Manager
Osem zvez predlagalo Čeferina za nov mandat na čelu UEFA 4
21.08.2018 12:16
Aktualnega predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA) in nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije Aleksandra Čeferina je za drugi mandat na mestu predsednika UEFA danes predlagala slovenska
Več ▼

Aktualnega predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA) in nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije Aleksandra Čeferina je za drugi mandat na mestu predsednika UEFA danes predlagala slovenska nogometna zveza skupaj s še sedmimi evropskimi nogometnimi zvezami, sporočajo iz NZS. Kdo so še preostale zveze, niso navedli.

So pa spomnili, da so Čeferina pred dvema letoma, ko je prvič kandidiral za predsednika UEFA, uvodoma predlagale nogometne zveze Švedske, Norveške, Finske, Danske in Italije, letos pa tudi Islandije, Ferskih otokov. Uradno kandidaturo je takrat vložila Slovenija, sporočilo prenaša STA.

Aktualni mandat Čeferinu poteče februarja 2019.

Osem zvez predlagalo Čeferina za nov mandat na čelu UEFA
Vodilni gospodarski kazalniki ZDA avgusta ponovno navzgor
17 min
Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki jih spremlja newyorški Conference Board, je avgusta v primerjavi z julijem napredoval za 0,4 odstotne točke na 111,2 odstotka, potem ko je julija
Več ▼

Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov ZDA, ki jih spremlja newyorški Conference Board, je avgusta v primerjavi z julijem napredoval za 0,4 odstotne točke na 111,2 odstotka, potem ko je julija napredoval za 0,7 in junija za 0,5 odstotne točke.

"Vrednost indeksa vodilnih gospodarskih kazalnikov je skladna s scenarijem trdne rasti v drugi polovici leta 2018 in bolje skoraj ne more več biti," je sporočil direktor poslovnih ciklov in raziskav rasti pri Conference Boardu Ataman Ozyildirim.

Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov tvori deset sestavin, med njimi število tedenskih prošenj za podporo zaradi brezposelnosti, nova naročila, dovoljenja za gradnje, obrestne mere, potrošniška pričakovanja in cene delnic. (STA)

Amazonova asistentka Alexa bo opravljala vedno več nalog 1
54 min
Ameriški spletni velikan Amazon namerava svojo digitalno asistentko Alexo vključiti v številne elektronske naprave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, od avtomobila do kuhinjskih
Več ▼

Ameriški spletni velikan Amazon namerava svojo digitalno asistentko Alexo vključiti v številne elektronske naprave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju, od avtomobila do kuhinjskih naprav. Več novih storitev in izboljšav so predstavili ta teden.

Nadgradnja pametnih zvočnikov Echo, ki jih ima vgrajene aplikacija Alexa, bo asistentki omogočila, da bo lahko upravljala z mikrovalovno pečico in celo opominjala uporabnike, kaj potrebujejo in ali so morebiti kaj pozabili.

Alexa je v zadnjih nekaj letih postala pametnejša, bolj zgovorna in celo intuitivna, saj Amazon želi, da bi digitalna asistentka čim bolje razumela ljudi, je dejal David Limp, ki je v Amazonu odgovoren za naprave in storitve.

Alexa razvija celo svojo osebnost, naučila se je razumeti šepet in odgovarjati v enako nizki glasnosti, kar je njena najnovejša lastnost, ki bo na voljo v prihodnjih tednih.

Amazon je napovedal tudi novo storitev, in sicer Alexino intuicijo. Ko bo uporabnik Alexi zaželel lahko noč, ga bo na primer opomnila, da je pozabil zakleniti vrata.

Alexa ima vgrajeno umetno inteligenco, kar aplikaciji omogoča, da zaznava vzorce v življenju uporabnikov glede na vremenske razmere, letni čas in drugo.

Če je zvočnik Echo povezan s pametnimi napravami v stanovanju, lahko aplikacija spremlja, kaj se z njimi dogaja.

Število pametnih naprav za dom, ki jih je izdelal Amazon ali njegovi partnerji, je pred kratkim doseglo mejno število 20.000. "Zdaj smo zares na pragu pametnega doma," je dejal Limp.

Med napovedanimi nadgradnjami so izboljšave domačih sistemov za poslušanje glasbe, komunikacije med Alexo in pametnimi napravami ter povezave Alexe z avtomobili, sistemom varovanja, varnostnimi kamerami, hišnim zvoncem ter vhodnimi kamerami.

Z nadgradnjami Alexe želi Amazon povečati prednost pred tekmeci na področju digitalnih asistentov, ki jih ponujajo Google in Apple.

Večina Italijanov proti nedeljskemu zaprtju trgovin
2 uri
Načrt italijanske vlade o zaprtju nakupovalnih središč ob nedeljah in državnih praznikih v javnosti ne uživa večinske podpore, kaže nedavna javnomnenjska raziskava. Proti zaprtju je namreč 56
Več ▼

Načrt italijanske vlade o zaprtju nakupovalnih središč ob nedeljah in državnih praznikih v javnosti ne uživa večinske podpore, kaže nedavna javnomnenjska raziskava. Proti zaprtju je namreč 56 odstotkov vprašanih, podpira pa ga 39 odstotkov.

Med tistimi, ki ukrep podpirajo, jih 46 odstotkov to utemeljuje s tem, da morajo imeti zaposleni v trgovinah ob nedeljah prost dan. Okoli 28 odstotkov jih meni, da praznikov ne bi smeli žrtvovati na račun potrošništva, 23 odstotkov pa jih želi s tem zaščititi manjše trgovce.

Ukrep je pred dvema tednoma napovedal italijanski minister za industrijo in podpredsednik vlade Luigi Di Maio, sicer vodja Gibanja petih zvezd. Utemeljil ga je s tem, da morajo imeti zaposleni zagotovljen prost dan.

Vlada nekdanjega premierja Maria Montija je leta 2011 liberalizirala delovni čas trgovin. Skladno z reformo so lahko trgovine odprte 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Di Maio je ta ukrep označil za korak, ki "uničuje italijanske družine".

Osnutek zakona, ki naj bi zaprl trgovine, sicer dovoljuje tudi določene izjeme, kot so lokali in restavracije ter trgovine v turističnih krajih. Razveljavitev reforme iz leta 2011 med drugim podpira tudi do priseljencev sovražna Liga, koalicijska partnerica Gibanja petih zvezd.

Stranki želita s spremembo delovnega časa trgovin tudi zaščititi manjše trgovce pred konkurenco veleblagovnic in nakupovalnih središč, ki imajo več zaposlenih in lahko tako lažje organizirajo nedeljske izmene.

Omejitev obratovanja trgovin močno podpira tudi katoliška cerkev. Po njenem mnenju bi morale biti namreč nedelje namenjene počitku in bogoslužju. (STA)

Japonska roverja uspešno pristala na asteroidu 3
2 uri
Roverja, ki jih je v vesolje poneslo japonsko vesoljsko plovilo, sta uspešno pristala na asteroidu, 300 kilometrov oddaljenem od Zemlje, je sporočila japonska vesoljska agencija. Asteroid Ryugu sta
Več ▼

Roverja, ki jih je v vesolje poneslo japonsko vesoljsko plovilo, sta uspešno pristala na asteroidu, 300 kilometrov oddaljenem od Zemlje, je sporočila japonska vesoljska agencija. Asteroid Ryugu sta mali tehnološki napravi dosegli po treh letih in pol dolgem potovanju.

Robota Minerva II merita le 18 centimetrov, preučevala pa bosta skoraj 900 metrov širok asteroid. Na svoji misiji bosta zbirala fotografije in merila temperaturo površja.

Strokovnjaki verjamejo, da bodo na asteroidu našli organski material in hidrirane minerale ter da bodo lahko z izsledki izvedeli več o nastanku Osončja.

Hayabus 2 je sicer v vesolje ponesel štiri naprave za raziskovanje asteroida; tri roverje in nemško-francoski instrument, imenovan Mascot. Slednji naj bi na asteroidu pristal oktobra.

Japonsko vesoljsko plovilo naj bi se na Zemljo povrnilo konec leta 2020 in s seboj prineslo dragocene vzorce. (STA)

Slovenske železnice v modernizacijo 1
3 ure
Konec leta Slovenske železnice obljubljajo v vlakih brezžično omrežje Wi-Fi, v drugi polovici prihodnjega leta pa bo slovenski železniški promet bogatejši za 26 sodobnih vlakov švicarskega
Več ▼

Konec leta Slovenske železnice obljubljajo v vlakih brezžično omrežje Wi-Fi, v drugi polovici prihodnjega leta pa bo slovenski železniški promet bogatejši za 26 sodobnih vlakov švicarskega proizvajalca Stadler, ki lahko vozijo do 160 kilometrov na uro, poroča Večer.

Z novimi vlaki bo vozni park Slovenskih železnic primerljiv z drugimi državami Evropske unije. Dodatna sredstva se namenjajo tudi za obnovo železniške infrastrukture, kar bo pripomoglo k hitrejšemu potovanju. Letno v Slovenski železnicah prepeljejo okoli 14 milijonov potnikov, med njimi pa je največ, kar 46 odstotkov mladih.

Kljub novosti in prizadevanju Slovenskih železnic za modernizacijo se številni potniki še zmeraj srečujejo z neupoštevanjem voznih redov, počasnostjo in zapleti pri prestopih. Zato se potniki radi odločijo za prevoz z avtomobili prek spletnega portala Prevozi.org. Pri čezmejnih potovanjih pa je velik konkurent Slovenskim železnicam nemški Flixbus.

Nemška vlada z ukrepi proti pomanjkanju stanovanj in visokim najemninam 2
4 ure
Nemška vlada namerava z vrsto ukrepov nasloviti težavo pomanjkanja stanovanj in visokih najemnin v Nemčiji, ki med drugim predvidevajo finančne prispevke za družino, davčne olajšave za gradnjo
Več ▼

Nemška vlada namerava z vrsto ukrepov nasloviti težavo pomanjkanja stanovanj in visokih najemnin v Nemčiji, ki med drugim predvidevajo finančne prispevke za družino, davčne olajšave za gradnjo najemniških stanovanj ter ugodnejša zemljišča in milijardno podporo socialni gradnji. Nemčija naj bi tako dobila 1,5 milijona novih stanovanj.

"Želimo napeti vse moči in naš cilj je doseči več stanovanj. Gre za pomembno socialno vprašanje," je po današnjem srečanju vlade in predstavnikov nemškega gospodarstva v Berlinu dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemški minister za notranje zadeve in gradnjo Horst Seehofer je t. i. stanovanjski vrh ocenil kot "zelo močen signal". Cilj vlade je, da z veliko ponudbo dosežejo znižanje cen. Ocenil je, da gre za največje ukrepe na področju stanovanjske gradnje v Nemčiji doslej. Dodal je, da gre tudi za povezovanje vseh deležnikov, z odlokom o vzorčni gradnji pa naj bi tudi zmanjšali birokracijo.

Prav tako naj bi v Nemčiji spremenili ustavo, tako da bi lahko država, dežele in občine v večji meri prispevale k financiranju socialne gradnje, na zvezni ravni pa poskrbeli, da bi občine dobile cenejša gradbena zemljišča. Doslej so največjo prednost pri nakupu imeli investitorji, ki so večinoma gradili luksuzna stanovanja ter ne novih, ugodnih najemniških stanovanj, je še dejal. (STA)

Nemška vlada z ukrepi proti pomanjkanju stanovanj in visokim najemninam
Primorske novice: Delavce iz Tomosove proizvodnje so poslali domov
5 ur
V začetku tedna je proizvodnja dvokoles Tomos obstala, delavce iz proizvodnje pa so poslali domov, poročajo Primorske novice. Pred tremi leti je bilo v Tomosu 25 zaposlenih, zdaj pa naj bi jih tam
Več ▼

V začetku tedna je proizvodnja dvokoles Tomos obstala, delavce iz proizvodnje pa so poslali domov, poročajo Primorske novice. Pred tremi leti je bilo v Tomosu 25 zaposlenih, zdaj pa naj bi jih tam delalo le še 15. Nekaj časa so plače prejemali z zamudo, pred časom je bilo nekaj zamika tudi pri plačilu prispevkov.

Na denar pa naj nebi čakali le delavci, temveč tudi dobavitelji in še nekateri drugi. Novi lastnik Tomosa Hidrii na ne bi poravnaval vseh obveznosti, kot bi moral, največ pa ji dolguje iz naslova najemnin, še pišejo. Tomos je bil dolga leta v lasti Hidrie, konec leta 2015 pa so ga prodali podjetju celjskega podjetnika Iztoka Pikla.

Pikl je pred dnevi zagotovil, da Tomos poravnava svoje obveznosti tako hitro, kot zmore, in se branil, da zamujajo tudi drugi. Razmere so po njegovih besedah še vedno obvladljive. Po nekaterih informacijah naj bi družba še letos zapustila najete prostore v Kopru in se preselila na drugo lokacijo.

S&P izboljšal obete za bonitetno oceno Hrvaške
6 ur
Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je bonitetno oceno Hrvaške ohranila nespremenjeno pri BB+, izboljšala pa je obete iz stabilnih v pozitivne. Ocenjuje, da bo hrvaško gospodarstvo ob
Več ▼

Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je bonitetno oceno Hrvaške ohranila nespremenjeno pri BB+, izboljšala pa je obete iz stabilnih v pozitivne. Ocenjuje, da bo hrvaško gospodarstvo ob nadaljevanju ustreznih fiskalnih ukrepov beležilo stabilno rast.

Po ocenah bonitetne hiše je ključni pogoj za nadaljnjo rast zmanjševanje javnega dolga, pri čemer največje tveganje predstavlja zadolženi Agrokor. Njegovo prestrukturiranje je po ocenah S&P sicer znatno napredovalo.

Letošnja rast BDP bo po ocenah S&P 2,8-odstotna. Za toliko naj bi hrvaško gospodarsko zraslo tudi prihodnje leto, za kar je med drugim zaslužen vse bolj uspešen turistični sektor. S&P pričakuje, da se bodo investicije okrepile konec letošnjega in prihodnje leto, k čemur bodo med drugim pripomogle povečanje javne investicije in okrepljeno črpanje evropskih sredstev.

Pozitivni obeti sicer nakazujejo verjetnost, da se bo ocena države v prihodnjih mesecih zvišala. (STA)

S&P izboljšal obete za bonitetno oceno Hrvaške
(Večer) Intervju s Franjem Bobincem: Velenje ostaja lokacija, kjer bomo rasli in zaposlovali
6 ur
Predsednik uprave velenjske družbe Franjo Bobinac je v intervjuju za Večer poudaril, da je pomembno, da ima Gorenje v okviru Hisensa velike načrte za rast: »to pa pomeni večje proizvodne
Več ▼

Predsednik uprave velenjske družbe Franjo Bobinac je v intervjuju za Večer poudaril, da je pomembno, da ima Gorenje v okviru Hisensa velike načrte za rast: »to pa pomeni večje proizvodne zmogljivosti in tudi več zaposlenih. Gradnjo nove tovarne televizorjev smo že napovedali. V prvi fazi do milijon televizorjev letno in od 300 do 400 delovnih mest, obseg proizvodnje pa se lahko že v nekaj letih podvoji ali potroji. Močno bomo povečali proizvodnjo pomivalnih strojev, ki jih družba Hisense prej ni imela, tudi kuhalnih aparatov.«

Glede ne preveč blestečih poslovnih rezultatov je dejal: »Hisense ne bi prišel v Velenje, če v Gorenju ne bi videl potenciala za rast. Navsezadnje je tudi s ponujeno ceno za delnico povedal, kako vrednoti Gorenje. Veseli smo, da smo pridobili uglednega strateškega lastnika, ki v Gorenju vidi svojo platformo za Evropo.«

Zaključek vseh postopkov prevzema so načrtovali do konca oktobra: »a nam je uspelo več kot mesec dni prej. Razširitev uprave sem predlagal sam, saj tako tudi kitajski kolegi lahko na najvišji ravni vodenja prispevajo svoja specifična znanja in hkrati prevzemajo odgovornost.«

»Gorenje ostaja slovensko podjetje s sedežem v Slovenji, o tem ni nobene dileme. Že prej je bilo v večinski tuji lasti, zdaj pa imamo namesto množice razpršenih lastnikov enega samega,« miri Bobinac. Priznava pa, da se bo pravni status delniške družbe Gorenja verjetno spremenil.

»Bojazni, da bi se kratkoročno umikali iz Slovenije, ni. Ob tem pa je sicer treba gledati širšo sliko, ki jo sodelavcem večkrat pokažem. To je, da moramo biti samokritični in kritični ter ves čas stremeti k izboljšavam. Ponekod v administraciji je še vedno preveč ležernosti in navad, ki so usedlina nekih drugih časov, ko morda razmere na trgih niso bile tako zahtevne. Tudi informacijske tehnologije in sistemi nas silijo k ponovnemu ovrednotenju takih delovnih mest. Kot rečeno, Gorenje se bo razvijalo in zaposlovalo, po moje predvsem v proizvodnji, razvoju, informatiki, trženju in na vseh drugih kreativnih področjih,« še pravi Bobinac.

(Večer) Intervju s Franjem Bobincem: Velenje ostaja lokacija, kjer bomo rasli in zaposlovali
Kitajska zaradi novih carin odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA 4
7 ur
Kitajska je po poročanju Wall Street Journala odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA, ki naj bi prihodnji teden potekala v Washingtonu. Razlog je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki
Več ▼

Kitajska je po poročanju Wall Street Journala odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA, ki naj bi prihodnji teden potekala v Washingtonu. Razlog je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v torek naznanil uvedbo novih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Peking je z odpovedjo pogajanj zagrozil že v ponedeljek.

Podpredsednik kitajske vlade Liu He naj bi prihodnji teden na povabilo ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina z delegacijo odpotoval v Washington. Na srečanju naj bi razpravljali o možnostih za umiritev trgovinskega spora, ki je izbruhnil julija po Trumpovi uvedbi prvih dodatnih carin na kitajsko blago.

Potem ko je ameriški predsednik v torek naznanil uvedbo novega paketa carin, so si po navedbah Wall Street Journala, ki se sklicuje na neimenovane vire, v Pekingu premislili. Ne želijo se namreč pogajati pod pritiskom groženj, ne izključujejo pa možnosti pogajanj prihodnji mesec, če bi se ameriška retorika umirila.

Peking so v četrtek še dodatno razburile ameriške sankcije proti kitajskemu vladnemu oddelku za razvoj opreme (EDD) in njegovemu direktorju Liju Shangfu, ker je posloval z ruskim podjetjem Rosoboronexport, ki izvaža orožje. Kitajska je leta 2017 kupila lovska letala Su-35, letos pa opremo za rakete zemlja-zrak S-400. (STA)

Kitajska zaradi novih carin odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA
Pozor, jutri bo pol istrskih cest zaprtih zaradi Ironmana!
7 ur

Jutri bo v slovenski Istri potekal polovični Ironman, prvo triatlonsko tekmovanje pod to licenco pri nas. Ker pa je tekmovanje dolgotrajno, bo to vplivalo tudi na prometni režim na Obali.

Tekmovalci bodo najprej v Kopru preplavali 1,9 kilometra, nato prekolesarili 90 kilometrov v istrskem zaledju, na zadnje pa odtekli še polmaraton od Kopra do Izole in nazaj. Prvič sploh bo tekma Ironman potekala v dveh državah, saj bo del kolesarske poti speljan tudi skozi Italijo.

Ironman 70.3 I Feel Slovenia bo na prometni režim najbolj vplival na kolesarskem delu trase (na shemi spodaj).

Največ zapor v Mestni občini Koper bo med 8. in 15. uro, celoten prireditveni prostor okoli Ukmarjevega trga pa zaprt do 22. ure.

Ankaran bo zaprt 2 uri, med 8. in 10. uro.

Italijanski del bo zaprt med 7.45 in 10.30 uro, najdlje pa bo zaprt del med Črnim Kalom in Kozino, in sicer med 7. in 13. uro.

Delno zaprt s preusmeritvami na mejni prehod Dragonja bo mejni prehod Sočerga - od 9.30 do 13. ure.

Zadnji del kolesarske trase, to sta Marezige in Sv. Anton, pa bo zaprt od 10. do 13.30 ure.

V Izoli, kjer bodo tekači obračali nazaj proti stari obalni cesti do Kopra, bo zapora v starem mestnem jedru med 11.15 in 16.30.

Podrobni načrt zapor vidite spodaj:

Ironman 70.3 I feel Slovenia bo že v svoji prvi izvedbi tretja največja rekreacijska prireditev v državi, ob boku Ljubljanskega maratona in kolesarskega Maratona Franja. Okoli 1.800 tekmovalcev iz 48 držav in njihovi spremljevalci bo na Obalo prvič prineslo triatlonske milijone iz ene najprestižnejših globalnih športnih licenc.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V nedeljo boste lahko navijali tudi za številne poslovneže, denimo Marka Hrena (Dana), ambasadorja tekmovanja Dušana Olaja (Duol), Mirka Tuša (Engrotuš), Petra Polaniča (Panvita), Jožeta Kojca (Astarea), Dejana Paravana (Gen-). V štafeti bo tekmoval tudi minister iz aktualne vlade Jure Leben, pesti pa lahko držite tudi za ekipo Časnika Finance v postavi Petra Sovdat, Polona Lovšin in Aljoša Valentinčič, na žalost poškodovana Lucija Petavs bo v vlogi 'trenerke', in še dve carici iz Financ, ki bosta celotno tekmo opravili sami, Majo Volk in Pio Bedene.

Pozor, jutri bo pol istrskih cest zaprtih zaradi Ironmana!
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
8 ur
1. Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena2. Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU3. Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali
Več ▼

1. Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena

2. Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU

3. Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

4. Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču

5. Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Hrvaški nogometaš Luka Modrić obsojen na osem mesecev zaradi utaje davkov, skoraj gotovo bo kazen pogojna 1
8 ur
Luka Modrić, najboljši igralec letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, kapetan hrvaške nogometne reprezentance ter član madridskega Reala, je dosegel sporazum s španskim sodiščem - pri
Več ▼

Luka Modrić, najboljši igralec letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, kapetan hrvaške nogometne reprezentance ter član madridskega Reala, je dosegel sporazum s španskim sodiščem - pri čemer je priznal krivdo v postopku, v katerem so mu očitali, da je z davčno utajo španski državni proračun oškodoval za 870.728 evrov.

Na začetku leta je že dosegel dogovor s špansko davčno upravo glede poplačila utajenih davkov, ki jih bo torej vračal, zdaj pa je bilo obsojen še na osem mesecev zapora. Zaporna kazen bo skoraj gotovo pogojna, ker je mogoče po določilih španskega prava vse kazni, ki so krajše od dveh let, odslužiti pogojno, poroča hrvaški Index na podlagi poročanja španskega dnevnika El Mundo.

Do utaje davkov v višini nekaj več kot 870 tisoč evrov je prišlo v letih 2013 in 2014, s tem, ko je Modrič prihodke od marketinških pravic (reklame, sponzorstva) prejemal na račun podjetja v Luksemburgu, ki ga je odprl z ženo, da bi se izognil plačilu davkov v Španiji.

Pred tremi dnevi je STA poročala, da je državno tožilstvo v Osijeku vložilo obtožnico proti hrvaškemu nogometnemu reprezentantu in zvezdniku Liverpoola Dejanu Lovrenu zaradi suma lažnega pričanja med sojenjem svetovalcu nogometnega kluba Dinamo Zdravku Mamiću. Lovrena tožilstvo bremeni lažnega pričanja na obravnavi proti Mamiću na osiješkem sodišču septembra lani. Lovren je 1. septembra lani spremenil svoje pričanje v primerjavi z izjavami preiskovalcem leta 2016. Tožilstvo meni, da je sporen finančni del pogodbe pri prestopu Lovrena iz Dinama v francoski Lyon leta 2010. Tožilstvo na svoji spletni strani navaja, da je Lovren kljub opozorilu sodnika, da mora govoriti resnico, "povedal neresnico o podpisu spornega aneksa pogodbe o razdelitvi odškodnine z Mamićem pri prestopu v drug klub." Tožilci trdijo, da Lovren nikoli ni podpisal aneksa pogodbe. Neresnično je pričal tudi o dnevu, ko je odprl poseben bančni račun na Hrvaškem zaradi nakazila denarja iz pogodbe, čeprav je v tem času bil v Franciji, so še omenili.

Osiješko tožilstvo je vložilo obtožnico tudi proti enemu najboljših hrvaških nogometašev in članu Reala Madrida Luki Modriću, prav tako zaradi suma, da je lažno pričal na sojenju Mamiću, je še poročala STA in navedla: "Gre za primer, v katerem je bil Zdravko Mamić junija letos nepravnomočno obsojen na šest let in pol zapora. Sodišče je odločilo, da je z bratom Zoranom Mamićem, nekdanjim glavnim direktorjem in članom uprave Dinama Damirjem Vrbanovićem ter davkarjem Milanom Pernarjem zagrebški klub oškodoval za najmanj 15,3 milijona evrov ter da ni plačal davkov in drugih prispevkov v višini skoraj 1,6 milijona evrov. Poleg Zdravka Mamića so tudi ostali trije bili nepravnomočno obsojeni na zaporne kazni med tremi leti ter štirimi leti in 11 meseci zapora. Če bo sodba pravnomočna, bodo morali vrniti nezakonito pridobljen denar in nepremičnine. Zdravko Mamić je medtem pobegnil v BiH."

Dnevnik: Na filozofski fakulteti dodatke izplačevali po domače 15
9 ur
Dekani in prodekani na filozofski fakulteti so si vsaj deset let poleg položajnega dodatka, vgrajenega v plačo, izplačevali še dekanski dodatek s podjemno pogodbo, razkrivajo v današnjem
Več ▼

Dekani in prodekani na filozofski fakulteti so si vsaj deset let poleg položajnega dodatka, vgrajenega v plačo, izplačevali še dekanski dodatek s podjemno pogodbo, razkrivajo v današnjem Dnevniku.

Zaradi nove afere je danes odstopila prorektorica za pedagoške zadeve na ljubljanski univerzi Branka Kalenić Ramšak. Dodatki so se od leta 2008 polagoma povečevali in v zadnjem obdobju, pred nastopom novega dekana Romana Kuharja, ki sporne podjemne pogodbe ni podpisal, dosegli dobrih 1000 evrov bruto, še pišejo. Prodekani so dobivali približno polovico zneska. Plača dekana namreč že vključuje položajni dodatek, ki znaša 12 odstotkov osnovne bruto plače.

Na fakulteti so ves čas nepravilno izplačevali tudi položajne dodatke vodjem 23 oddelkov in njihovim namestnikom, ki pa zaradi tega niso imeli zaznavno večjih dohodkov. Namesto da bi jim izplačevali dodatek v plači, so jim ga izplačevali s podjemno pogodbo, česar zakon ne dovoljuje. To nepravilnost so odpravili leta 2015, v času, ko je fakulteto vodila Kalenić-Ramšakova. Vseh nepravilno izplačanih sredstev naj bilo za blizu milijon evrov.

Sedanji dekan FF Roman Kuhar je konec januarja rektorja Igorja Papiča seznanil s svojimi sumi, da so bila nekatera izplačila zaposlenim neupravičena. Zato je na FF odredil interno revizijo, in sicer za deset let, ko je še možno kazensko preganjati morebitne kršilce zakonov. Po ugotovitvah revizorjev so si neupravičene dodatke v zadnjem desetletju izplačevali vsi trije dekani Valentin Bucik, Andrej Černein Branka Kalenić Ramšak.

Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Sloveni na Univerzi v Ljubljani, poudarja, da sta za razliko od prejšnjih afer v visokem šolstvu tokrat dekan in rektor ravnala korektno in storila, kar sta morala, četudi gre za sodelavce. Na podlagi tega, kar je slišal, meni, da gre za zmes pohlepa, neumnosti, pravnega diletantstva, sprenevedanja in tudi slabe vesti.

Na devetih fakultetah ljubljanske univerze za stalno pripravljenost so samo v letih od 2012 d 2015 nezakonito izplačali za 780 tisoč evrov dodatkov. Toliko bi vsaj morala Univerza vrniti ministrstvu. Univerza še vedno ni vrnila denarja ministrstvu, še pišejo.

Avgusta izdanih za četrtino več gradbenih dovoljenj za stavbe 1
9 ur
V Sloveniji je bilo avgusta izdanih 644 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 24 odstotkov več kot julija. Gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe je bilo 266 oz. 26 odstotkov več, za
Več ▼

V Sloveniji je bilo avgusta izdanih 644 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 24 odstotkov več kot julija. Gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe je bilo 266 oz. 26 odstotkov več, za nestanovanjske stavbe pa 378 oz. 24 odstotkov več, kažejo podatki statističnega urada.

Celotna površina vseh v avgustu načrtovanih stavb naj bi merila 150.622 kvadratnih metrov, kar je devet odstotkov več od površine stavb, načrtovanih v juliju. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb bo večja za 50 odstotkov, medtem ko bo površina nestanovanjskih stavb manjša za 18 odstotkov.

Največ, 98 odstotkov gradbenih dovoljenj, je bilo izdanih za novogradnje, dva odstotka pa za spremembo namembnosti. Število gradbenih dovoljenj za novogradnje je bilo za 25 odstotkov višje kot v juliju, površina s temi gradbenimi dovoljenji predvidenih novogradenj pa je naj bi bila večja za pet odstotkov.

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, pridobljenimi v avgustu, je bila predvidena gradnja 395 stanovanj, kar je 59 odstotkov več v juliju.

Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU 5
21.09.2018 18:30
To so dosegli nasprotniki brexita na drugi stopnji v postopku pred sodiščem na Otoku
Na članek...

Že tako teden, ki se končuje, za britansko premierko Thereso May ni bil ravno eden najbolj brilijantnih. Na neformalnem vrhu EU, ki je potekal v Salzburgu v sredo in četrtek, so ji evropski voditelji članic - med njimi je bil prvikrat tudi novi slovenski premier Marjan Šarec - sporočili, da njen predlog o prihodnjih britansko-evropskih odnosih po brexitu ni sprejemljiv. Potem pa je v petek še izvedela, da se bo o brexitu izrekalo Sodišče EU, in sicer o tem, ali V. Britanija postopek izstopa iz EU - lahko ustavi. Pri čemer je geslo, ki ga premierka vseskozi ponavlja - brexit je brexit. Še več - Sodišče EU bo o tem odločalo na pobudo z Otoka.

Petek je prinesel - paradoksalno odločitev

Začnimo pri presenetljivi petkovi vesti. Kot poroča BBC, so nasprotniki brexita v sodnem postopku na Otoku na drugi stopnji dobili dovoljenje, da se obrnejo na Sodišče EU in zaprosijo za dokončno razsodbo, ali VB lahko enostransko ustavi postopek izstopa iz Evropske unije. Na njihovo uspešno pobudo bo uradno za takšno pravno mnenje Sodišča EU zaprosilo najvišje škotsko pravdno sodišče Court of Session.

Namreč, tožniki (gre za več politikov, članov britanskega, škotskega in evropskega parlamenta) so prepričani, da brexit ni neizogiben in je še vedno čas, da se ga ne izpelje, če bi tako odločili člani britanskega parlamenta - teoretično bi lahko enostransko preklicali brexit in ostali v EU v primerih, da britanski vladi z EU ne bi uspelo doseči dogovora ali pa bi poslanci ne bili zadovoljni s pogoji dogovora.

V petek je bilo iz vrst tožnikov slišati, da je takšen razplet posebej pomemben v luči razpleta salzburškega vrha. Po poročanju britanskega tiska so poudarili, da je odgovor na to vprašanje ključno pridobiti, preden bo britanski parlament glasoval o brexitu, zlasti pa, da britanski poslanci dobijo nedvoumen odgovor o tem, ali je postopek britanskega izstopa iz EU mogoče enostransko ustaviti.

Paradoks je seveda v tem, da je bil eden izmed temeljnih razlogov, zakaj so mnogi podprli brexit, tudi ta, da se želijo izogniti jurisdikciji Sodišča EU, evropski pravni praksi oziroma evropskemu pravnemu redu. Zdaj pa naj bi glede britanske odločitve izrekalo taisto evropsko sodišče.

Predstavniki britanske vlade so bili nad odločitvijo sodišča razočarani. Sporočili so, da bodo temeljito proučili, ponavljajo pa, da je vlada zavezana uresničiti rezultat referenduma o brexitu in ne namerava preklicali postopka po 50. členu lizbonske pogodbe.

Petkova odločitev za povrh tednu zavrnitev

In če se povrnemo k pogajalskemu postopku. Evropski voditelji so na vrhu v Salzburgu zavrnili tako imenovani načrt iz Chequersa. Načrt se imenuje po premierski podeželski rezidenci, kjer je britanski vladni kabinet julija letos sprejel britansko izhodišče za pogajanja o prihodnjih britansko-evropskih odnosih po brexitu.

"Medtem ko v načrtu iz Chequersa obstajajo pozitivni elementi, pa predlagani okvir za medsebojno gospodarsko sodelovanje ni izvedljiv, ne nazadnje zato, ker bi z njim spodkopali načela evropskega enotnega trga," je dejal predsednik EU Donald Tusk, pri čemer je ta britanski predlog pomenil tudi temelj za rešitev vprašanja irske meje, kjer si sicer obe strani (evropska in britanska) prizadevata, da bi se izognili "trdi meji", bi pa morali vzpostaviti najmanj nadzor blaga. Spomnimo še, da je v omenjenem načrtu britanska vlada evropskim partnerjem predlagala, da naj bi po brexitu ohranili nekakšno enotno trgovinsko območje - samo za blago, ne pa za storitve. Da je takšna zamisel nesprejemljiva, je že večkrat opozoril glavni evropski pogajalec Michel Barnier.

Britanski predlog je bil namreč oblikovan tako, da bi si po njem Britanci od EU izbrali tisto, kar jih ustreza: zavrnili bi prost pretok oseb; bi pa ohranili prost pretok blaga (za blago bi tudi v prihodnje spoštovala evropske standarde in pravila); potem pa bi spet zavrnili prost pretok storitev, zlasti zaradi pomena finančnih storitev za britansko ekonomijo, ker si na tem področju želijo več regulatorne prožnosti. Britanska vlada je še predlagala poseben carinski aranžma, skupno carinsko območje, v katerem bi VB izvajala evropsko carinsko politiko in trgovinsko politiko za blago, ki bi bilo namenjeno v EU, za blago v uvozu v VB pa bi uporabljala svoje carinske tarife. "EU izvajanja svoje carinske politike ter pobiranja DDV in trošarin ne more in tudi ne bo zaupala nečlanici," je že komentiral Barnier.

Mayeva je sicer na vrhu dejala, da bo njena vlada kmalu predstavila nove predloge v zvezi z irsko mejo. Kot znano, sta EU in VB odložili skrajni rok za sklenitev dogovora na november - takrat bi pripravili izredni vrh EU. Zdaj je sicer vse odvisno od napredka poganj. Tusk je ta teden dejal, da bodo evropski voditelji na rednem vrhu oktobra ocenili, ali je bilo doseženega dovolj napredka v pogajanjih o brexitu, da je upravičen sklic izrednega vrha EU v novembru.

Mayeva trdi, da je zdaj na potezi EU

Po prihodu iz Salzburga domov je premierka Theresa May v četrtek dejala, da je pripravljena odkorakati s pogajanj - kar bi pomenilo, da bi morali vsi skupaj računati na tako imenovani "trdi brexit", "brexit brez dogovora", "neurejeni izstop" ali kakorkoli že kdo želi imenovati stanje, v katerem bo po načrtu Velika Britanija konec marca 2019 izstopila iz članstva EU, ne bi pa imela sklenjenega dogovora o bodočih odnosih z EU, zaradi česar takoj po brexitu (z aprilom 2019) ne bi začelo veljati skoraj dvoletno prehodno obdobje, v katerem bi bile razmere v medsebojnih odnosih še vedno takšne, kot so zdaj.

V petkovem govoru je premierka Theresa May zatrdila, da je zdaj odgovornost EU, da na mizo postavi alternativni načrt, ker so britanske predloge zavrnili. Kot še poroča Reuters, je Mayeva dejala, da je ves čas EU obravnavala s spoštovanjem in da VB pričakuje enako. Bruseljska dopisnica za časnik Guardian je sicer v odziv na tako razmišljanje na Twitterju zapisala, da EU ni spremenila stališča in je zmeraj trdila, da "ni stvar EU, da oblikuje načrt za brexit". Dodala je še mnenje, da EU ne bo spreminjala temeljnih pravil za članico, ki povezavo zapušča, in da je to jasno že vse od objave referendumskih rezultatov.

Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU
Dnevnik: Gorenje zamuja z dobavo kuhinj, proizvajalec v težavah 1
10 ur
Gorenje zamuja z dobavo kuhinj, ki jih zanje pod blagovno znamko izdelujejo v podjetju Arosa Mobilia, ki je kljub dvakratni državni pomoči še vedno v težavah, pišejo v Dnevniku. Zamujajo z
Več ▼

Gorenje zamuja z dobavo kuhinj, ki jih zanje pod blagovno znamko izdelujejo v podjetju Arosa Mobilia, ki je kljub dvakratni državni pomoči še vedno v težavah, pišejo v Dnevniku. Zamujajo z dobavo nekaj deset kuhinj, ki so jih kupci naročili v prvi polovici letošnjega leta.

Ena izmed strank je dejala, da iz Gorenja ni prejela nobenega uradnega obvestila ali informacij o tem, kdaj bodo izdelki, za katere je predujem že plačan dostavljeni. Da naj bi bila njena kuhinja vendarle izdelana, so ji sporočili šele po tem, ko jim je poslala zahtevo za prekinitev pogodbe, še pišejo.

Direktor družbe Arosa Mobilia Mirko Pomberg je dejal, da z dobavo kuhinj Gorenju trenutno sploh ne zamujajo, saj da so že minuli teden z Gorenjem dosegli dogovor o preplaniranju dobav za vsakega kupca in vsako reklamacijo. Na podlagi tega so Gorenju poslali nove termine dobav blaga, ki se jih v celoti držijo. Prvotnih dobavnih rokov niso izpolnili zaradi novih dodelavnih poslov do Gorenja, kolektivnih dopustov, prezasedenosti proizvodnje v tem letnem času, težav pri dobavi posamičnega blaga ter likvidnostnih težav družbe.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
19.09.2018 16:27
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
TEŠ 6 ponovno deluje
10 ur

Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki je bil 14. septembra 2018 zaustavljen, je bil včeraj, 21. septembra 2018, ob 21.40 uri ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem Slovenije. V času zaustavitve so bila na njem opravljena redna vzdrževalna dela, oskrba Slovenije z električno energijo je potekala nemoteno, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj.

TEŠ 6 ponovno deluje
Dow Jones kljub trgovinskemu zaostrovanju minuli teden do novega rekorda
11 ur
Newyorški borzni indeksi so trgovalni teden končali različno. Indeksa Standard & Poor's 500 in Dow Jones sta se zvišala, pri čemer je Dow Jones v petek dosegel novo rekordno vrednost. Nasdaq
Več ▼

Newyorški borzni indeksi so trgovalni teden končali različno. Indeksa Standard & Poor's 500 in Dow Jones sta se zvišala, pri čemer je Dow Jones v petek dosegel novo rekordno vrednost. Nasdaq je nazadoval predvsem zaradi slabega petka, ko so nazadovale vrednosti delnic tehnoloških podjetij.

Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s petkom preteklega tedna napredoval za 588,83 točke oziroma 2,3 odstotka na nov rekord 26.743,50 točke. Širši indeks Standard & Poor's 500 je pridobil 24,69 točke oziroma 0,8 odstotka in teden končal pri 2929,67 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa je nazadoval za 23,09 točke oziroma 0,3 odstotka na 7986,96 točke.

Glede na to, da je predsednik ZDA Donald Trump uvedel dodatne carine na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza, se je teden za borzne indekse v New Yorku končal presenetljivo dobro. (STA)

Dow Jones kljub trgovinskemu zaostrovanju minuli teden do novega rekorda