček iz poslovanja se je povzpel na 614 milijonov evrov. Prihodki so se povečali za 6,9 odstotka, na 18,5 milijarde evrov.

Povečanje dobička so dosegli potem, ko so naznanili načrte za ustavitev proizvodnje v svoji najstarejši kitajski tovarni, kjer se spopadajo s presežnimi zmogljivostmi. Prodaja na Kitajskem je v prvem četrtletju upadla za slabo petino, na najnižjo raven po svetovni gospodarski krizi v letu 2009. Na tem trgu se je prodaja vseh avtomobilov v letu 2018 skrčila prvič v skoraj treh desetletjih, upadanje pa se nadaljuje tudi v prvem trimesečju tega leta. Med razlogi za slabo prodajo navajajo pomanjkanje privlačnih modelov ter vse večjo konkurenco lokalnih in svetovnih tekmecev.

Po svetu so prodali 1,02 milijona avtomobilov, v istem obdobju lani pa 1,05 milijona. Če ne upoštevamo Kitajske, so prodajo povečali za 0,4 odstotka, na 887.489 avtov. V Seulu napovedujejo, da se bo globalno povpraševanje okrepilo z uvedbo novih modelov na Kitajskem in da se bodo osredotočili na hitro rastoče trge – Indijo in države ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije).

Na domačem trgu se je prodaja povečala za 8,7 odstotka, na najvišjo raven po letu 2002. Obrestoval se je začetek prodaje novega velikega športnega terenca palisade, medtem ko se ameriški in evropski proizvajalci ubadajo z upadom prodaje. V ZDA, drugem največjem avtomobilskem trgu, je Hyundai ujel prehod na športne terence in dosegel dvoodstotno rast, kar je bila prva rast prodaje po letu 2016.

Hyundai prebrodil ohlajanje Kitajske in povečal dobiček
Najbolj brani članki danes
3 ure
1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?3.
Več ▼

1. Ali lahko Jankovićeva Electa reši vaše stanovanjsko vprašanje? Na dražbo 35 hiš na Vrhniki

2. Nepremičninski davek ni pozabljen. Katere so glavne načrtovane spremembe za Slovenijo 2020?

3. Vozila na dražbi: ford mustang, audi Q5, maserati, starodobni BMW …

4. Kje servisirate avto v garanciji in kje ga zares morate?

5. Kako globoko gredo Šarčeve reforme

6. Mercedes za VIP goste s krepkimi motorji, sedeži razreda S in kmalu tudi na elektriko

7. Javni dolg evrskih držav: lani so bile nekatere še kar pridne, druge niti najmanj

8. Spoznajte Avstrijce, ki na Notranjskem vlagajo 30 milijonov evrov in odpirajo več kot sto delovnih mest

9. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji najslabše v zadnjih dveh letih in pol

10. Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji

Naslovne zgodbe Financ
3 ure
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
24ur.com: Edini kandidat za direktorja NPU naj bi bil Darko Muženič 3
4 ure
Uradniški svet je prejšnji teden oblikoval mnenje o edinem kandidatu na ponovljenem natečaju za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po poročanju 24ur.com naj bi šlo za direktorja
Več ▼

Uradniški svet je prejšnji teden oblikoval mnenje o edinem kandidatu na ponovljenem natečaju za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po poročanju 24ur.com naj bi šlo za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Darka Muženiča, ki naj bil izbranec prve policistke Tatjane Bobnar. Na policiji pravijo, da odločitev še ni sprejeta.

Portal 24ur.com pa navaja, da je Muženiča izbrala Bobnarjeva, kot primernega pa naj bi ga že ocenil tudi uradniški svet. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, so dokumentacijo že posredovali na ministrstvo za notranje zadeve, imena pa zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo razkriti. Po prejemu se bo s kandidatom sestala in javnost seznanila s svojo odločitvijo, so napovedali.

Zavarovalnica Triglav izdala podrejeno obveznico 1
5 ur
Zavarovalnica Triglav je izdala 30,5-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 10,5 leta, so sporočili iz zavarovalnice. Z njo nadomeščajo prej izdano podrejeno obveznico, ki bo zapadla
Več ▼

Zavarovalnica Triglav je izdala 30,5-letno podrejeno obveznico z možnostjo odpoklica po 10,5 leta, so sporočili iz zavarovalnice. Z njo nadomeščajo prej izdano podrejeno obveznico, ki bo zapadla leta 2020. Kot so še sporočili, je nova izdaja del rednih aktivnosti upravljanja kapitala skupine, s katerimi zavarovalnica zagotavlja optimalno kapitalsko sestavo in njegovo stroškovno učinkovitost.

Skupna velikost izdaje obveznic znaša 50 milijonov evrov. Do prvega odpoklica obveznice leta 2029 je letna obrestna mera fiksna in znaša 4,375 odstotka, kupon pa je plačljiv letno. Pozneje je obrestna mera variabilna, kupon pa se izplačuje četrtletno.

Boeing v prvem četrtletju s padcem dobička
5 ur
Ameriški proizvajalec letal Boeing je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev (1,85 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po
Več ▼

Ameriški proizvajalec letal Boeing je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev (1,85 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po ocenah analitikov se že kažejo finančne posledice afere z letali 737 max. Skupni stroški njihove prizemljitve za Boeing so dosegli milijardo dolarjev.

Boeingovi prihodki so se v prvem četrtletju znižali za dva odstotka na 22,9 milijarde dolarjev, kar je med drugim posledica začasne prekinitve dobave letal 737 max. Model je bil namreč udeležen v dveh nesrečah, ki naj bi se zgodili zaradi tehnične pomanjkljivosti.

Zaradi negotovosti v zvezi s temi letali, ki so trenutno prizemljena, je Boeing tudi umaknil napoved celoletnega dobička. Pojasnili so, da bodo novo napoved izdali, ko bo znanega več o finančnih posledicah afere. So pa po navedbah Reutersa sporočili, da so skupni stroški prizemljitve teh letal dosegli milijardo dolarjev. (STA)

Halo, Finance! Kam naj vložim, da bom veliko zaslužil? 4
6 ur
Kako naj povem dovolj nežno? Če bi vedela, kako se bo vrednost naložb gibala v prihodnjih mesecih in letih, verjetno ne bi bila tu, ampak bi že zapravljala milijone in milijarde po svetu :)
Na članek...

Ne zgodi se redko, da v redakcijo pokliče ali pa nam piše kakšen bralec, ali pa kak tak, ki Financ niti ne bere, se pa spomni, da je koga od nas videl na televiziji, in meni, da bi mu lahko rešili kak problem. Seveda vsakomur pomagamo, če je to v naši moči. Redko odgovori na vprašanja koristijo zgolj enemu. Iz takih klicev in elektronskih sporočil pogosto nastanejo uporabne zgodbe za druge bralce.

Večje težave imamo z odgovori na specifična investicijska vprašanja. Ne zato, ker morda ne bi znali odgovoriti, ampak ker po Kodeksu novinarjev Financ ne smemo dajati tovrstnih nasvetov. V začetku tedna sem morala razočarati gospo, ki je bila prepričana, da ji bom stresla iz rokava: kaj bo najbolj raslo, kaj ne bo padlo, kaj je zajamčeno visoko donosno in kako se bo (globalno) gospodarstvo gibalo v prihodnjih mesecih. Investicijska vprašanja bralcev so, seveda, pomemben del našega posla. Sploh v času nizkih bančnih obrestnih mer in konjunkture, ki pa se že ohlaja, in v svetu, ki je poln preveč mamljivih ponudb, ki se nemalokrat končajo tudi tragično. Za preveč pohlepne vlagatelje. Za čim bolj urejene osebne finance izdajamo posebno revijo, Moje finance, za konkretne nasvete kličemo preverjene profesionalce, brokerje, finančne svetovalce, upravljavce – tiste, ki so plačani, da vam korektno svetujejo, kako vložiti in plemenititi denar.

Kljub temu da vam konkretnih nasvetov ne smem dati, pa lahko ponovim temeljna vlagateljska pravila – naštela sem jih tudi zadnji sogovornici, ki je od mene pričakovala preveč.

1. Delnice, večina vrednostnih papirjev, kriptovalute (...), celo kovine, kot je zlato, in tudi nepremičnine so špekulativna naložba oziroma način varčevanja, ki vam ne jamči donosa, ne jamči vam niti tega, da ohranite vrednost vložka. To je v tranziciji in nato še v krizi izkusilo tudi več sto tisoč malih delničarjev. Nihče vam tudi ne more napovedati, kako se bo gibala cena delnice. Naj si sposodim legendarni komentar upravljavca skladov Aleša Lokarja – delnice rastejo toliko časa, dokler ne začnejo upadati. In obratno. Obstajajo sicer tudi produkti, različni skladi, z zajamčenim donosom. A tam ne pričakujte bajnih donosov.

2. Pohlep je okej. Zaradi njega želimo služiti. Ampak, pozor! Lahko vas zanese in odločitev ne boste več sprejemali razumsko. Večinoma je prav pohlep razlog za večino izgub. Takoj pa obrnite hrbet in tecite stran od vsakega, ki vam zagotavlja, da "vse samo raste".

3. Vsaki rasti sledi upad. Vlaganje je tvegan posel, ki ne zagotavlja le dobičkov – izgubite lahko tudi vse svoje prihranke. Če še ne verjamete, vprašajte tiste, ki so jih izgubili v zadnji krizi. Če vam izgube pri delnicah niso dovolj, lahko povprašate še tiste, ki so denar izgubili v kriptoevforiji ali v nepremičninskih projektih.

4. Prejšnji donosi ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Ne vlagajte na podlagi grafov, ki prikazujejo, kako se je cena naložb dvigala v denimo zadnjem letu. Tržne cene izražajo pričakovanja o prihodnjem poslovanju družb ali trenutni vrednosti naložb na trgu, na to pa lahko vplivajo tudi enkratni dogodki, na katere same družbe oziroma lastniki naložb ne morejo vplivati. Mednje štejemo tudi politične, kot so vojne, blokade trgov ...

5. Naredite investicijski načrt in ga upoštevajte. Razmislite, koliko sredstev boste vložili in kdaj jih nameravate unovčiti. Če trgujete dolgoročno, ne pozabite na obveznice, ki praviloma ne zagotavljajo velikega donosa, temveč stabilnega. Vsako četrtletje naredite revizijo portfelja in premislite o morebitnih spremembah. Če pri vlaganju nimate izkušenj, najemite strokovnjaka. Tudi ti vam sicer ne morejo zagotoviti uspeha.

6. Razpršite portfelj, vlagajte le presežna sredstva. Nikoli ne vložite vseh svojih razpoložljivih sredstev v eno vrsto naložbe. Oblikujte portfelj, ki je razpršen geografsko in sektorsko, delež alternativnih naložb naj bo (čim) manjši. Vlagajte presežna sredstva, ne sme se zgoditi, da zaradi tega ne boste mogli plačati položnic ali iti na kavo. Oblikujte si denarno rezervo za nepredvidene stroške.

7. Poučite se o osnovnih kazalnikih, spremljajte dogajanje. P/E (večkratnik čistega dobička, ki pove, kolikšno je razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico), P/B (ki pove razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice) in drugi kazalniki vam ne bodo natančno povedali, ali je delnica primerna za nakup, boste pa dobili približno sliko vrednosti ciljne delnice v primerjavi z delnicami družb iz panoge. Spremljajte letna poročila, makroekonomske kazalnike, spremembe v delniških knjigah in poslovne novice. Vse to vpliva na tržne vrednosti naložb.

8. Ohranite mirno kri.

Enzo Smrekar z Argeto premazal že vso Evropo, zdaj postaja številka 1 tudi v Nemčiji
6 ur

Droga Kolinska, prehrambno podjetje v skupini Atlantic Grupa, v Nemčiji dosega 40-odstotno rast prodaje, nam je v pogovoru povedal Enzo Smrekar, prvi mož Droga Kolinske. V družbi so se osvajanja nemškega trga bolj sistematično lotili pred nekaj leti, potem ko so že osvojili drugi nemško govoreči državi, Avstrijo in Švico, kjer med paštetami dosegajo 37- in 32-odstotni tržni delež.

Kako velik del trga pa so si že odščipnili v Nemčiji? »Nimamo še uradnih številk, ampak kot kaže, imamo od 12- do 13-odstotni tržni delež, kar bi nas moralo postaviti na prvo mesto med paštetami. Na nemškem trgu namreč ni enega velikega igralca, ampak je trg precej razdrobljen. Smo pa lani pri družbi za raziskovanje trga Nielsen naročili raziskavo tržnega deleža paštet po vsej Evropi in ta je pokazal, da je lani – to pa so uradne številke – argeta pašteta številka 1 na evropskem trgu,« pravi sogovornik.

»Naša pašteta je bila v velikih supermarketih na 'mednarodnih' policah, skupaj z azijsko, grško, turško, balkansko hrano. Ker so nemški kupci odprtega duha in radi eksperimentirajo, seveda s te police vzamejo tudi argeto.«

Nemški kupci so zahtevni in radi eksperimentirajo

Katera pašteta je všeč nemškim kupcem? »Naš pristop ni, da bi kar ugibali, katera jim bo všeč, ampak vložimo nekaj denarja v raziskave. Te kažejo na razlike tudi med nemškimi zveznimi deželami. Ampak recimo, da bi bila tipičnemu nemškemu kupcu všeč pašteta, ki je nekoliko bolj pekoča, pa tudi piščančja z zelenjavo. Kupci imajo tudi zelo radi naše ribje paštete, ampak to ne velja le za Nemce. Ker imamo toliko različnih izdelkov, nam ni treba prilagajati receptov, ampak enostavno na trg pošljemo tiste, za katere je raziskava pokazala, da bi kupcem lahko bile všeč,« razlaga Smrekar. Pravi tudi, da so Nemci zelo sodobni kupci in jim je zelo mar za zdravje, zanima jih tudi izvor sestavin, dobrobit živali, pomembno jim je, da v hrani ni dodatkov. Nemčija tako postaja tudi eden najpomembnejših trgov za argeto, kjer paštete prodajo že več kot tisoč ton. Za primerjavo, v Sloveniji, kjer imajo 55-odstotni tržni delež, prodajo letno 1.300 ton.

Trg številka 1: Bosna in Hercegovina; vse večja prodaja tudi v Ameriki

Največji trg za namaze argeta je Bosna in Hercegovina, kje letno prodajo okoli tri tisoč ton paštete. »Tam smo po prepoznavnosti znamke celo pred Coca-Colo in Milko.« V Avstriji prodajo okoli tisoč ton, tej količini se približujejo tudi v Švici. Povečuje pa se tudi prodaja v Severni Ameriki, kjer argeto tudi proizvajajo v partnerski tovarni. »Zelo dobro nam gre tam. Najdete nas že v več kot 100 Walmartih. V ZDA in v Kanadi prodamo že skoraj 500 ton paštete na leto,« razkriva Smrekar. »Trenutno ni trga, na katerem z argeto ne bi rasli,« pravi.

Prodaja argete se je lani povečala za 12,5 odstotka. »Skoraj vsako leto imamo dvomestno rast prodaje in tudi za letos načrtujemo 10-odstotno rast,« napoveduje Smrekar. Argeto poleg tovarne v Izoli (za Evropo) proizvajajo tudi v tovarni v Bosni in Hercegovini (za regijo CEFTA).

Ste vedeli, kako je sploh nastala pašteta argeta?

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so v tovarni Argo v Izoli začeli proizvajati koncentrate za kokošjo juho. Za to so morali skuhati ogromne količine kokošjega mesa, s katerim pa potem niso vedeli, kaj naj počnejo. Zato so ga vsak dan v menzi postregli zaposlenim. Po nekem času pa so zaposleni rekli, da imajo tega dovolj, saj niso vsak dan želeli jesti kokošjega mesa. In vodstvo je takrat vprašalo tehnologe, kaj lahko naredijo, saj bi bilo meso škoda vreči stran. Takrat je padla ideja o pašteti, ki na začetku sploh ni imela imena. Ampak kupcem je bila zelo hitro všeč in tako se je začela rast proizvodnje paštete, proizvodnja jušnih kock pa se je ustavila.

Enzo Smrekar z Argeto premazal že vso Evropo, zdaj postaja številka 1 tudi v Nemčiji
Foto: Jure Makovec
Slovenski turizem: obisk in prenočitve rastejo, turistična poraba pa niti ne
6 ur
"Če je ponudba, je tudi povpraševanje"
Na članek...

Tudi februarja je slovenski turizem zrasel. V prvih dveh mesecih leta je bilo že več kot 580 tisoč prihodov in 1,6 milijona prenočitev oziroma štiri odstotke več kot lani. Koliko pa kaj zapravijo turisti v Sloveniji?

Samo februarja je bilo v Sloveniji več kot 315 tisoč prihodov turistov in več kot 858 tisoč turističnih prenočitev; prenočitev je bilo za 11 odstotkov, prihodov pa za 13 odstotkov več kot v lanskem februarju, ugotavlja statistični urad (Surs). Glavni turistični trgi, s katerih so prišli turisti, ki so v februarju 2019 ustvarili v Sloveniji največ turističnih prenočitev, so bili Srbija (13 odstotkov prenočitev), sledita Italija in Hrvaška (vsaka po 12 odstotkov). Se je pa število turistov iz Italije zmanjšalo, in sicer za devet odstotkov glede na lanski februar, še ugotavlja Surs.

Po vrstah občin je bilo v februarja največ turističnih prenočitev ustvarjenih v gorskih občinah (32 odstotkov), sledile so zdraviliške občine (31 odstotkov), obmorske občine (11 odstotkov) in občina Ljubljana (deset odstotkov).

V Ljubljani slab začetek, a boljši april

V Ljubljani prvo četrtletje ni bilo dobro, začelo se je štiri, pet odstotkov slabše kot lani, ugotavlja Gregor Jamnik iz ljubljanskega Best Western Premier hotela Slon. A je že aprila veliko boljše, izguba iz prvega četrtletja bo kmalu pokrita, tudi cene so višje, dodaja. Kot še pravi, se pozna, da letos v Ljubljani ni večjih kongresov, a za prihodnja leta ni strahu. Saj, kot pravi, je za prihodnje leto napovedanih že nekaj kongresov, potem v drugi polovici leta 2021 pride slovensko predsedovanje EU, leta 2022 pa bo za hotelirje izziv – prihaja namreč več kot tisoč novih hotelskih sob, kar je seveda dobro za turiste, a izziv za delujoče hotele.

"Super bi bilo, če bi skupaj z novimi hotelskimi zmogljivostmi dobili tudi nov kongresni center. Če ga ne bo, nas morda lahko skrbi, saj ne bo nove atrakcije. Tudi težko verjamem, da bomo do takrat dobili v svetovnem merilu vrhunski muzej ali kak zabaviščni park," svari Jamnik. Hkrati dodaja, da če želi Ljubljana kongrese z dva tisoč in več obiskovalci, morajo za to biti tudi letalske povezave, ki goste lahko pripeljejo k nam. Dobro znamenje je že prihod British Airways, ki je po njegovih besedah za julij letos že zamenjal letala za večja.

Večkrat in krajše

"V letu 2019 beležimo rast v segmentu individualnega počitnikovanja, kongresne dejavnosti. Povečal pa se je tudi delež gostov, ki prihajajo k nam zaradi kolesarjenja, igranja golfa in preventivnega zdravljenja," opažajo v Savi Hotels & Resorts. Dodajajo, da je trenutno stanje rezervacij za prvi maj primerljivo z lanskim, glede na to, da se gostje večinoma odločajo v zadnjem hipu, pa pričakujejo rezervacije še tik pred prazniki. Opažajo pa pri Savi Hotels & Resorts nekaj trendov, med drugim:

  • sodoben turist se ne zadovolji več samo z ogledi (»videti« in »spoznati«), ampak si želi »doživeti« in »začutiti«;
  • želja po gastronomskih turah, obiskih vinskih kleti, tematskih kulinaričnih večerih, kulinaričnih delavnicah …
  • pričakovanja manj zahtevnih gostov so vsako leto višja, prav tako zahteve in pričakovanja zahtevnejših gostov, ki nasploh želijo več in so za to pripravljeni tudi plačati.

V portoroškem Grand hotelu Bernardin so v prvem četrtletju imeli skoraj za četrtino večji obisk kot v lanskem primerljivem obdobju. A ob tem je treba dodati, da so lani ravno v tem času hotel obnavljali in je bil zato zaprt. Med velikonočnimi prazniki so bili polno zasedeni in podobno pričakujejo tudi za prihajajoče prvomajske praznike. "Zaznali smo trend, da si naš gost privošči krajše počitnice in večkrat," še dodajajo.

V hotelih LifeClass Portorož je bila v obdobju velike noči zasedenost 99-odstotna, za prvomajske praznike pa se zaenkrat še najde kakšna prosta soba, pravijo. Opažajo večji porast zanimanja po družinskih sobah, dodatni ponudbi, delavnicah za otroke in razvedrilnem programu, ter to, da se gostje iz bližnjih držav odločajo za krajše počitnice, večkrat na leto.

Povprečna poraba ostaja izziv

"Če je ponudba, je tudi povpraševanje," pravi Jamnik. Pa ima Ljubljana dovolj ponudbe? So gosti zapravljivi? Kot opaža sogovornik, se doba bivanja turistov podaljšuje, ker turisti ostajajo dlje, večinoma tudi zapravijo več. A je kupna moč še vedno nizka. "V Ljubljani še vedno prevladujejo razmeroma poceni nastanitve in posledično gosti z nižjo kupno močjo. Ko bodo prišli novi hoteli in dražje sobe, bo tudi več gostov z višjo kupno močjo." A vprašanje je, kakšna je ponudba za take goste. Gostinska ponudba je dobra, šepa pa pri trgovinah in zabavi, dodaja sogovornik.

Da poraba turistov pri nas še vedno ni velika, opaža tudi Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije v Portorožu. "Lahko imamo super rezultate za rast, a poraba še naprej ostaja slaba. Še vedno je povprečna poraba turista okoli sto evrov na dan, od tega gre polovica za nastanitev. Na veliko se razvija nizkocenovna ponudba. In če imaš poceni nastanitve, temu sledi nizka poraba."

Kje dopustuje Ronaldo?

Korak v pravo smer bi bil, da Slovenija oziroma posamezni deli Slovenije postanejo "trendi" destinacija. "Denimo na Hrvaškem se snemajo serije in filmi, tja hodijo zvezdniki ... Ko pride elita, pride tudi množica. Tudi navaden smrtnik gre pogledat, kam na dopust hodi Ronaldo," pravi Uran Maravićeva.

Slovenski turizem: obisk in prenočitve rastejo, turistična poraba pa niti ne
Foto: Aleš Beno
V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
6 ur
Lani so v Oro Metu mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla in za orodjarne, zlasti nemške, izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč
Na članek...

Velike, tudi 10-tonske temne kose jekla v industrijski coni v Neverkah pri Pivki, ki so na dvorišču Oro Meta iz Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla zložene v skladovnice, obiskovalec težko spregleda. Pogled, ki se mu ponudi v proizvodnji podjetja, kjer veliki svetleči kosi jekla, prepredeni s številnimi luknjami in vdolbinami različnih oblik in globin na paletah čakajo bodisi na nadaljnjo obdelavo bodisi transport do kupcev, je še zanimivejši.

Kupci orodnih plošč, ki jih izdelujejo v Oro Metu, so orodjarne. Te orodne plošče potrebujejo pri izdelavi različnih tipov orodij, ki jih proizvodna podjetja uporabljajo za brizganje plastike, tlačno litje aluminija, krivljenje pločevine, za rezilna in odsekovalna orodja ali za orodja za izdelavo izdelkov iz gume.

Seveda šele potem, ko so v orodjarnah za orodja izdelali gnezda oziroma gravure, ki dajo izdelkom, ki jih proizvodna podjetja izdelujejo z orodjem, obliko, ter druge sestavne dele orodij. Gnezda oziroma gravure so njihov najkompleksnejši del.

Preboldski Odelo za proizvodnjo potrebuje 700 orodij

V preboldskem Odelu denimo za brizganje različnih sestavnih delov zadnjih LED-luči - enokomponentnih in večkomponentnih, sestavljenih iz difuzne, prozorne in črne plastike - uporabljajo približno 700 orodij. Tako so nam povedali, ko smo o njihovi serijski proizvodnji zadnjih LED-luči za približno 25 modelov avtomobilov, največ jih naredijo za znamke BMW, Audi in Mercedes-Benz, pripravili reportažni članek.

Tista orodja, ki niso vpeta v stroje v proizvodnji ali jih na predogrevalnih napravah ne ogrevajo na delovno temperaturo, s čimer zagotovijo, da so ob menjavi hitro pripravljena na polno delovanje, hranijo v posebni hali. Pogled na morje jeklenih orodij - v prostoru v glavnem prevladujejo hrusti, težki tudi do 15 ton -, je resnično impresiven. Ker je v orodjih veliko specifičnega znanja, ki je poslovna skrivnost, slikanje v dvorani ni dovoljeno.

Smo si pa orodja lahko pobliže ogledali v škofjeloškem Polycomu, enem od treh finalistov lanskega izbora tovarne leta, ki izdeluje tehnično zahtevne plastične izdelke za avtomobilsko in druge industrije, v svoji orodjarni pa tudi zahtevna orodja za brizganje plastike. Za izdelavo posameznega v povprečju potrebujejo šest mesecev. Kot nam je pojasnil tehnični vodja Polycomovega orodjarskega razvojnega centra Andrej Kos, je vsako orodje unikaten izdelek, sestavljen iz 100 do 500 različnih sestavnih delov.

Lani 60 tisoč kosov orodnih plošč

Tako kot so unikatna orodja, so unikatne tudi orodne plošče, je povedal Tomaž Rupar, vodja CNC-obdelav v Oro Metu. In dodal, da izdelava kompleksnih orodnih plošč, nekatere med njimi imajo kar tisoč lukenj, skozi katere med delovanjem orodja potuje voda oziroma hladilna tekočina, zahteva tudi do 600 delovnih ur.

Orodne plošče v Oro metu denimo izdelujejo tudi za takšna orodja za brizganje plastike, ki imajo 128 gnezd, kar pomeni, da brizgalni stroj naenkrat nabrizga 128 kosov izdelka.

Glavne obdelovalne operacije, ki jih izvajajo v proizvodnji, so rezkanje, ploskovno brušenje, globoko vrtanje, CNC-rezkanje in petosno CNC-rezkanje, ponujajo pa tudi storitve trirazsežnostnega (3D) skeniranja.

Kot je povedal Jernej Pavlin, direktor Oro Meta, so v družbi z nekaj več kot 80 zaposlenimi lani mehansko obdelali 6.700 ton orodnega jekla, 700 ton več kot predlanskim, in za orodjarne izdelali približno 60 tisoč kosov orodnih plošč. Manjši del Oro Metovih kupcev sicer prihaja tudi iz strojegradnje.

Za orodno ploščo tudi 30 tisoč evrov

Cene orodnih plošč se gibljejo med tri tisoč in 30 tisoč evri, odvisno od njihove kompleksnosti in velikosti. Pri največjih denimo kar tretjino cene pomeni material, je povedal Tomaž Rupar, ki je med drugim odgovoren tudi za pripravo ponudb za kupce.

Kot je povedal, je pri pripravi ponudbe glavni izziv, kako čim bolj natančno oceniti, koliko časa bo zahtevala izdelava posamezen plošče. Ne le zaradi roka izdelave in s tem dobave kupcu, ampak tudi zaradi načrtovanja dela v proizvodnji.

In še zanimivost. Ker so na računalniškem zaslonu vse orodne plošče, natančneje njihovi trirazsežnostni modeli, videti enako veliki, je nepogrešljiv pripomoček, ki ga pri pripravi ponudb za kupce uporablja Tomaž Rupar, meter. Z njim namreč sproti preveri, kako velika je v resnici plošča, ki jo želi kupec, in zato laže pripravi ustreznejšo ponudbo ter določi strošek oziroma ceno izdelave.

Dva glavna programa

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, sta glavna proizvodna programa družbe program ABC in program CNC.

Prvi zajema šeststransko rezkanje in brušenje orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij po širini, dolžini in debelini (od tod ime ABC).

Drugi program, program CNC, pa zajema obdelavo plošč po trirazsežnostnih (3D) modelih naročnikov v zelo ozkih tolerancah, kar pomeni tudi do pet mikronov natančno.

V CNC-programu so lani obdelali približno polovico grobo mehansko obdelanih orodnih plošč, je povedal Jernej Pavlin. Se pravi, približno 30 tisoč kosov.

Ohišje orodja sestavlja od sedem do devet orodnih plošč

Poleg grobe in CNC-obdelave posameznih orodnih plošč je Oro Met specializiran tudi za izdelavo ohišij orodij. Ohišja orodij so sestavljena iz kompleta od sedmih do devetih orodnih plošč, je pojasnil Tomaž Rupar. In dodal, da so v družbi specializirani zlasti za izdelavo orodnih plošč nestandardnih dimenzij. Posamezna plošča lahko meri največ tri krat dva metra in je težka do deset ton.

Ohišje orodja za brizganje plastike denimo sestavljajo temeljna plošča, dve vpenjalni plošči, fiksna in pomična gravurna plošča ter izmetalna plošča.

ABC-program družbi prinese dve tretjini prihodkov

S programom ABC-obdelave, rezkanja in brušenja orodnih plošč standardnih in nestandardnih dimenzij je Oro Met lani ustvaril dve tretjini prihodkov, preostalo pa z visoko specializirano obdelavo orodnih plošč po trirazsežnostnih modelih naročnikov, je povedal Jernej Pavlin.

Ker s programom CNC ustvarjajo višjo dodano vrednost, ga bodo v prihodnje še razširili in zato program ABC preselili v drugo proizvodno dvorano.

V proizvodnji skupaj 32 strojev

Izdelava posamezne orodne plošče poteka na štirih do šestih različnih strojih, tako klasičnih kot računalniško krmiljenih CNC-strojih. Skupaj imajo v podjetju za mehansko obdelavo 32 strojev, od tega 20 na programu ABC, 12 pa na programu CNC.

Vsi operaterji računalniško vodenih strojev te tudi sami programirajo, zato je njihovo usposabljanje zelo zahtevno. Preden lahko na strojih samostojno delajo, traja najmanj eno leto, je pojasnil Tomaž Rupar.

Kot je med ogledom delovanja enega od obdelovalnih strojev povedal njegov operater, med proizvodnim procesom nenehno opazuje dogajanje v stroju, čeprav je krmiljen računalniško in delovno operacijo izvaja samostojno.

Poleg strojev v velikosti avtodoma v proizvodnji programa CNC pogled pritegnejo tudi številni svedri. Med drugim smo si ogledali tudi trdokovinski sveder, ki lahko tisoč lukenj izvrta v dveh urah in pol. S klasičnim svedrom bi za njihovo izdelavo potrebovali 36 ur.

Površine plošče pred obdelavo temeljito očistijo

Plošče operaterji od stroja do stroja premikajo s posebnim magnetnim prijemalom in mostovnim dvigalom.

Pred vsako naslednjo fazo obdelave operaterji ploskve temeljito strojno in ročno počistijo, smo videli med ogledom proizvodnje programa ABC. Ali je njena površina resnično popolnoma gladka, na koncu preverijo še z dlanjo.

Kot je pojasnil Tomaž Rupar, človeška dlan najbolj zanesljivo zazna, ali so na površini ostale kakšne smeti. Če bi na njej denimo ostal kakšen droben jekleni okrušek, po obdelavi na brusilnem stroju, teh imajo v proizvodnji sedem, površina ne bi bila popolnoma ravna oziroma gladka.

Kakovost plošč merijo sproti

Skrb za visoko kakovost izdelave orodnih plošč je eden od dejavnikov, s katerim Oro Met prepriča svoje kupce.

Kot je povedal Bojan Srebot, vodja kakovosti, orodne plošče v proizvodnem procesu merijo sproti in meritve pošiljajo kupcem, da lahko ti spremljajo, kako napreduje njihova izdelava. Sprotno komunikacijo in odzivnost kupci zelo cenijo.

Vse kompleksnejše orodne plošče vsaj dvakrat natančno izmerijo v merilnici, je povedal Bojan Srebot. Pri tem uporabijo bodisi klasični bodisi optični merilni stroj oziroma skener. Merilnica, ki je ob robu proizvodne dvorane, ima pomično streho, da lahko orodne plošče vanjo spustijo z vrha.

Orodna jekla iz Slovenije in tujine

Specialna orodna jekla Oro Metu, ki je od leta 2016 v 51-odstotni lasti družbe SIJ Ravne Steel Center, hčerinske družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, poleg SIJ Metal Ravne, prav tako iz Skupine SIJ, dobavljajo tudi tuji jeklarji, med drugim iz Avstrije in Italije.

V kakšna orodja bodo Oro Metove orodne plošče vdelali orodjarji, v družbi natančno ne vedo. Glavni kupci Oro Meta so sicer orodjarne, ki delajo orodja za preoblikovanje plastike in aluminija za avtomobilsko industrijo.

Družba večino orodnih plošč izvozi v Nemčijo, kjer ustvarijo približno 50 odstotkov prodaje. To so lani povečali skoraj za petino, je povedal Jernej Pavlin. Predlanskim so ustvarili 16,6 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička. Lanskih številk o poslovanju zaradi borznih pravil, ki jih je zavezana spoštovati skupina SIJ, v Oro Metu še ne smejo razkriti.

V notranjskem Oro Metu so mojstri za orodne plošče nestandardnih dimenzij
Foto: Aleš Beno
Vlada bo Hisensovemu Gorenju sofinancirala tovarno televizorjev v Velenju
6 ur

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Zdravko Počivalšek je danes skupaj z delegacijo obiskal Hisense in si med drugim ogledal tamkajšnjo proizvodnjo. Sprejel jih je Yeguo Tang, podpredsednik skupine Hisense. Počivalšek je po obisku povedal, da je bil navdušen nad napredno tovarno in proizvodno opremo podjetja Hisense ter da je prepričan o uspešnem razvoju Gorenja po Hisensovem prevzemu. Kot vodilna blagovna znamka gospodinjskih aparatov je Hisense ustvaril visoko prepoznavnost blagovne znamke na tujih trgih. Slovenska vlada bo tako podprla Hisensovo naložbo v Sloveniji, poskušala bo poenostaviti postopke odobritev za gradnjo nove tovarne televizorjev ter pomagala pri sodelovanju med Hisensom in Gorenjem, so sporočili iz Gorenja. Naj dodamo, da vrednost naložbe v novo tovarno televizorjev Gorenje še ni razkrilo.

Tovarno naj bi odprli konec leta 2020

V Gorenju so že pred tedni napovedali, da nameravajo tovarno televizorjev znamke Hisense na območju Gorenja v Velenju odpreti konec leta 2020. Gorenje naj bi v prvi fazi v Velenju najprej letno izdelalo milijon televizorjev, do leta 2023 pa naj bi jih letno izdelalo štiri milijone in to pretežno za evropski trg. V začetku bodo v novi tovarni odprli med 300 in 400 delovnih mest, v drugi fazi pa bo tam predvidoma delalo 1000 ljudi. Vrednost naložbe naj bi bila več deset milijonov evrov, bolj natančne številke še niso znane.

Vlada bo Hisensovemu Gorenju sofinancirala tovarno televizorjev v Velenju
Skrajna desnica ima načrte z Evropo, a se mora še prej poenotiti
7 ur
Evroskeptična desnica ima za seboj bogato zgodovino medsebojnega pričkanja, zato je bila v preteklosti potisnjena v ozadje in je ta trenutek razdeljena med tri evropske parlamentarne skupine.
Na članek...

Angela Ciocca iz italijanske stranke Liga se v plenarni dvorani evropskega parlamenta v francoskem Strasbourgu razburja nad "norim, zločinskim projektom" Evropske unije, da se dovoli pridružitev muslimanski Turčiji. Komu mar, če je evropski parlament le nekaj minut pred tem pozval k začasni opustitvi pogovorov o članstvu s Turčijo, ki se tako ali tako že deset let ne premaknejo nikamor.

Dobrodošli v youtubovskem parlamentu, kot so ga poimenovali nekateri, v katerem imajo njegovi populistični člani, kot je Ciocca, govore, ki so bolj kot snovanju zakonodaje EU namenjeni motiviranju domačih volivcev. Bliže ko so volitve, ki bodo na ravni celotne EU potekale od 23. do 26. maja, bolj so goreči njihovi govori. Liga in druge nacionalistične stranke si namreč obetajo zelo dobre volilne izide – da bodo v parlamentu dobile kar tretjino sedežev. Steve Bannon, nekdanji strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je svetoval mnogim na evropski uporniški desnici, je napovedal, da bodo majske volitve pomenile politični "potres". Čeprav gre za pretiravanje, pa bo 60 let stara Unija gotovo doživela pomembne spremembe.

Če bi se populistom uspelo povezati, bi lahko segli visoko

Moč v parlamentu EU je odvisna od velikosti skupine strank, ki ji pripadate. Evroskeptična desnica ima za seboj bogato zgodovino medsebojnega pričkanja, zato je bila v preteklosti potisnjena v ozadje in je ta trenutek razdeljena med tri parlamentarne skupine. Toda to bi se lahko spremenilo – in to trditev je tudi mogoče utemeljiti. Vodja Lige Matteo Salvini je 8. aprila letos v Milanu zbral skupino predstavnikov iz podobno mislečih strank, z namenom oblikovanja predvolilne koalicije okoli nove, bolj nacionalno usmerjene vizije Evrope. Prihodnje izzive je pri tem ponazorilo dejstvo, da so se zbora udeležile le tri druge države.

A če bi se jim uspelo povezati, bi bili populisti upravičeni do vodilnih mest v odborih in do drugih položajev z močjo oblikovanja zakonodaje. Lahko bi se jim uspelo uskladiti in celo vplivati na preostala dva stebra EU, evropsko komisijo in Svet EU. Po besedah člana evropskega parlamenta Marca Zannija iz italijanske Lige, bi to lahko dosegli, če bi jim uspelo pritegniti poljsko stranko Zakon in pravičnost ter madžarsko stranko Fidesz, ki jo vodi madžarski premier Viktor Orbán.

Liberalci se tolažijo: Evropa je napredovala le s krizami

Stranka Zakon in pravičnost si ta trenutek deli parlamentarno skupino EU z britanskimi konservativci. Stranko Fidesz so pred kratkim začasno izključili iz največje evropske parlamentarne skupine, Evropske ljudske stranke, zaradi zlorabe nekaterih njenih osrednjih vrednot. Če k temu dodamo Alternativo za Nemčijo, za katero napovedujejo, da bo dobila devet sedežev (zdaj ima enega), nekatere manjše vladajoče stranke iz jugovzhodne Evrope in Ligine zaveznice, kot je Nacionalni zbor Marine Le Pen, bi italijanska stranka kaj hitro lahko načelovala enemu največjih glasovalnih blokov v evropskem parlamentu. Poleg tega si zdaj, ko bo na majskih volitvah moralo sodelovati tudi Združeno kraljestvo, dobre izide lahko obeta tudi stranka Brexit Nigela Faragea, pa tudi njegovi nekdanji sodelavci iz stranke UKIP . In če bo Velika Britanija ostala v EU tudi po volitvah, bi to lahko še bolj okrepilo vrste populistov v parlamentu.

"To bi bil velik izziv, prehod od majhne stranke v opoziciji v pomembno stranko v vzpenjajoči se skupini, ki bi tekmovala s tradicionalnimi silami in vodji," ocenjuje Zanni, sedeč med plenarnimi zasedanji v svoji pisarni v stavbi Winstona Churchilla, ki je del kompleksa evropskega parlamenta v Strasbourgu, v katerega se ta vsak mesec za en teden preseli iz Bruslja.

Liberalci, kot je Jean Arthuis, predsednik parlamentovega proračunskega odbora, upajo, da bo vsaka takšna grožnja s skrajne desne spodbudila sredinske stranke k njihovemu poenotenju in protinapadu. "Evropa je napredovala le s krizami," pravi Arthuis, ki je podpornik francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nekdanji francoski finančni minister.

Ko je ena skrajno desna stranka preveč skrajna za drugo

Kdor razmišlja trezno, seveda ne bo izključil možnosti, da bo vsako zavezništvo skrajne desnice ogrožala njena razdrobljenost, ki je ovirala že prejšnje poskuse oblikovanja njenega bloka. Stranke, kot sta UKIP in Nacionalni zbor Marine Le Pen, so v preteklosti imele ne le težave z medsebojnim sodelovanjem, temveč tudi same s seboj: znamenit je dogodek, ko je eden od članov UKIP nezavesten obležal na tleh parlamenta, potem ko ga je udaril neki drugi član. Stranki sta se po prejšnjih volitvah v evropski parlament leta 2014, ko je populistična desnica prav tako dosegla dobre izide, razcepili na več delov.

Oviri bi zanje lahko pomenila tudi nacionalizem in ideologija. Farageeva stranka UKIP, preden se je razcepila, ni hotela sodelovati z Nacionalno fronto, kot se je prej imenovala stranka Le Penove. "Menil je, da je preveč skrajna, medtem ko Nacionalna fronta ni mogla sodelovati z Jobbikom, ker je bil ta preveč skrajen zanjo. Kar pomeni, da ne more sodelovati z Zlato zoro, in tako naprej," pravi Richard Corbett, poslanec britanske laburistične stranke v evropskem parlamentu. Jobbik in Zlata zora sta ultranacionalistični stranki iz Madžarske in Grčije.

Italijanska Liga se poleg tega ne strinja s skrajno desno Svobodnjaško stranko Avstrije glede statusa Južne Tirolske, nekoč dela habsburškega cesarstva, ki si ga je Italija pripojila po prvi svetovni vojni in je še vedno v veliki meri nemško govoreč. Liga se tudi ne strinja z Alternativo za Nemčijo glede omejitev pri proračunskih primanjkljajih na evrskem območju, za katere se Italijani zavzemajo, da bi jih omilili ali odpravili, Nemci pa ne. Salvini je, kot Orbán, občudovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina in si želi normalizacije odnosov z Rusijo, čemur pa ni naklonjena poljska stranka Zakon in pravičnost. Mario Borghezio, eden od dolgotrajnejših članov evropskega parlamenta iz stranke Liga, je skupine zamenjal že sedemkrat. "Če je vaša glavna usmeritev, da sovražite tujce, nekoliko teže sodelujete s tujci," pravi Corbett.

Ironija je, da je mukotrpno prizadevanje Velike Britanije, da bi zapustila EU brez škode za svoje gospodarstvo, druga nacionalistična gibanja spodbudilo k temu, da so opustila to zamisel. Toda to po besedah Jaroslawa Walese, sina vodje Solidarnosti in nekdanjega poljskega predsednika Lecha Walese, še zdaleč ne prinaša mirnega spanca. Boji se namreč, da bi populisti – globoko v sebi še vedno sovražni do EU – dosežkov Unije ne spodkopavali z neke vrste zlonamerno brezbrižnostjo.

Kar se tiče njihove združitve v en sam, organiziran blok, pa Walesa, poslanec poljske opozicijske stranke Državljanska platforma, pravi: "Verjel bom, ko bom videl."

© Bloomberg Businessweek

Skrajna desnica ima načrte z Evropo, a se mora še prej poenotiti
Foto: Federico Bernini/Bloomberg
Okoljevarstveniki so povedali, zakaj so zadovoljni z prekinitvijo postavitve HE Mokrice 8
7 ur
Hidroelektrarna (HE) Mokrice bi, tako kot ostale HE, spremenila rečni prostor in ogrozila ribje vrste, saj omilitveni ukrepi ne delujejo, opozarja Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki je doseglo nov postopek o okoljevarstvenem soglasju za to HE.
Na članek...

V društvu so zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišče, ki je na podlagi tožbe društva zahtevalo nov postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, saj se je izkazalo, da so upravičeno opozarjali na nezakonitosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva Andreja Slameršek.

"Menimo, da HE Mokrice, če se bo spoštovala zakonodaja in strokovna dejstva, ne bo mogoče nikoli zgraditi," je poudarila.

Upravno sodišče je nov postopek zahtevalo tako iz postopkovnih kot iz vsebinskih razlogov. Društvo, ki je stranski udeleženec v postopku, med drugim ni imelo dostopa do ihtioloških študij in monitoringa, ki bi morali biti del poročila o vplivih na okolje in so po navedbah društva potrdili uničujoč vpliv na naravo. Teh študij po navedbah društva ni imela niti Agencije RS za okolje (Arso), ki izdaja okoljevarstvena soglasja.

Sodišče je med drugim tudi ugotovilo, da ni bilo izvedenih presoj vplivov na varstvene cilje območij Natura 2000, ter pritrdilo društvu, da morajo biti ugotovitve glede učinkovitosti omilitvenih ukrepov navedene že v okoljevarstvenem soglasju, ne preverjane šele v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.

Društvo opozarja, da je sta družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in občina prebivalcem gradnjo HE Mokrice predstavila kot edino možnost za protipoplavno zaščito. "Raziskave, primeri dobrih praks ter osnovna biološka in prostorska načela kažejo ravno nasprotno - HE res omilijo manjše poplave, lahko pa povzročijo veliko večje poplave s še hujšimi posledicami, kot smo jih že doživeli," je dejala krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Barbara Kostanjšek.

Načrtovana HE Mokrice bi s popolno odstranitvijo naravne strukture in rastlinja, ki pomaga zadrževati odvečne vode, bistveno spremenila rečni prostor tega dela Save, zadnjega v še kolikor toliko naravnem izgledu je dodala Kostanjškova.

Prav tako krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Andreja Molan je poudarila, da obstajajo rešitve za sonaravno protipoplavno zaščito, ki so se že izkazale za učinkovite. Kot primer je navedla razlivne površine za Donavo pod Dunajem, kjer so uredili mokrišča, mrtve rokave in stranske struge. "Takšne rešitve so finančno manj izdatne, kot je HE, vzdrževanje je minimalno, rešitve so dolgoročne in sonaravne," je dejala.

Prebivalci, ki da podpirajo gradnjo HE, ker se bojijo poplav, so po besedah Kostanjškove premalo obveščeni o možnostih protipoplavne zaščite na druge načine, "ker jim tega nihče ni predstavil". Slamerškova je izpostavila, da so se soočali s pritiski in ovirami, ko so hoteli o problematiki HE seznaniti lokalno prebivalstvo.

Politika - lokalna in državna - je glede gradnje HE Mokrice, ki bi bila šesta in zadnja predvidena na spodnji Savi, poenotena, projekt je vključen tudi v koalicijski sporazum. Glede doseganja ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije Slamerškova pravi, da bi z vsemi načrtovanimi velikimi in majhnimi HE delež povečali le za desetino. Meni, da državna strategija ni prava in da bi morali zmanjšati porabo elektrike in povečati učinkovitost rabe energije.

"Slovenija še vedno podpira stari način s hidroenergijo in ne gre v iskanje alternativ. Opozarjali smo, da je akcijski načrt za obnovljive vire energije nesprejemljiv, ker predvideva samo dva scenarija - hidroenergija in vetrna ter hidroenergija in sončna energija, ni pa izračunov, kako bomo 25-odstotni delež dosegli," je dejala Slamerškova in dodala, da obstajajo ukrepi, s katerimi bi lahko ta delež z lahkoto dosegli.

Kritična je tudi do poudarjanja samozadostnosti države glede električne energije. "Zakaj nikogar ne skrbi, kje bomo dobili pitno vodo, kje bomo dobili hrano?" se je vprašala.

Okoljevarstveniki so povedali, zakaj so zadovoljni z prekinitvijo postavitve HE Mokrice
Foto: Borut Hočevar
Ameriške delnice spet rekordno: Koliko prostora ostaja za rast? 16
7 ur
Bikovski trend je z novim rekordom prebujen; letošnja rast kljub znamenjem gospodarskega ohlajanja največja v treh desetletjih
Na članek...

Ameriški indeks S & P 500 je dosegel zgodovinski vrh, saj je presegel vrednost, ki jo je imel lani jeseni. Letos je delniški indeks S & P 500 pridobil 17 odstotkov (merjeno v evrih skoraj 20 odstotkov), s čimer so vlagatelji na Wall Streetu priča najkrepkejši rasti v prvih treh mesecih in pol v zadnjih treh desetletjih. Tako je padel nov rekord najdlje trajajočega bikovskega trenda. S & P 500 se v 2.549 trgovalnih dneh od doseženega vrha ni oddaljil več kot 20 odstotkov.

»Kot razloge za minulo rast lahko navedem objave rezultatov podjetij za prvo letošnje četrtletje, ki so znotraj indeksa S & P 500 v 80 odstotkih presegla pričakovanja,« komentira Mitja Baša iz Triglava Skladov.

»Ameriška centralna banka je v decembru obrnila svoje stališče in ne bo več dvigovala obrestnih mer. Namigi so celo, da bi jih znižala in tako stimulativno vplivala na delniške trge. Poleg tega je ameriški trg – gospodarska rast, trg dela – stabilen. Tudi trgovinski spor s Kitajsko bo kmalu rešen, negotovosti ne bo več in tako bo tveganje manjše. Kitajska centralna banka s fiskalno politiko stimulira delniške trge, ocenjuje se, da bodo ti ukrepi pripomogli do 1,5 odstotka pri njeni gospodarski rasti,« še pojasni Baša.

Spomnimo, ameriške delnice so od druge polovice lanskega septembra do božiča izgubile skoraj 20 odstotkov vrednosti. Nato je sledil silovit odboj. Tehnično gledano, se tako bikovski trend ameriških delnic nadaljuje, saj je prejšnja pocenitev med zaključnima tečajema znašala malenkost manj kot 20 odstotkov. Indeks S & P 500 tako od marca 2009 ne pozna 20-odstotnega upada, kar je po nekaterih merjenjih najdaljše obdobje v zgodovini. Vrednost indeksa se je zvišala za 334 odstotkov, upoštevajoč dividendno donosnost ter preračunano v evre pa rast znaša 504 odstotkov. Rast ameriških delnic je bila v zadnjem desetletju ena najvišjih na svetu predvsem po zaslugi visokih rasti ameriških tehnoloških velikanov.

Štiri petine družb z večjimi dobički od pričakovanj

Analitiki so v luči strahu pred ameriškimi protekcionističnimi težnjami ter znamenji ohlajanja svetovne gospodarske rasti pričakovali skromnejše rezultate ameriških družb. A sezona objav rezultatov postreže s številnimi presenečenji. Velikan izdelkov za široko porabo P&G je v prvem letošnjem četrtletju dosegel največjo rast prihodkov v zadnjih osmih letih. Twitter je navdušil z rastjo števila aktivnih uporabnikov za devet milijonov, na 330 milijonov, prav tako pa so bili prihodki nad pričakovanji. Od 131 družb, uvrščenih v sestavo indeksa S & P 500, so štiri od petih z dobičkom presegle napovedi analitikov. Dobiček je bil v povprečju za štiri odstotke nad napovedmi, prihodki pa za tretjino odstotka, izhaja iz poslovnoinformacijske baze Bloomberg.

Evrope in Azije amerški rekord ne gane

Ameriški rekord ni dal (pretiranega) zaleta evropskim in azijskim delnicam. Japonski Nikkei je dan sklenil četrtino odstotka nad včerajšnjo vrednostjo, blago v rdečem pa so tudi italijanski, francoski in britanski delniški indeksi. V popoldanskih urah je bil nemški delniški indeks DAX za 0,7 odstotka v zelenem in kot takšen najbolj zaslužen za blago rast evropskega delniškega indeksa Euro Stoxx 50. Nemške delnice rastejo kljub znižanju kazalnika nemške gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo.
So pa letošnje rasti v Evropi podobne rastem na Wall Streetu. Nemški DAX je do danes pridobil krepkih 16 odstotkov, nemški CAC 40 odstotno točko več, britanski FTSE pa odstotno točko manj.

Koliko prostora za rast je še ostalo?

Delniški trgi so na visokih ravneh, nepremičnine so drage, obveznice nimajo visokih donosov. Torej – nadpovprečnih donosov ne moremo več pričakovati, velikega optimizma globalno gledano ni, pravi Aleš Lokar iz KD Skladov: »Kjer smo ta hip smo pa pač zato, ker so centralne banke na nekako prijazne. Obrestne mere so nizke, denar je poceni oziroma zastonj in so zanimive vse druge premoženjske kategorije, od katerih se pričakuje vsaj kakšen donos.«

Matjaž Lorenčič iz KBM Infonda pravi, da po zadnjih rasteh na kapitalskih trgih in gospodarskih premikih ostaja zmerni optimist. "Gospodarstvo se ne ohlaja rapidno. So pa določeni sektorji v strukturnih spremembah, denimo avtomobilski. Vse dogajanje lahko seveda začini tudi trgovinska vojna, ki dolgoročno nima zmagovalcev," pravi Lorenčič.

Po mnenju Baše recesije ni na vidiku. Pričakovanja so sicer nekoliko nižja, kot pred časom, a ostajajo na razmeroma visokih in stabilnih temeljih. Na trgu ni velikih tveganj in glede na vse kazalnike po njegovem mnenju delnice še niso predrage »Do konca leta pričakujemo, da bo delniški trg še rasel. Morda bo rast nekoliko bolj umirjena,« pove Baša.

Kako upravljati lastno premoženje v današnjih pogojih?

Ne biti v ekstremih, svetuje Lokar: »Torej, ne bodite ne pretirano konservativni ne pretirani optimisti. Nekaj premoženja imejte v delnicah, nekaj v obveznicah, nekaj pa naj bo depozitov. Znotraj tega pa vsake pol leta ali vsaj na leto dni prilagajajte uteži.« Zdaj bi bilo pametno, pravi Lokar, vsaj nekoliko pobrati dobičke iz delnic in iti na varno stran, a ne likvidirati kar vseh delniških naložb.

Matjaž Lorenčič pa svetuje: »Vlagatelj naj investira skladno s svojimi sposobnostmi in se zaveda tveganj. Vlaga naj sredstva, ki jih lahko dlje časa pogreša, in toliko, da morebitne izgube ne pomenijo padca življenjskega standarda. Če na vse to nekdo odgovori pritrdilno, potem lahko vlaga v delnice.«

Pa slovenske delnice?

Delnice v sestavi slovenskega delniškega indeksa SBI TOP so letos pridobile 9,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot v zahodnem svetu in v nekaterih hitro rastočih gospodarstvih. Poznavalcem se delnice ljubljanske borze zdijo zanimive tako zaradi dividend kot zaradi cen. So pa po drugi strani, pravi Lokar, »nadpovprečno izpostavljene lokalnim neumnostim in nizko likvidne.« Torej, če bi varčevali za petletno obdobje, so slovenske delnice lahko zanimive zaradi dividend, na krajši rok nekoliko manj. Lokar svetuje globalno razpršitev, pa tudi – za tiste, ki vlagajo manj – mešane sklade. Torej denimo takšne, ki polovico vlagajo v delnice, polovico v obveznice. Pri trgovanju je treba računati tudi na stroške.

Lorenčič ob slovenskem lovu za dividendami pove: »Izplačila so pri nekaterih družbah že kar na zgornjih mejah. Kar sicer lahko pomeni, da imajo fantastične rezultate ali pa, da ne investirajo oziroma nimajo takih načrtov.«

Ameriške delnice spet rekordno: Koliko prostora ostaja za rast?
Odgovor: SIQ odgovarja na očitke Iskre
7 ur

V članku, objavljenem v spletni izdaji časnika Finance dne 16. 4. 2019 z naslovom »prikaz nasprotnih dejstev: Iskrin pogled na zavod SIQ«, ki se navezuje na članek: »Razvijajo izdajo certifikata na tehnologiji blockchain in sodelujejo s polovico slovenskih podjetij«, avtorice Mateje Bertoncelj, objavljenem dne 11. aprila 2019, smo zasledili navedbe, zaradi katerih prosimo za objavo odgovora na naslednje trditve Iskre:

Dejstvo št. 1: Iskra je res soustanoviteljica SIQ, kar pa ne spremeni dejstva, da je njen soustanoviteljski delež v zavodu zgolj 16,5 %. DSU je s pogodbo z dne 18. 12. 2017 svoje ustanoviteljstvo prenesel na Republiko Slovenijo ne glede na to, da Iskra edina od ustanoviteljev SIQ ne da soglasja za vpis tega prenosa na Registrskem sodišču. Republika Slovenija je torej dejansko soustanovitelj z 82,22 % deležem in ne manjšinski soustanovitelj, kar trdi Iskra.

Dejstvo št. 2: V tem delu moramo opozoriti na naslednja dejstva, ki trditve Iskre postavljajo v drugačno luč:

  1. DSU je moral tožiti Iskro, da je lahko prišel do tega, da je bila nekdanja družbena lastnina v SIQ prenesena nanj, ker si jo je sicer Iskra želela v nasprotju z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij prilastiti, kar pa bi bila kraja družbene lastnine.
  2. Iskra torej v nobenem primeru ne more trditi, da je imela »na podlagi nasledstva pravico do tega 68,41 % ustanoviteljskega vložka«.
  3. V svojem odgovoru Iskra ne omenja, da je bilo pravno mnenje odvetnika Zobariča v celoti in s celo množico dokazil ovrženo z dokumentom STROKOVNA OCENA PRAVNEGA MNENJA, ki je bil poslan vsem ustanoviteljem in članom Sveta SIQ dne 3. 2. 2014. Pravno mnenje, na katero se sklicuje Iskra, temelji na napačnih dejstvih in napačnih predpostavkah. Statusno preoblikovanje SIQ bi imelo številne negativne posledice in nobene pozitivne.
  4. V svojem odgovoru Iskra tudi ne omenja, da se je odvetnik Zobarič na začetku svojega pravnega mnenja ogradil od opredeljevanja do poslovnih, davčnih (vpliv na državni proračun) in makroekonomskih (vpliv na celotno gospodarstvo) vidikov morebitnih sprememb v statusu zavoda.

Celotno Dejstvo št. 2 Iskre jasno kaže, da Iskre ne zanimajo posledice njenega početja za zavod SIQ, ampak izključno kako pridobiti korist, ki ji ne pravno ne vsebinsko ne pripada.

Dejstvo št. 3: Iskra skuša ustvariti občutek, da se večina ustanoviteljev strinja s preoblikovanjem SIQ v gospodarsko družbo. V resnici se izključno Iskra s svojim 16,5 % deležem zavzema za tako rešitev. To je tudi razlog, da država ne sprejema argumentov Iskre, saj bi, če bi jih sprejela, delovala v nasprotju z lastnimi interesi in interesi vseh soustanoviteljev razen Iskre. Iskra skuša ustvariti vtis, da lahko samo gospodarska družba deluje transparentno, kar je manipulacija tako formalno, kot tudi vsebinsko, saj vsi sistemi nadzora nad poslovanjem zavoda SIQ potekajo skrbno. Za povrh pa lahko da soglasje k preoblikovanju, če bi to tako hotela, pa tega noče, le Vlada RS, nikakor pa ne Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Dejstvo št. 4: V tem delu skuša Iskra ponovno napeljati na misel, da zavod SIQ ne posluje transparentno, in da je Iskra trn v peti vodstva zavoda. Kot že povedano nadzor nad delovanjem poteka na več nivojih, a tako, da zavodu omogoča razvoj. Kronski dokaz temu, da Iskra ovira razvoj zavoda SIQ pa je, da je Državno odvetništvo RS že sprožilo postopek za izključitev Iskre iz ustanoviteljstva zavoda SIQ.

Dejstvo št. 5: Iskra skuša v tem delu ustvariti vtis, da zavod SIQ deluje slabo, negospodarno in da skriva slabe rezultate. Dejstvo je ravno nasprotno in navsezadnje preprosto preverljivo: SIQ po prihodku raste v povprečju več kot 10 % letno že zadnjih 26 let. In zelo podobno tudi po vseh ostalih kazalnikih. Takega dolgega obdobja rasti ni mogoče »ustvariti« s kreativnim računovodstvom in prikrivanjem realnosti. Dejstvo je preprosto: SIQ je izjemno uspešen zavod, ki stalno raste po prometu, po ostanku, ki ga vlaga v razvoj, po številu najvišje izobraženih kadrov in ne nazadnje tudi po ugledu, ki ga dosega na trgih Evrope, Azije, Amerike, Afrike in Avstralije. Prav na tujih trgih SIQ raste celo hitreje kot v Sloveniji. Rastel bi še hitreje, če Iskra prek blokad dela Sveta zavoda ne bi ovirala rasti.

Dejstvo št. 6: Iskra skuša v tem delu zamaskirati preprosto dejstvo, da g. Matija Šešok ne glede na stalne pozive ne predloži potrdila o nekaznovanosti. Na eno dokazilo čakamo že več kot leto in pol, na drugega pa skoraj eno leto. Ostali člani Sveta so potrdila seveda predložili takoj po zahtevi. Potrdila so za nemoteno delovanje tako visoko regulirane in mednarodno nadzorovane dejavnosti, kot jo opravlja SIQ, nujna.

Dejstvo št. 7: Številke glede nagrad direktorja SIQ, ki jih navaja Iskra, ne držijo. Res pa je, da SIQ nastopa na globalnem trgu z izjemno konkurenco. Zavodu SIQ je uspelo postati resen konkurent največjim. Zaradi ustrezne politike nagrajevanja je bilo možno, da SIQ danes povezuje največje strokovnjake svojih področij. Brez njih bi bil SIQ prazna lupina.

Igor Likar, direktor SIQ Ljubljana

Odgovor: SIQ odgovarja na očitke Iskre
Volvo povečal prodajo in že zapolnil letošnjo knjigo naročil
8 ur
Prihodki od prodaje so se povečali za petino, k rasti pa so prispevali vsi poslovni segmenti
Na članek...

Švedski proizvajalec tovornih vozil, težke mehanizacije, avtobusov in ladijskih motorjev Volvo je po uspešnem letu 2018 dobro posloval tudi v prvem trimesečju novega leta. Prihodki od prodaje so se v primerjavi z istim obdobjem lani okrepili za petino, na 10,2 milijarde evrov, k rasti pa so prispevali vsi poslovni segmenti. Prilagojeni dobiček iz poslovanja je poskočil kar za 52 odstotkov, na 1,2 milijarde evrov. Prilagojena operativna marža se je z 9,3 povečala na 11,8 odstotka. Popravljeni čisti dobiček na delnico je v prvem trimesečju lani znašal 0,27 evra, letos pa se je povečal na 0,5 evra.

»Stopnja aktivnosti na področju tovornjakov je visoka. V prvem četrtletju leta 2019 smo dostavili 14 odstotkov več tovornjakov kot v istem obdobju lani. Po pričakovanjih je vnos naročil ostal majhen, saj je za leto 2019 knjiga naročil polna,« sporoča predsednik in izvršni direktor Martin Lundstedt. Tudi trg gradbene mehanizacije se je povečal, še posebej na Kitajskem, kjer so leto začeli nad pričakovanji. V primerjavi s predhodnim letom se je prodaja strojev globalno povečala za pet odstotkov, na 2,3 milijarde evrov. Prodajo so povečali v vseh pomembnih regijah.

V lanskem prvem trimesečju je avtobusni oddelek imel izgubo, letos pa je poslovanje dobičkonosno. Volvo Buses je v prvih treh mesecih dostavil 2.019 avtobusov, kar pomeni 18-odstotno rast v primerjavi s prvim trimesečjem leta 2018. Povečanje je predvsem posledica velikega naročila Kolumbije, kamor so začeli dobavo.

Najpomembnejši trg ostaja Evropa, kjer ustvarijo skoraj 38 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. Najbolj so prihodki poskočili na trgih Južne in Severne Amerike, predvsem zaradi lanskih omejitev zmogljivosti in prehoda na novo generacijo tovornjakov znamk Volvo in Mack v tovarni v Severni Ameriki.

Konglomerat težkih tovornjakov in gradbene opreme AB Volvo in Volvo Cars sta neodvisni družbi od leta 1999, ko je AB Volvo avtomobilski oddelek prodal Fordu. Leta 2010 je lastnik Volvo Cars postal kitajski koncern Geely Holding Group, ki je v letu 2017 prevzel še 14 odstotkov delnic proizvajalca tovornih vozil Volvo.

Volvo povečal prodajo in že zapolnil letošnjo knjigo naročil
Foto: Magnus Pajnert/Volvo
Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji 17
8 ur
Vztrajajo, da je znižanje glavarinskih količnikov na 1.895 na tim "brez realne podlage" in da "ne more rešiti preobremenjenosti družinskih zdravnikov"
Na članek...

Upravni odbor ZZZS je na današnji seji zavrnil predlog ministrstva za zdravje in zdravniške zbornice, da »lahko zdravniki družinske medicine in pediatrije na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1.895 glavarinskih količnikov«. O spornem vprašanju bo tako morala odločati vlada. So pa na ZZZS medtem prejeli tri anonimna pisma z grožnjami in jih prijavili policiji.

Pojdimo po vrsti: aneks ena k splošnemu dogovoru v zdravstvu, ki ga je sprva v malo drugačni obliki predlagalo združenje zdravstvenih zavodov, je upravni odbor (UO) ZZZS zavrnil že pred mesecem dni. Že takrat smo pisali, da utegne novi zdravstveni minister Aleš Šabeder hitro popustiti zdravniški histeriji.

Po stopnjevanju upora družinskih zdravnikov in pediatrov ter sestankovanju ministra Šabedra z njimi je minister večkrat dal vedeti, da zdravniške zahteve o nižjem letošnjem normativu (konkretno 1.895 glavarinskih količnikov) podpira. Zdravniška zbornica Slovenije je nato minuli teden na pogajanjih v sodelovanju z ministrstvom za zdravje predstavila nov predlog aneksa, ki poleg priznanja nižjega normativa kot meje za odklanjanje govori tudi o tem, da bo v aneksu dva določen še nov obračunski model za splošne ambulante, opredeljuje pa še nekaj drugih novosti (predlog objavljamo tukaj).

Kot rečeno, UO ZZZS je predlog ministrstva in zbornice (delno) zavrnil, zato bo zdaj o zadevi morala odločati vlada; dokaj verjetno se zdi, da bo ugodila zdravnikom, ki so v nekaterih zdravstvenih domovih dali odpovedi ali zagrozili z odpovedmi, v celjskem ZD pa so pred kratkim napoved odpovedi – v pričakovanju vladne odločitve – zamrznili do začetka junija.

ZZZS predlaga vrnitev na državno povprečje

UO ZZZS je sicer danes glede aneksa ena, kot so povedali, predlagal drugačno rešitev kot ministrstvo in zbornica – namreč, da bi se pri opredeljevanju novih zavarovanih oseb na primarni ravni upoštevala obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov (torej trenutno okoli 2.400 na zdravnika), in ne več na ravni povprečja izpostav ZZZS.

Če poenostavimo, ZZZS predlaga, da bi bilo tako, kot je bilo lani. Jasno je, da zdravniki s tem ne bodo zadovoljni, saj so doslej odločno vztrajali pri normativu 1.895 glavarinskih količnikov na zdravnika za letos, nato pa zniževanje za pet odstotkov letno do končnih 1.500 količnikov oziroma 1.200 opredeljenih oseb; to so pri prejšnji ministrici za zdravje in takratni (Cerarjevi) vladi dosegli s stavko in je zapisano tudi v kolektivni pogodbi.

Zato, da ne bi noben zavarovanec ostal brez zdravnika, pa na ZZZS predlagajo tudi, »da so opredelitev novih zavarovanih oseb dolžni sprejeti najprej zdravniki z najmanjšim številom glavarinskih količnikov v območni enoti ZZZS. V vsaki izpostavi ZZZS so trenutno vsaj trije zdravniki, ki imajo število glavarinskih količnikov nižje od slovenskega povprečja, s čimer bi imele zavarovane osebe možnost do opredelitve pri izbranem osebnem zdravniku v svoji izpostavi«.

Zakaj je ZZZS proti zdravniškim zahtevam?

Upravni odbor ZZZS ugotavlja, da stavkovni sporazum med vlado in Fidesom iz leta 2016 oziroma časovnica zniževanja normativa »v trenutnih okoliščinah ni izvedljiva in jo je zato potrebno prilagoditi možnostim dejanske zaposlitve novih zdravnikov. Ciljni normativ v letu 2019 (1.895 glavarinskih količnikov na 1 tim) bi namreč zahteval dodatnih 292 zdravnikov oziroma ambulant, kar predstavlja 25-odstotno povečanje, končni ciljni normativ predvidoma leta 2023 (1.500 glavarinskih količnikov na 1 tim) pa zahteva dodatnih 674 zdravnikov oziroma ambulant, kar predstavlja 58-odstoto povečanje. Glede na razmere na trgu dela, ni realno pričakovati, da bi izvajalci lahko na novo zaposlili tako veliko število zdravnikov. Upravni odbor ZZZS ugotavlja, da zniževanje glavarinskih količnikov brez realne podlage (zlasti brez dodatnega kadra) ne more rešiti problematike preobremenjenosti družinskih zdravnikov.«

Spomnimo še, da so na ZZZS v soboto objavili razpis za dodatnih 53 ambulant družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjev, za kar imajo zagotovljenih 7,1 milijona evrov na leto, medtem ko bi financiranje zgoraj omenjenih 292 ambulant stalo skoraj 39 milijonov evrov (skupaj z referenčnimi ambulantami pa skoraj 50 milijonov evrov na leto). Pojasnila ZZZS v celoti objavljamo tukaj.

Upravni odbor ZZZS spet zavrnil zahteve zdravnikov, prejete grožnje pa prijavil policiji
Foto: Aleš Beno
Kako se zahodna gospodarstva lahko izognejo japonski pasti
8 ur
Temelj današnjih strahov pred japonifikacijo je upravičena skrb, da bodo strukturni dezinflacijski pritiski – posredno in neposredno – povzročili še medlejšo in še manj vključujočo gospodarsko rast.
Na članek...

Ni dolgo tega, ko je veljalo splošno sprejeto prepričanje, da se zahodnim gospodarstvom nikoli ne more zgoditi “japonifikacija”. Vodilni ameriški ekonomisti so trdili, da bodo določevalci politik v primeru slabotne gospodarske rasti, dezinflacije in trajno nizkih obrestnih mer pač sprejeli ustrezne ukrepe in razmere uredili. Brez pomisleka so japonske kolege poučevali o potrebi po ostrih ukrepih, s katerimi bi svojo državo potegnili iz slepe ulice, saj so japonifikacijo šteli za nenujno posledico slabih odločitev gospodarske politike in še zdaleč ne za nekaj neizogibnega.

In vendar se nad zahodom zgrinjajo črni oblaki japonifikacije. Kajti Evropa in Združene države so si od finančne krize iz leta 2008 opomogle precej počasneje in tudi precej manj vključujoče od pričakovanj večine določevalcev politik, politikov in tudi ekonomistov. Upanje na pospešek, ki bi gospodarstva pognal iz “nove normale” medle gospodarske rasti in vztrajnih dezinflacijskih pritiskov, pa v Evropi in na Japonskem vedno hitreje usiha in nekateri menijo, da to velja tudi za Združene države Amerike.

Zlasti Evropa je v primežu skrb zbujajočega splošnega ohlajanja. Projekcije gospodarske rasti se vztrajno popravljajo navzdol in končno je celo Evropska centralna banka priznala, da je bil njen optimizem o skorajšnjem doseganju ciljne stopnje inflacije prenagljen. V razmerah padajočih donosov državnih obveznic je globalno trgovanje z vrednostnimi papirji ob negativnih obrestnih merah doseglo obseg skoraj 10 bilijonov dolarjev.

Medtem se Japonska bliža svojemu četrtemu desetletju vztrajno nizkih obrestnih mer ter nominalne gospodarske rasti in vedno več ameriških ekonomistov skrbi nastop ohlajanja ameriškega gospodarstva. Nekateri izmed njih pozivajo Fed k znižanju obrestnih mer, drugi pa k zvišanju ciljne stopnje inflacije v upanju, da bi se tako izognili prehudi dezinflaciji.

So zahodni ekonomisti prehitro zavrgli grožnjo japonifikacije? Da in ne.

Temelj današnjih strahov pred japonifikacijo je upravičena skrb, da bodo strukturni dezinflacijski pritiski – posredno in neposredno – povzročili še medlejšo in še manj vključujočo gospodarsko rast. Med te pritiske sodijo staranje populacije, vse večja neenakost v smislu dohodka, blaginje in priložnosti, čedalje obsežnejši delež družbeno in ekonomsko negotovega prebivalstva ter izguba zaupanja v institucije ter strokovno mnenje.

Z zombifikacijo podjetij po poku zadnjega balona so ti strukturni dejavniki namesto k razprševanju tveganj s skupnim nastopanjem vodili k zmanjšanju povpraševanja ter nesprejemanju tveganj in potrebi po individualnem zavarovanju. Dodaten pomembni dejavnik, zlasti na področju umetne inteligence, velikih podatkov in mobilnosti, so tudi inovacije. Čeprav gospodarski učinek teh tehnologij še ni jasen, pa ni več nobenega dvoma, da vsaj kratkoročno lajšajo dostop do mnogih gospodarskih dejavnosti in znižujejo raven cen (“učinek Amazona”). Ni pa še mogoče napovedati, kako bodo vplivale na dolgoročno gospodarsko rast in produktivnost.

Na gospodarsko rast vplivajo tudi manj posredni dejavniki. Vztrajno nizke oziroma ponekod celo negativne obrestne mere, denimo, razjedajo institucionalno integriteto in operativno učinkovitost finančnega sistema, s tem pa zmanjšujejo obseg posojilne dejavnosti in gospodinjstvom omejujejo obseg dostopnih dolgoročnih zavarovalniško-pokojninskih produktov. Na gospodarsko rast posredno vplivajo tudi pričakovanja. Dlje ko bosta prevladovali nizka stopnja inflacije in medla gospodarska rast, bolj bodo gospodinjstva in podjetja odlašala s potrošnjo in vlaganji ter s tem samo še podaljševala nizko gospodarsko rast in nizko stopnjo inflacije.

Tisti zahodni ekonomisti, ki so sprva podcenjevali grožnjo japonifikacije, so preprosto prenizko ovrednotili oziroma celo spregledali naštete posredne in neposredne dejavnike. Zato se danes ne smejo čuditi, da se z japonifikacijo v glavnem ubadajo družbe z najhitreje starajočim se prebivalstvom in nizko stopnjo sprejemanja priseljencev.

Kljub temu pa se niso motili, ko so trdili, da lahko ukrepi gospodarske politike v razmerah krepitve strukturnih dejavnikov z ostrim cikličnim krčenjem igrajo odločilno vlogo pri doseganju makroekonomskih rezultatov, kakor je bil jasen primer na Japonskem leta 1989. Na žalost so se preveč osredotočali na monetarno politiko in precenjevali učinkovitost njenih ukrepov. Države, ki jim grozi japonifikacija, bi morale izbrati precej širši nabor ukrepov gospodarske politike in s tem vplivati tako na stran povpraševanja kot tudi na stran ponudbe.

Kajti v razmerah ničelnih obrestnih mer in drugih dejavnikov likvidnostne pasti je monetarna politika precej manj učinkovita. Velike operacije s postavkami bilance stanja, kot je kvantitativno sproščanje, vsekakor lahko časovno odložijo nastop težav, saj v sistem neposredno dovajajo veliko likvidnosti. Žal pa s tem ne rešujejo pravih vzrokov in poleg tega povzročajo določene sebi svojstvene stroške, oportunitetno škodo in tudi nezaželene posledice.

Najboljša zaščita pred japonifikacijo je torej na nacionalni, regionalni (v primeru Evrope) in globalni ravni kombinirati tako ukrepe na strani povpraševanja kot tudi ukrepe na strani ponudbe. Če imajo države še dovolj fiskalnega igralnega prostora, so taki ukrepi lahko sproščanje proračunov in večji obseg v zvišanje produktivnosti usmerjenih vlaganj (na primer v infrastrukturo, izobraževanje in pridobivanje veščin). V državah, ki se spopadajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, pa so lahko uspešni tisti ukrepi, ki znižujejo imigracijske ovire in povečujejo mobilnost delovne sile.

Vsekakor bi naštete ukrepe morala spremljati učinkovita zaščita najbolj ranljivih delov prebivalstva, zlasti na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja in vnovičnega vključevanja na trg delovne sile. Nič od tega pa se ne bo uresničilo brez boljšega političnega vodenja in bolj prosvetljenega globalnega usklajevanja na teh področjih.

Zahodni določevalci politik, pa tudi politiki, morajo šele uspešno ponotranjiti tri lekcije, ki se jih lahko naučijo o japonifikaciji. Najprej – strukturni pritiski so jasen znak, da je treba nemudoma ustaviti in obrniti medlo gospodarsko rast, dezinflacijo in skoraj ničelne obrestne mere. Drugič – morda bodo pri tem potrebni tudi nekonvencionalni ukrepi monetarne politike, zagotovo pa ne bodo zadostni. In tretjič – spoznati morajo, da so ovire pri vzpostavljanju potrebnega kompleksnega nabora ukrepov precej manj tehnične in precej bolj politične narave.

Copyright: Project Syndicate, 2019.

www.project-syndicate.org

DUTB v središču Kopra ponuja 164 stanovanj 13
8 ur
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo v petek začela z dnevi odprtih vrat za prodajo skupno 164 stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Koprska vrata. Vsakemu stanovanju pripadata dve
Več ▼

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo v petek začela z dnevi odprtih vrat za prodajo skupno 164 stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Koprska vrata. Vsakemu stanovanju pripadata dve parkirni mesti in shramba, cene pa se gibljejo med 2000 in 2600 evrov na kvadratni meter. Stanovanja bodo prodajali z zbiranjem zavezujočih ponudb.

Kompleks Koprska vrata bo DUTB tržila pod geslom Morje udobja, kar ponazarja zanimivo lokacijo ter sodobno in udobno gradnjo, je na današnji novinarski konferenci navedel vodja upravljanja stanovanjskega portfelja Žiga Pfeifer.

Med stanovanji je največ garsonjer oz. enosobnih stanovanj, ki so primerna za takojšnji prevzem in bivanje, poleg tega bo DUTB nudila tudi jamčevalni rok za odpravo skritih napak. Najcenejše stanovanje je na voljo za okoli 100.000 evrov, najdražje pa za dobrih 250.000 evrov, povprečno pa se cene gibljejo okoli 150.000 evrov. Cene vključujejo davek.

Po Pfeiferjevih besedah je zanimanje veliko, saj so prejeli več kot 400 rezervacij za oglede. Dnevi odprtih vrat se začenjajo v petek, ogledi pa bodo možni vse do 26. maja. Več informacji dobite tukaj. (STA)