Manager
Trump ne pričakuje veliko od pogovorov s Kitajci 4
21.08.2018 10:23
Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje velikega napredka pri pogovorih s Kitajci glede trgovinske vojne, poroča Reuters. Po njegovih besedah je šlo Kitajcem predobro preveč časa in to
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje velikega napredka pri pogovorih s Kitajci glede trgovinske vojne, poroča Reuters. Po njegovih besedah je šlo Kitajcem predobro preveč časa in to jih je razvadilo.

Ta teden se bodo nadaljevali pogovori med vladama glede uvedbe novih ameriških carin na kitajske izdelke v vrednosti 16 milijard dolarjev.

Na Rižanskem vodovodu krizni sestanek zaradi iztirjenja vlaka pri Hrastovljah
12 min
Na sedežu Rižanskega vodovoda v Kopru se je malo pred osmo uro začel krizni sestanek v širši sestavi, na katerem razpravljajo o posledicah torkovega iztirjenja tovornega vlaka, po katerem je prišlo do iztekanja kerozina. Ključno bo ugotoviti, ali je morda prišlo do ogrožanja vodnega zajetja Rižane.
Na članek...

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj pred začetkom sestanka ni mogel oceniti, kako dolgo bodo zasedali, zaradi velikega zanimanja javnosti pa obstaja verjetnost, da bodo po sestanku sklicali novinarsko konferenco.

Po poročanju Radia Slovenija naj bi kerozin sicer iztekal iz ene in ne dveh cistern, kot je sprva zaokrožilo v javnosti, izteklo pa naj bi skupno okoli deset tisoč litrov kerozina.

Do nesreče je prišlo v torek popoldne. Do poznega večera je gasilcem in drugim enotam po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana uspelo bistveno zaustaviti iztekanje kerozina, a ne povsem. Iztekanje naj bi po njegovih besedah dokončno zaustavilo prečrpavanje še preostalega kerozina iz poškodovanih cistern, kar naj bi se zgodilo tekom noči.

Po oceni Šestana bi lahko skupaj izteklo od 40 do 50 kubičnih metrov kerozina, pri čemer pa se postavlja predvsem vprašanje, kaj to pomeni za vodno zajetje Rižane, ki se nahaja na tistem območju.

Odgovorni bodo danes sicer skušali odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj je sploh prišlo do iztirjenja, predvsem pa bodo skušali zagotoviti ponovno prevoznost precej poškodovane proge. Po besedah direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa gre namreč za progo, ki mora biti na razpolago čim več časa.

Na Rižanskem vodovodu krizni sestanek zaradi iztirjenja vlaka pri Hrastovljah
Foto: Shutterstock
Zaradi nesreče v Hrastovljah zamude tudi v tovornem železniškem prometu in pretovoru iz Luke Koper
1 ura
Zaradi odpravljanj posledic torkovega iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah, po katerem je iz dveh tovornih cistern iztekel kerozin, bo prihajalo tudi do zamud v prometu. Po poročanju Radia
Več ▼

Zaradi odpravljanj posledic torkovega iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah, po katerem je iz dveh tovornih cistern iztekel kerozin, bo prihajalo tudi do zamud v prometu. Po poročanju Radia Slovenije svoje partnerje že opozarja Luka Koper. Proga je poškodovana, zamenjati bodo morali približno 150 metrov tračnic, je dejal šef železnic Dušan Mes. Kdaj bo proga spet v celoti prevozna še ni znano. Prav tako bodo danes preverjali, ali je kerozin onesnažil vodno zajetje Rižane.

Največji ladjar na svetu Maersk povečuje pretovor zabojnikov čez Koper
2 uri
Leta 2016 je danski Maersk Line čez koprsko luko prepeljal približno 220 tisoč zabojnikov, lani pa že več kot 300 tisoč
Na članek...

Danski Maersk Line je največji ladjar na svetu: lani so pretovor zabojnikov čez Luko Koper povečali na nekaj več kot 300 tisoč TEU (manjših zabojnikov), kar je približno 30 odstotkov vseh zabojnikov, ki so jih pretovorili v Luki Koper. »Letos opažamo, da se rast pretovora umirja,« pravi Gregor Glušič, direktor Maerska Adria v Ljubljani. Letos pričakujejo nekaj ozkih grl v pretočnosti dostave zabojnikov na zalednih trgih Luke Koper.

Cilj: integrator pri kontejnerski logistiki

Pri Maersku Adrii se usmerjajo predvsem v razvoj dodatnih storitev. Cilj Maerska je, da postane integrator na področju kontejnerske logistike, zato poskušajo povezati čim več intermodalnih storitev in jih nadgraditi s carinskim poslovanjem ter z zavarovalniškimi produkti. V letu 2017 so za slovenski trg prepeljali približno tisoč TEU v celem letu, v 2019 pa so v prvih petih mesecih to številko povečali na približno tri tisoč TEU v organizaciji ladjarja. »Če upoštevamo celoten tovor prek Luke Koper, pomenijo intermodalne storitve v organizaciji ladjarja za vse zaledne trge že približno polovico celotnega tovora,« pojasnjuje Gregor Glušič.

Pri Maersku Adria zadnjih nekaj let zaposlujejo približno 25 ljudi in dosegajo okoli 1,5 milijona evrov prihodkov. Maerskova teža v slovenski logistiki je precej večja, vendar tega ni zaznati v prihodkih Maerska Adrie, ker transakcije potekajo na ravni matične družbe.

Postopno združevanje Maerska in Damca

V Sloveniji posluje tudi družba Damco International, ki je ravno tako del multinacionalke A. P. Moeller Maersk, ukvarjajo pa se s špediterskimi rešitvami v pomorski logistiki. Damco International je lani ustvaril 1,5 milijona evrov prihodkov. V letu 2019 bodo postopoma opustili poslovanje Damca, ker bodo večino resitev prevzeli v Maersku. »To je del strategije, da ponujamo integrirane rešitve za kontejnerski tovor,« razlaga Glušič. Damco bo sicer drugod po svetu ostal zgolj špediter, vendar predvsem tam, kjer so bili komercialni zastopniki – v Sloveniji pa niso imeli lastnih strank. Ko bodo družbi združili, bodo obdržali vse zaposlene.

Razsežnosti A. P. Moeller Maerska

Logistična multinacionalka A. P. Moeller Maersk je največji upravljavec kontejnerskih ladij na svetu. V floti imajo več kot 600 ladij s skupno zmogljivostjo 2,8 milijona TEU. V letu 2018 so ustvarili 34,3 milijarde evrov prihodkov in 2,9 milijarde evrov dobička. Leta 2017 so za 3,7 milijarde evrov kupili nemškega ladjarja Hamburg Süd in tržni delež v ladjarstvu povečali na 19,3 odstotka.

Digitalizacija storitev

Pri Maersku zadnje čase veliko delajo pri digitalizaciji prevozov in poenostavljanju oskrbovalnih verig. Kako se prijemajo nove storitve in kaj vse se spreminja? Silvia Ding, ki vodi oceanske produkte pri Maersku, razlaga, da digitalna platforma [ship.maerskline.com] kupcem zagotavlja konkurenčne in fiksne cene ter stabilno dostavo. Obseg naročil prek platforme kaže, da se storitev dobro prijema. Z novim on-line poslovnim modelom pri Maersku poskušajo doseči obojestransko zavezanost: kupci morajo zagotoviti tovor, logist pa storitev. Gre za platformo, ki omogoča lažje načrtovanje, boljšo optimizacijo ladij in boljše storitve za kupce, pravijo pri Maersku. Platformo [ship.maerskline.com] so zagnali novembra lani, omogoča hitro rezervacijo prostora na ladjah, gre pa za del širšega Maerskovega procesa digitalizacije storitev.

Največji ladjar na svetu Maersk povečuje pretovor zabojnikov čez Koper
Foto: Aleš Beno
O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju
3 ure
Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bodo po napovedih na današnji redni seji občinskega sveta Občine Šoštanj svetnikom predstavili modelno študijo možnosti energetske izrabe izbranih odpadnih materialov v Tešu. Študijo so vodilni iz Teša prejšnji teden že predstavili vodstvu občine.
Na članek...

Da bo Teš predvidoma konec leta 2020 zaradi rasti cen premoga začel s sosežigom odpadkov, je v začetku junija na energetski konferenci v Velenju napovedal direktor Teša Mitja Tašler. Do takrat bo vodstvo Teša dobro preučilo vhodne parametre oz. ocenilo vpliv vhodne surovine na okolje, je povedal.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić pa je dodal, da so prve analize sosežiga odpadkov spodbudne, pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja pa je treba narediti še študijo presoje vplivov na okolje.

Predstavniki Teša so vodstvu občine v petek že predstavili doslej znane informacije v zvezi s tem. Poudarili so, da ne gre za sosežig odpadkov, ampak za točno določene predelane frakcije, ki bodo predstavljale surovino. Izpostavili so, da je prvi cilj, da ugotovijo, ali je sosežig okoljsko sprejemljiv, in da bodo o vseh nadaljnjih korakih javnost in lokalno skupnost sproti obveščali, so po predstavitvi sporočili iz Občine Šoštanj.

Medtem so napovedi o nameravanem začetku sosežiga odpadkov v Tešu že vznemirile prebivalce Velenja, sosežigu nasprotujejo v Civilni iniciativi Šoštanj.

O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju
Foto: Borut Hočevar
Kako kaže kitajskemu projektu prenove proge Budimpešta–Beograd 1
3 ure
Po petih letih od prvih dogovorov so izbrali izvajalca za prenovo na madžarskem delu proge; glavni zmagovalec je madžarski bogataš Lőrinc Mészáros
Na članek...

Konzorcij CHRN (Chinese – Hungarian Railway Non-profit Limited Company), ki so ga ustanovile madžarske državne železnice (MAV) in kitajska vlada, je podpisal pogodbo v vrednosti 590 milijard forintov (1,82 milijarde evrov) z madžarsko-kitajskim konzorcijem CRE za nadgradnjo madžarskega dela proge na trasi Budimpešta–Beograd.

Na javni razpis za nadgradnjo proge sta se prijavila dva konzorcija, v obeh so bili kitajski partnerji. Zmagal je konzorcij CRE, ki ga sestavljajo madžarska družba RM International (50 odstotkov) ter China Tiejiuju Engineering & Construction in China Railway Electrification Engineering Group. RM International sta ustanovili družbi R-Kord in Mészáros és Mészárs. Obe družbi obvladuje madžarski bogataš Lőrinc Mészáros, ki je blizu predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu. Družbo RM International vodi bogataševa hči Beatrix Mészáros. Družba R-Kord, ki je soustanoviteljica RM International, je lani dosegla 53 milijonov evrov prihodkov in potrojila dobiček, na madžarskem železniškem omrežju pa imajo te dni za 224,5 milijona evrov projektov.

Prenova proge za hitrosti do 160 kilometrov na uro

Konzrocij CRE bo prenovil celoten odsek od Budimpešte do meje s Srbijo. Zgradili bodo novo dvotirno in elektrificirano povezavo, po kateri bodo lahko vlaki vozili 160 kilometrov na uro. Proga zdaj omogoča hitrosti do sto kilometrov na uro, na več odsekih je hitrost omejena.

Pogodba bo postala veljavna, ko bo podpisan finančni sporazum med madžarsko vlado in kitajsko banko Exim bank od China. Na Madžarskem pričakujejo, da bo kitajsko posojilo odobreno do konca leta. Madžarski odsek proge bodo gradili pet let, začetek načrtujejo konec letošnjega leta ali na začetku leta 2020.

Zakaj je proga Budimpešta–Beograd pomembna za Kitajsko

Proga Beograd–Budimpešta je za Kitajce zanimiva, ker leži na trasi koridorja med grškim pristaniščem Pirej – to je od leta 2016 v večinski lasti kitajskega ladjarja Cosco – in srednjeevropskimi trgi. Gre za 350 kilometrov proge med prestolnicama, od tega poteka 184 kilometrov po ozemlju Srbije, 166 kilometrov pa po ozemlju Madžarske. Z gradnjo hitre proge so hoteli Kitajci v regiji prikazati svoje sposobnosti pri visokotehnoloških projektih. V poznejših fazah so projekt oskubili, zdaj je načrt, da bodo namesto gradnje hitre proge zgolj posodobili staro. Na madžarskem delu jo bodo nadgradili za hitrosti do 160 kilometrov na uro, na delu srbskega odseka pa je v teku nadgradnja na 200 kilometrov na uro. To je še vedno odlično, ker naj bi potovalni čas med prestolnicama z osmih ur skrajšali na približno tri ure.

Srbski del proge gradijo Rusi

V Srbiji so konec novembra 2017 napovedali začetek del na progi. Podjetje Infrastruktura željeznice Srbije je podpisalo sporazum z RŽD International za nadgradnjo proge Stara Pazova–Novi Sad in za dispečerski center v vrednosti 230 milijona evrov. Denar za prenovo proge Beograd–Budimpešta je že leta 2013 odobrila Rusija. RŽD International je sicer del koncerna ruskih državnih železnic, ki je v Sloveniji skupaj z Rikom letos zmagal na razpisu za nadgradnjo postaje Pragersko.

Nelagodje v Bruslju ob kitajskih infrastrukturnih interesih

V Bruslju sicer niso najbolj srečni zaradi krepitve kitajskega vpliva na obrobju Evrope. Nelagodje v Bruslju se je okrepilo, ko so kitajska podjetja začela kupovati kritično infrastrukturo v EU: pristanišče v grškem Pireju in javno električno omrežje na Portugalskem. Nelagodje je čutiti tudi ob kitajski pobudi 16+1, ki je nastala leta 2012 v Varšavi, eden izmed nosilnih projektov te pobude pa je ravno proga Budimpešta–Beograd, ki jo v Bruslju vidijo kot kitajsko prodiranje v mehkejši zunanji krog Evrope.

Kitajski je sicer v začetku leta 2018 uspelo dobiti posel tudi pri največjem infrastrukturnem projektu na Hrvaškem, kjer družba China Road and Bridge Corporation gradi most na Pelješac za 420 milijonov evrov, od tega je 357 milijonov evrov nepovratnega denarja, ki ga je odobrila evropska komisija.

Budimpešta–Beograd kot del svilne ceste

Kitajski projekt nove svilne poti je največji infrastrukturni megaprojekt v zgodovini. Gre za več tisoč kilometrov železniškega omrežja, cest in cevovodov, ki bodo povezovali Peking z glavnimi trgi v Aziji, Afriki in Evropi. Novo svilno cesto marsikdo vidi kot boj za prevlado v Evraziji ali pa kot začetek nove hladne vojne. Tretji spet v projektu vidijo novi Marshallov plan za Evropo, ki je po drugi svetovni vojni Američanom pomagal utrditi globalno premoč. Gre za kombinacijo kopenskih in morskih poti med Azijo in Evropo. Kitajska diplomacija se veliko ukvarja z usklajevanjem gospodarskih politik med državami, ki ležijo ob svilni cesti, predvsem pa hoče okrepiti trgovino in sodelovanje na tem območju, ker to povečuje obseg potencialnega tovora. V okvir projektov ob svilni cesti sodi tudi modernizacija železniške povezave do Budimpešte, ki je del morsko-kopenske hitre povezave med Kitajsko in Evropo. O projektu so se začeli pogovarjati leta 2014, junija 2015 pa sta Kitajska in Madžarska podpisali memorandum o sodelovanju. Gre za prvi takšen dokument, ki so ga Kitajci podpisali s katero od evropskih držav. Z gradnjo železnice proti Budimpešti bodo Kitajci podaljšali svilno cesto v notranjost EU, v prihodnje naj bi progo podaljšali čez Makedonijo proti Solunu.

Kako kaže kitajskemu projektu prenove proge Budimpešta–Beograd
Foto: Shutterstock
Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN 4
6 ur
Podnebne spremembe ogrožajo demokracijo in človekove pravice, je zapisal posebni poročevalec Združenih narodov Philip Alston.
Na članek...

Tvegamo pojav podnebnega aparthajda, ko bodo premožni plačali, da se izognejo visokim temperaturam, lakoti in konfliktom, drugi pa bodo prepuščeni trpljenju, je med drugim zapisano v poročilu Philipa Alstona, posebnega poročevalca Združenih narodov za revščino in človekove pravice.

Sedanja pot je recept za ekonomsko katastrofo, je med drugim zapisal Alston. Vendar pa je gospodarska uspešnost povsem kompatibilna z okoljsko trajnostjo, treba pa je ločiti emisije iz fosilnih goriv od ekonomske uspešnosti in zmanjševanja revščine.

Za subvencije fosilnim gorivom namenjajo po vsem svetu vsako leto okoli 4.500 milijard evrov oziroma 6,3 odstotka globalnega BDP, največji povzročitelj podnebnih sprememb pa so fosilna industrija oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. Leta 2015 so ustvarila 91 odstotkov industrijskih izpustov toplogrednih plinov oziroma 70 odstotkov vseh izpustov, ki jih je povzročil človek.

Za posledice izpustov vedo v fosilni industriji že desetletja. V American Petroleum Institute (API) so že leta 1980 ugotovili, da koncentracije ogljikovega dioksida rastejo predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv in svarili, da bi lahko triodstotna letna rast ogljikovega dioksida vodila v dvig temperature za 2,5 stopinje, kar bi okoli leta 2025 ustavilo svetovno gospodarsko rast, 40 let kasneje pa povzročilo globalne katastrofalne učinke.

Kljub takšnim ugotovitvam fosilna industrija ni spremenila svojih poslovnih modelov. Nasprotno. V API so lobirali, da ZDA niso ratificirale kjotskega podnebnega protokola. Sodelovali so pri oblikovanju globalnega komunikacijskega načrta za prepričevanje javnosti o pomembnih negotovostih v podnebni znanosti in za zaviranje podnebnih aktivnosti. Po nekaterih podatkih je fosilna industrija v ZDA porabila v letih od 2000 do 2016 za lobiranje pri podnebni zakonodaji 370 milijonov dolarjev.

V številnih državah sprejemajo kratkovidne in napačne ukrepe, je nadaljeval Alston. Donald Trump je »aktivno utišal obupane podnebne znanstvenike«. Kitajska se trudi končati svojo odvisnost od premoga, hkrati pa izvaža premogovne elektrarne in ne sprejme ukrepov za omejitev emisij metana doma. Brazilski predsednik Bolsonaro pa je obljubil, da bo oslabil okoljevarstvene ustanove in odprl amazonske pragozdove za rudarjenje.

Podnebne spremembe pa grozijo, da bodo izničile 50 let napredka pri izboljšanju zdravstvenega stanja ljudi in zmanjševanju revščine. Tudi če bodo podnebni cilji doseženi, bodo desetine milijonov ljudi obubožale, kar bo krepilo razseljevanje in lakoto. Do leta 2030 bi lahko podnebne spremembe pahnile v revščino prek 120 milijonov ljudi, najhujše posledice pa bodo utrpele najbolj revne države.

A ne le revne države. Alston je spomnil na leto 2012, ko so ob orkanu Sandy številni revni Newyorčani ostali brez elektrike in zdravniške oskrbe, v Goldman Sachsu pa so zavarovali svoj sedež z deset tisoči vrečami peska in si zagotovili elektriko s svojim generatorjem.

Pogosto spregledamo dramatičen vpliv podnebnih sprememb na človekove pravice, kot so pravica do življenja, hrane, vode in bivališča. A ne samo to. V razmerah, ko se vlade trudijo prepričati ljudi, da sprejmejo velike družbene in ekonomske spremembe, bo pomemben tudi vpliv podnebnih sprememb na demokracijo, je zapisal Alston.

Poročilo je kritično tudi do OZN: »Večina organov OZN za človekove pravice je sprejela neustrezne ukrepe, ki so popolnoma nesorazmerni z nujnostjo in obsegom grožnje. Izpolnjevanje obrazcev ne bo rešilo sveta pred katastrofo.«

Poročilo je izdelano za Svet OZN za človekove pravice, uradno pa bo predstavljeno v petek.

(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov
6 ur
Na slovenskem delu tekmovanja ClimateLaunchpad so izbrali zmagovalca, ki bosta sodelovala na evropskem finalu za najboljšo zeleno poslovno idejo.
Na članek...

ClimateLaunchpad je mednarodno tekmovanje, na katerem izberejo najboljše zelene poslovne ideje v Evropi. Finale bo novembra v Amsterdamu, prejšnji teden pa so končali slovenski del, na katerem so izbrali tri najboljše kandidate.

Prvi in drugi bosta sodelovala na evropskem finalu, kjer bo najboljših deset ekip sprejetih v Climate-KIC Accelerator, poslovno šolo, osredotočeno na razvoj in trženje start-upov, ki se ukvarjajo s čistimi tehnologijami.

Na slovenskem tekmovanju so sodelovali avtorji petih poslovnih zamisli.

(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov
Foto: Borut Hočevar
Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi (OGLAS)
6 ur

Vsak dan poslušamo novice, da se je cena nafte povišala, zlato pocenilo, evro oslabil, dolar okrepil, delnice Appla pa zrasle ... Vse te informacije veliko ljudi uporablja, da bi morebiti zaslužili s trgovanjem na svetovni borzi.

Za uspešno trgovanje pa je potrebno znanje. Torej, če se želite naučiti, kako uspešno trgovati na svetovni borzi oziroma uspešno upravljati svoj kapital, vam ponujamo brezplačni spletni tečaj.

Ne glede na to, ali ste začetnik ali že izkušen trgovec, se boste na tem tečaju naučili popolnoma vsega, od osnovnih konceptov do naprednih trgovalnih strategij.

Tečaj je razdeljen na 6 poglavij z več kot 70 videoposnetki:

  1. Svet trgovanja: uvod v trgovanje z razlago osnovnih pojmov, finančnih instrumentov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg
  2. Psihologija trgovanja: razumevanje čustvene inteligence in obravnavanje izgub
  3. Upravljanje kapitala: zakaj je treba upravljati kapital in katera so najpomembnejša pravila upravljanja kapitala
  4. Tržna analiza: kaj je tržna analiza in kako jo izvajati, tehnična in temeljna analiza ter vrste diagramov
  5. Osnove tehnične analize: tehnična analiza kot orodje za napovedovanje prihodnjih gibanj cen, vrst trendov, podpore in odpornosti
  6. Napredna tehnična analiza: diagrami japonskih sveč, kako prepoznati strukturo, tveganja in kako trgovati, ko prepoznate strukturo

Tu se lahko prijavite za brezplačni spletni tečaj trgovanja na svetovni borzi.

Fortrade Ltd. je avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA (Financial Conduct Authority) pod licenco številka 609970.

CFD so kompleksni instrumenti, visoko tvegani zaradi uporabe finančnega vzvoda. 81 % maloprodajnih računov vlagateljev izgubi denar s tem ponudnikom. Zato premislite, ali razumete, kako deluje CFD in ali si lahko privoščite visoko tveganje. Lahko namreč izgubite ves denar, no, ne več, kot imate na trgovalnem računu. Ti produkti morda ne bodo primerni za vse vlagatelje, zato morate biti prepričani, da ste razumeli tveganja, in poiščite neodvisen nasvet. To ni ne ponudba, ne povpraševanje, ne transakcija v zvezi s katerimkoli finančnim instrumentom. Fortrade ne sprejema nikakršne odgovornosti za uporabo teh komentarjev ne za posledice, ki lahko iz tega izhajajo. Glede točnosti ali popolnosti teh podatkov ni nobenega zagotovila, zato vsakdo, kdor se ravna po njih, to dela popolnoma na lastno odgovornost.

Prijavite se na brezplačen tečaj o trgovanju na borzi
Tiha mačka za novo poglavje 1
7 ur
Jaguar je s ceno okoli 80 tisoč evrov (brez subvencije) k nam pripeljal atraktivnega križanca i-pace, s katerim ohranja vse “mačje” vrline, a s tišino in drugimi odlikami električnega pogona hkrati obrača nov list papirja.
Na članek...

Pisalo se je leto 1971, ko je Jaguar v model e-type vgradil 5,3-litrski 12-valjni atmosferski motor z nekaj manj kot 300 “konji” ter pozneje v modelih XJS in XJ12 njegovo velikost povečal na šest litrov in 322 konjev. Zmogljive mačke so lahko umirjeno predle ali pa rohnele, da je bilo joj. Danes je vse drugače, zanimanje na cestah okoli Mokric je pritegnil najnovejši Jaguarjev model i-pace, ki se ga sploh ne sliši.

I-pace je namreč povsem električni SUV, s katerim so pri Jaguarju odprli povsem novo poglavje. Gre namreč za prvi električni avtomobil znamke in za enega izmed bolj uporabnih električnih avtomobilov, obenem je z nizko kupejevsko liniijo oblikovno zanimiv, vseeno zelo prostoren in predvsem zmogljiv.

Pod atraktivne obline kupejevskega SUV vozila se je podpisal Ian Callum, ki je navdih iskal tudi pri modelu C-X75 in posledično poskrbel za nizek koeficient zračnega upora (0,29).

Že večkrat nagrajeni novinec je namreč izdelan na prilagojeni aluminijasti arhitekturi, 4,69 metra dolgi i-pace pa ima ob tem 2,99 metra dolgo medosje. Na skoraj treh metrih tako dovolj dobro razvaja potnike spredaj in zadaj, hkrati v 656-litrskem prtljažniku poskrbi za raznoliko prtljago, s podiranjem sedežev pa prostornina naraste na 1.453 litrov. Spredaj ni motorja, ampak je tam prostor za shranjevanje kablov.

V kabini je i-pace tipični Jaguar, torej premijski, kakovosten in dovolj udoben za daljše poti. Voznikov delovni prostor je ergonomsko urejen, v kabini je kar nekaj odlagalnih mest, namesto klasične prestavne ročice pa so vozniku na voljo štirje gumbi. Za prikaz informacij skrbita dva zaslona na dotik, novinec ob tem prinaša nov info-zabavni sistem Touch Pro Duo, navigacijska naprava pa domet in porabo energije izračunava tudi na podlagi topografije.

Razvojniki so baterije in dva elektromotorja postavili tako, da so dosegli idealno razporeditev mase v razmerju 50:50. V tla skrit 600-kilogramski litij-ionski baterijski električni sklop ponuja 90 kilovatnih ur energije, tako da lahko 2,2 tone težki SUV z enim polnjenjem po protokolu WLTP lahko prevozi do 470 km.

Elektromotorja poskrbita za štirikolesni pogon, obenem pa tudi za močne pospeške. Skupno razvijata 294 kW (400 KM) ter že od samega začetka ponujata kar 700 Nm navora. Pospeševanje je tako zelo silovito, kot pritiče znamki - z mesta do 100 km/h skoči v slabih petih sekundah -, eksplozija moči pa se konča pri elektronsko omejeni hitrosti 200 km/h. Za večjo samozavest v zavojih poskrbi napredno dvojno sprednje vzmetenje ter integralna zadnja os z zračnim vzmetenjem (Adaptive Dynamics).

Kratka vožnja na predstavitvi je pokazala, da so Angleži pripravili odličen električen avtomobil, ki zgledno pooseblja filozofijo znamke. Čeprav i-pace ne bo prodajni prvak - zaenkrat je pri nas našel dva kupca - pa bo služil kot zelo močno orožje tam, kjer vsa konkurenca želi pokazati in dokazati največ.

Napredek za prihodnost seveda ni poceni, novinca pa je moč naročiti v treh različicah, S, SE in HSE. Pogon je pri vseh treh izvedbah enak, razlika je le v opremi. Najcenejši i-pace tako stane 79.962 evrov (pred subvencijo), med drugim pa ponuja LED žaromete, električno pomične sprednje sedeže, dvopodročno klimatsko napravo, ambientalno osvetlitev ter bogat varnostno-asistenčni paket. Vrh ponudbe pomeni HSE, ki stane dobrih 94 tisočakov.

Kako uspešni so bili letošnji IPO
9 ur
Kar 43 odstotkov letošnjih prvih javnih ponudb prihaja iz zdravstva
Na članek...

Lyft je bilo prvo tehnološko podjetje, ki je letos svoje delnice ponudilo v prvi javni ponudbi (IPO). Po njem so prihajale še večje zvezde. Tako je po navideznem zatišju po vstopu Facebooka na borzo leta 2012 prišel čas, ko so vlagatelji spet več razmišljali o nakupih delnic.

Po podatkih iz baze Bloomberg med 36 letošnjimi IPO, večjimi od milijarde evrov, le deset delnic danes kotira pod ceno IPO. Vlagatelj, ki bi letos z enakim vložkom sodeloval v vseh omenjenih IPO, bi do danes dosegel 10-odstotni donos.

Letos je po podatkih portala Renaissance Capital na ameriški borzni trg prišlo 73 podjetij, kar v primerjavi z istim lanskim obdobjem pomeni upad za 20,7 odstotka. So pa ta podjetja zbrala za tretjino več denarja; kar 35,1 milijarde dolarjev.

Največ podjetij z IPO je letos prišlo iz zdravstvene dejavnosti, kar 43 odstotkov. Na drugem mestu so tehnološka podjetja s 27 odstotki.

Pregledali smo IPO podjetij, ki jih najbolj poznamo v Sloveniji:

Uberjeva delnica je bila včeraj vredna manj kot v prvi ceni

Uber je najbolj znana platforma za prevoze. Javno ponudbo delnic so naznanili le dva dni za svojim največjim tekmecem Lyftom. Na borzo so se podali 9. maja, ko so analitiki napovedovali, da bi lahko tržna kapitalizacija podjetja presegla sto milijonov dolarjev. Začetno ceno IPO so pri Uberju postavili pri 45 dolarjev na delnico, včeraj je bila ob začetku trgovanja delnica vredna 43,69 dolarja.

Uber sicer še vedno prinaša izgubo, čeprav ima v ZDA okoli 70-odstotni tržni delež. Z izgubo bodo po lastnih napovedih poslovali še vsaj tri leta.

Tudi Lyftova delnica ne presega začetne cene IPO

Lyft je glavni Uberjev tekmec – gre za platformo za prevoz ljudi z avtomobili, kolesi in skuterji. Tudi Lyft po šestih letih poslovanja še vedno ustvarja izgubo, predvsem zaradi lova na tržni delež in cenovne vojne s konkurenti. Svež kapital so potrebovali za širitev na tuje trge. Začetno ceno IPO so pri Lyftu postavili pri 72 dolarjev na delnico, včeraj ob začetku trgovanja je bila delnica vredna 63,57 dolarja.

Delnice Slacka so se takoj okrepile za skoraj 50 odstotkov

V Slacku, ustanovljenem leta 2013, razvijajo aplikacijo, ki omogoča skupinsko komuniciranje med sodelavci prek tekstovnih, glasovnih in videosporočil ter deljenje datotek. V podjetju so upali, da bo s kotacijo njihovih delnic na borzi vrednost Slacka krepko presegla 10 milijard dolarjev. Ceno IPO so postavili pri 26 dolarjev na delnico. Te so se takoj začele prodajati po 40 dolarjev. Pri Slacku so tako namesto 10 milijard dolarjev, kot so jih pričakovali, zbrali 24 milijard dolarjev. Včeraj je bila ob začetku trgovanja vrednost delnice 35,95 dolarja.

Pinterest nad začetno ceno

Pinterest, portal, ki deluje kot virtualna tabla, na katero ljudje postavljajo bucike oziroma shranjujejo slike in besedila na svojih profilih, bi na borzi lahko dosegel vrednost 12 milijard dolarjev (okoli 10,5 milijarde evrov) – na toliko je ocenjen tudi zdaj. Poleg uporabnikov ga pri nas poznamo predvsem po njegovem glavnem razvijalcu – to je Jure Leskovec, profesor na Stanfordu in soustanovitelj ameriškega startupa Kosei, ki ga je pred tremi leti prevzel Pinterest. Podjetje je lani po ocenah zgolj s prodajo oglasov ustvarilo več kot 700 milijonov dolarjev prihodkov, kar je okoli polovico več kot leto prej. Prvo ceno IPO so v Pinterestu postavili pri 19 dolarjev na delnico, včeraj je bila delnica ob začetku trgovanja vredna 26,86 dolarja.

Brezmesnemu mesu delnica močno poskočila

Beyond Meat je leta 2009 ustanovil vegan Ethan Brown, podjetje pa proizvaja »meso«, narejeno iz zelenjave, in ga prodaja restavracijam in trgovcem, v Sloveniji ga lahko pokusite v burgerjih Lars & Sven. Cena ob javni ponudbi je bila 25 dolarjev, ki pa je kmalu vrtoglavo skočila. Prvi posel je bil opravljen v vrednosti 46 dolarjev za delnico, ob koncu trgovalnega dneva so se posli z delnicami sklepali po 65,75 dolarja, kar pomeni 163-odstotno rast.

Gre za največjo rast delnice ameriškega podjetja s tržno kapitalizacijo vsaj 200 milijonov po prvem dnevu trgovanja v skoraj dveh desetletjih. Nazadnje je takšna potrojitev cene uspela podjetju Palm, in sicer marca 2000, na vrhu pikakomovskega balona. Tržna kapitalizacija podjetja se je tako na neki točki v manj kot enem dnevu okrepila z 1,5 milijarde na 3,8 milijarde dolarjev.

Vrednost delnice pa je še kar rasla in rasla. Včeraj popoldne je bila njena vrednost 147,0657 dolarja.

Kako uspešni so bili letošnji IPO
Foto: Shutterstock
Iztekanje kerozina v predoru Hrastovlje naj bi ustavilo prečrpavanje
10 ur
Ekipam, ki so prihitele na kraj iztirjenja tovornega vlaka v predoru Hrastovlje, še ni uspelo ustaviti iztekanja kerozina iz dveh poškodovanih cistern, poteka pa njegovo intenzivno prečrpavanje, kar naj bi ustavilo iztekanje, je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Ali je ogroženo vodno zajetje Rižane, še ni znano.
Na članek...

Po besedah Šestana so iztekanje uspeli bistveno upočasniti, ne pa povsem ustaviti. Kerozin tako še vedno uhaja v tla, koliko ga bo še ušlo, pa je odvisno predvsem od tega, "kako hitro jim ga bo uspelo prečrpati iz poškodovanih cistern", je povedal Šestan. Lukenj, iz katerih odteka, jim namreč ni uspelo povsem zamašiti, saj vagona slonita na oboku predora in ne morejo povsem blizu.

Kerozin prečrpavajo ekipe Petrola in Slovenskih železnic, pomagajo tudi gasilci. Po oceni Šestana bi lahko izteklo od 40 do 50 kubičnih metrov kerozina.

Kakšna je možnost onesnaženja vodnega zajetja Rižane, je težko govoriti: "Teren je kraški, bo pa več znanega jutri, ko se bodo sestali pristojni in ocenili možnost onesnaženja."

Tiri v predoru, kjer je iztirilo šest ali sedem vagonov, so po besedah Šestana precej deformirani oziroma jih praktično ni, zato bo tudi odvažanje prečrpanega kerozina iz predora zahtevno, je dejal.

Kot je za STA povedal direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, v nesreči ni bil poškodovan nihče, razen enega gasilca, ki se je lažje poškodoval pri intervenciji.

Nepoškodovane vagone odstranjujejo od ostale garniture, da bi lahko kerozin prečrpali v druge cisterne ter začeli s sanacijo nesreče. Kot so za STA povedali v Gasilski brigadi Koper, naj bi prečrpavanje trajalo vso noč.

Količina izlitega kerozina po besedah Mesa še ni znana, "ker bo treba najprej priti do cistern, prečrpati kerozin in šele takrat se bo videlo, koliko ga je izteklo".

Za zdaj tudi še ni znano, kdaj bo proga spet odprta. "Več bo jasno zjutraj," je dejal Mes.

Vzrok nesreče še ni znan. Na kraju dogodka so poleg gasilcev in policistov ter drugih ekip tudi kriminalisti in forenziki, ki bodo poskušali ugotoviti, kaj se je zgodilo. Kraj nesreče sta si ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in koprski župan Aleš Bržan.

Iztekanje kerozina v predoru Hrastovlje naj bi ustavilo prečrpavanje
Foto: Jure Makovec
Nove Finance že v aplikaciji
10 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Najbolj brani članki danes
13 ur
1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja2. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih3. Kako bi ameriške
Več ▼

1. Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

2. Top službe - Krka išče vodjo področja za davke, službe še v Bruslju, EY, United Groupu in še 13 podjetjih

3. Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP

4. Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu

5. Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju

6. Odziv na tekst odgovorne urednice Simone Toplak z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljen 24. junija 2019 v časniku Finance na straneh 4–6

7. Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu

8. Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti

9. 7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

10. Kako smo Slovenci povezani z novo korupcijo na Balkanu? Izginil denar za pomoč Srebrenici

Iran bo prenehal spoštovati zaveze iz jedrskega sporazuma, Trump grozi s silnim odzivom 7
14 ur
Iran bo 7. julija odstopil še od nadaljnjih zavez iz mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem orožju, je danes po poročanju iranske tiskovne agencije Fars povedal visoki predstavnik iranske
Več ▼

Iran bo 7. julija odstopil še od nadaljnjih zavez iz mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem orožju, je danes po poročanju iranske tiskovne agencije Fars povedal visoki predstavnik iranske vojske. Deloma je Iran od dogovora odstopil že maja, potem ko so maja lani odstopile ZDA. V zadnjem času so se odnosi med državama močno zaostrili, povzema STA. Vodja iranske diplomacije Džavad Zarif je dejal, da Iran ne bo nikoli proizvajal jedrskega orožja, saj mu to prepoveduje islamska vera, pišejo na RTV SLO.

Sicer pa na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump svari Iran pred morebitnim napadom na interese ZDA. Zagrozil je, da bi ta povzročil silen odziv Washingtona, ki bi privedel do uničenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sredi zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom je Trump tvitnil, da bi "kakršen koli napad Irana na karkoli ameriškega naletel na veliko in silno silo. Na nekaterih območjih silen pomeni uničenje," povzema STA.

Trump je v začetku tedna zaostril sankcije proti Iranu. Podpisal je odlok, po katerem iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju in njegovemu krogu preprečuje oziroma otežuje dostop do finančnih virov, poroča Reuters. Pritiske naj bi zaostroval. Po napadih na tankerje se je položaj zaostril še po četrtkovi sestrelitvi brezpilotnega letala.

Spomnimo, ZDA so sankcije proti Iranu znova uvedle že lani po odpovedi mednarodnemu jedrskemu sporazumu. Nato so se vrstili napadi na tankerje v Perzijskem zalivu. ZDA meni, da jih izvaja Iran, Iran to zanika.

Naslovne zgodbe Financ
14 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Pri Hrastovljah iztiril tovorni vlak 4
15 ur
V predoru Hrastovlje na železniški progi proti Kopru je popoldne iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, pri čemer nihče ni bil poškodovan, je za STA potrdil predstavnik policijske uprave Koper
Več ▼

V predoru Hrastovlje na železniški progi proti Kopru je popoldne iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, pri čemer nihče ni bil poškodovan, je za STA potrdil predstavnik policijske uprave Koper Dimitrij Marušič. Vzrok nesreče še ni znan. V Slovenskih železnicah bodo po ugotovitvi škode poskušali čim prej ponovno vzpostaviti promet na progi.

O iztirjenju več vagonov tovornega vlaka in zaprtju železniške proge so prve poročale Primorske novice na svoji spletni strani.

Kot je pojasnil Marušič, vzrok nesreče še ni znan, saj ogled kraja še poteka in so pristojne službe na samem kraju dogodka. Po prvih informacijah naj bi iz poškodovanih vagonov iztekel kerozin.

Tudi generalni dirketor Slovenskih železnic Dušan Mes je potrdil iztirjenje vagonov. "Zdaj delamo vse, da se to čim prej sanira, se pravi da se odstranijo tisti vagoni, ki so nepoškodovani, iz tistih poškodovanih pa, da se čim prej prečrpa gorivo," je dodal. Po tem si bodo ogledali obseg škode, nakar bodo poskusili ponovno vzpostaviti pretočnost proge. Kdaj bo spet mogoče vzpostaviti promet na omenjeni železniški progi, Mes ta čas še ni mogel oceniti.

FedEx zaradi težav pri poslovanju toži ameriško vlado 1
15 ur
Ameriško dostavno podjetje FedEx je vložilo tožbo proti ameriški vladi, ki ji zaradi omejitev pri izvozu in uvozu povzroča težave pri poslovanju na Kitajskem. Politika ameriške vlade naj bi
Več ▼

Ameriško dostavno podjetje FedEx je vložilo tožbo proti ameriški vladi, ki ji zaradi omejitev pri izvozu in uvozu povzroča težave pri poslovanju na Kitajskem. Politika ameriške vlade naj bi glede na tožbo dostavnim podjetjem povzročala nepremostljivo oviro. Podjetje menda ne more ustrezno preveriti milijonov pošiljk vsak dan.

FedEx mora ugotoviti izvor in tehnološko sestavo vsebine paketov, da izpolni zahteve ameriške vlade, sicer sledi finančna kazen. Nekaj ur pred objavo novice o tožbi je Kitajska od FedExa zahtevala pojasnilo, zakaj se pošiljke podjetja Huawei v ZDA ne dostavljajo več.

Glavni izvršni direktor FedExa Fred Smith je na televiziji Fox News pojasnil, da je vlada oziroma ministrstvo za trgovino z izvozno-uvoznimi omejitvami glede kitajskega podjetja Huawei ustvarilo nemogoč položaj, v katerem mora biti FedEx 'policist' za 15 milijonov pošiljk na dan. Če le ena ni v skladu z regulacijami vlade, sledi kazen do 250.000 dolarjev. (STA)

AbbVie bo za 63 milijard dolarjev prevzel proizvajalca botoksa Allergan
15 ur
lead">Ameriška farmacevtska družba AbbVie se je dogovorila za prevzem irske farmacevtske družbe Allergan za okoli 63 milijard dolarjev v delnicah in denarju. Allergan med drugim proizvaja
Več ▼

lead">

Ameriška farmacevtska družba AbbVie se je dogovorila za prevzem irske farmacevtske družbe Allergan za okoli 63 milijard dolarjev v delnicah in denarju. Allergan med drugim proizvaja botoks, snov, ki se uporablja za glajenje obraznih gub.

Kot so v sporočilu zapisali v družbi AbbVie, bo z združitvijo Allerganovega širokega portfelja izdelkov ter AbbViejeve raziskovalne dejavnosti in komercialne moči nastala "vodilna biofarmacevtska družba".

Družbi bosta po navedbah AbbVieja letos ustvarili okoli 48 milijard dolarjev prihodkov. Posel naj bi zaključili v začetku leta 2020.

AbbVie se med drugim ukvarja z razvojem zdravil na področjih imunologije, onkologije, virologije in nevroznanosti. Allergan, ki je najbolj znan po priljubljenem sredstvu za glajenje gub Botox, se osredotoča na področja medicinske estetike, oči, centralnega živčnega sistema in gastroenterologije. (STA)

BuzzFeedov direktor odstopa
16 ur
Direktor novičarskega portala BuzzFeed Ken Lerer odstopa, poroča Reuters. Na tem mestu je deloval več kot desetletje, zdaj pa do deloval v skladu Lerer Hippeau, ki je tudi solastnik BuzzFeeda.
Več ▼

Direktor novičarskega portala BuzzFeed Ken Lerer odstopa, poroča Reuters. Na tem mestu je deloval več kot desetletje, zdaj pa do deloval v skladu Lerer Hippeau, ki je tudi solastnik BuzzFeeda. Naslednika za Lererja pri BuzzFeed še niso našli.

Lerer je skupaj z Jonahom Perettijem postavil nove normative spletnega novinarstva v katerem je resne novice mešal z popularnimi in zabavnimi.

Odziv na tekst odgovorne urednice Simone Toplak z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljen 24. junija 2019 v časniku Finance na straneh 4–6 7
16 ur
Razprave, kakšni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje zlorabe položaja vodilnih v Banki Slovenije pri dokapitalizaciji NLB decembra 2013, so brezpredmetne. Bistveno je dvoje: prvič, ali je moral biti pregled kakovosti sredstev (AQR) skladen z mednarodnimi standardi poročanja in ocenjevanja; in drugič, ali je bil izveden mimo teh standardov. Prvo je bilo jasno in izrecno določeno v vseh takrat relevantnih slovenskih in evropskih pravnih aktih, o drugem pa ovadba NPU razčlenjuje na več deset straneh in s pričanji več pooblaščenih strokovnjakov, seveda pa bodo imela končno besedo sodišča.
Na članek...

Odgovorna urednica Financ Simona Toplak (v nadaljevanju: urednica) me je v tekstu z naslovom »Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe«, objavljenem 21. junija 2019 na portalu Financ in 24. junija 2019 v tiskani izdaji Financ, izpostavila poimensko, po moji oceni ne povsem korektno in to kar dvakrat. Če me ne bi, se ne bi odzval, saj je prispevkov, ki se o bančnih razlastitvah izrekajo »filozofsko« – brez opiranja na relevantne številke in pravne akte –, preveč; ker me je, pa se odzivam tako v vlogi razlaščenca kot kolumnista Financ.

Točko 1 svojega teksta je urednica naslovila »Bančna ovadba ni ovadba za kriminal, je ovadba za odškodnino«, kar namiguje, da so NPU pri kriminalistični preiskavi in vložitvi ovadbe vodili prikriti interesi, osem odstavkov nižje pa je to zapisala še kot izrecen očitek: »Ovadba je pisana kot ena od osnov za odškodninski proces v korist bančnih razlaščencev, ne pa za kazenskega proti centralnim bančnikom.« Ker je ovadba NPU javno dostopna, lahko o tem, kako in za kaj je pisana, presodi vsak bralec sam, a urednica je med namigovanje in izrecni očitek o prikritih interesih NPU »stlačila« še mene, in to v paru s Francijem Perčičem, nekdanjim svetovalcem predsednika Danila Türka: »Zakaj so se centralni bančniki zanalašč spravili na bančne izbrisance, denimo na vplivnega Francija Perčiča ali Tadeja Kotnika

Centralni bančniki so se »spravili« na sto tisoč razlaščencev, več stotim so izbrisali več od mene, nekateri so nedvomno tudi vplivnejši, urednica pa je kljub temu poimensko navedla prav Perčiča in mene ter to ponovila še v točki 9, le da tam najprej mene in zatem Perčiča, pa spet nikogar od razlaščencev več. S Perčičem naju v tej zadevi »povezuje«, da sva leta 2014 vložila vsak svoj – in ne vedoč drug za drugega – registrski spor zoper vpis izbrisa delnic NLB (Perčič) oziroma obveznic NLB26 (jaz) v sodni register. Višje sodišče v Ljubljani je na koncu tri take spore združilo v skupnega (IV Cpg 1796/2014), vložniki smo postali sosporniki, urednica pa je za to našo »povezanost« prvič izvedela v drugem tednu julija 2014, ko sem ji v njeni pisarni pokazal sklep sodišča, na naslovnici katerega smo bili imenovani vsi trije. Naš uspeh pri dokazovanju nepravilnosti v registrskem postopku je imel morda kaj pri tem, da je NPU med 63 zaslišanji, ki so našteta v ovadbi, leta 2016 prvo opravil s Perčičem, deseto pa z menoj, a o tem lahko le ugibam.

V točki 1 svojega teksta se je urednica še vprašala, »ali je delovanje v korist davkoplačevalcev sploh lahko nezakonito«. To je spin že zato, ker kot absolutno resnico prikazuje tezo, da je šlo pri načinu dokapitalizacije NLB, NKBM in Abanke, ki ga je decembra 2013 diktirala BS na osnovi tri mesece prej danih zavez »slovenske trojke«, za odločitev v korist davkoplačevalcev. Če bi dokapitalizacija teh treh bank temeljila na oceni o kapitalskem primanjkljaju v višini 900 milijonov evrov, izdelani štiri mesece prej po mednarodnih standardih, bi davkoplačevalce to stalo 900 milijonov evrov. Tako pa smo na osnovi novih, nestandardnih in še danes tajnih cenitev, ki so šest dni pred izbrisi bojda ugotovile 3,5-krat večjo »luknjo« in s tem v vsaki od teh treh bank ravno prav globoko negativen kapital za upravičenost izbrisa, davkoplačevalci vanje vplačali 2.776 milijonov evrov, razlaščenci pa skozi izbrise svojih obveznic brez nadomestila še dodatnih 441 milijonov (v NLB 257 milijonov, v Abanki 120 milijonov in v NKBM 64 milijonov). Zelo očitno je 2.776 več kot 900; je bilo torej to res »delovanje v korist davkoplačevalcev«?

Da so bile dokapitalizacije teh bank decembra 2013 močno pretirane, je jasno tudi, če takrat objavljeno »napoved« BS, da bodo do konca leta 2015 zagotovile »kapitalsko ustreznost NLB, NKBM in Abanke na ravni okoli 15 odstotkov«, primerjamo z dejanskimi izkazi bank za leto 2015, ki so pri NKBM izkazali kar 28-odstotno ustreznost (letno poročilo NKBM, stran 10), pri NLB in Abanki pa 23-odstotno (letno poročilo NLB, stran 6; letno poročilo Abanke, stran 8).

A privzemimo, da je BS z odločitvijo o tolikšnih dokapitalizacijah in razlastitvah nekako le delovala v korist davkoplačevalcev, ter se vrnimo k tezi urednice, da posledično te razlastitve niso mogle biti nezakonite. Ker vsaka razlastitev posameznika v prid državnega proračuna – s sopomenko se temu reče nacionalizacija – pomeni zmanjšano potrebo proračuna po pridobivanju sredstev s pobiranjem davkov, vsaka takšna razlastitev pomeni tudi korist davkoplačevalcev (kajpak z izjemo razlaščenca). A če bi to samodejno pomenilo zakonsko dopustnost, kot razmišlja urednica, bi lahko vsakega od stotih najbogatejših Slovencev razlastili denimo za polovico premoženja, in če bi to storili denimo lani, bi v proračun dobili dodatne tri milijarde evrov, pa bi lahko za letos DDV znižali na nič, kar bi zelo očitno pomenilo korist za davkoplačevalce. Toda ali bi res veljalo, da takšno oblastniško delovanje, ker je pač ustvarilo korist za davkoplačevalce, »ne more biti nezakonito«?

V točki 2 svojega teksta se je urednica v naslovu vprašala: »So bile naše banke leta 2013 za v stečaj ali ne?« in takoj ponudila kategoričen odgovor: »Da.« Dokumentiranih dejstev, ki s tem niso skladna, je mnogo, a se bom omejil le na najočitnejša tri, pri prvih dveh pa le na NLB, na katero se navezuje ovadba NPU – ki izrecno ugotavlja, da NLB leta 2013 ni bila za v stečaj, kar pomeni, da urednica tudi s tezo točke 2 zatrjuje, da je ovadba NPU farsa.

Prvič, na dan 30. septembra 2013, na katerega BS zatrjuje negativen kapital NLB kot delujočega podjetja v obsegu -318 milijonov evrov (kar je bilo ob podrejenih obveznicah v obsegu 257 milijonov evrov ustrezno globoko za njihov izbris brez nadomestila), sama NLB še vedno poroča o pozitivnem kapitalu 835 milijonov evrov tako na portalu SEOnet kot na lastnem spletnem portalu. Drugič, uprava in nadzorni svet NLB sta potrdila takratni izkaz o kapitalu 835 milijonov evrov in bi morala, če bi bilo dejansko stanje za več kot milijardo evrov slabše, izgubiti najmanj položaje in licence, pa sta ostala, z nespremenjenimi plačami in sejninami. In tretjič, BS je »ugotovila« podobno katastrofalno stanje tudi v Banki Celje in Gorenjski banki, pa je prva v dokapitalizacijo privolila šele leto pozneje po prisilni zamenjavi vodstva, druga pa šele tri leta pozneje prav tako po prisilni zamenjavi vodstva (in za zgolj dvajsetinko zneska, ki ga je decembra 2013 zahtevala BS), pa ne prva ne druga ni šla v stečaj. Koliko teže ima potemtakem pavšalna trditev, da so bile kar vse »naše banke leta 2013 za v stečaj«?

Če bi se takole lotil še vsake od nadaljnjih osmih točk izvajanj urednice, bi bilo vsega preveč, zato naj se osredotočim le še na bistvo. Bistvo ovadbe NPU zoper nekdanje vodilne v BS je očitek, da so pregled kakovosti sredstev NLB (s tujko AQR = asset quality review) zavestno izvedli mimo mednarodnih standardov poročanja in ocenjevanja (MS: MSRP = IFRS, MRS = IAS in MSOV = IVS), čeprav so se zavedali, da bi jih morali upoštevati, in da so s tem prikazali objektivno pozitivni kapital NLB kot negativnega, s čimer so protipravno povzročili 257 milijonov evrov koristi NLB in škode razlaščencem. Razprave, kakšni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje tega očitka, so brezpredmetne; bistveno je dvoje: prvič, ali drži, da je AQR moral biti skladen z MS; in drugič, ali drži, da je bil kljub temu izveden mimo MS.

Da bi BS izredne ukrepe sanacije NLB 18. decembra 2013 morala izvesti na osnovi cenitev, skladnih z MS, je bilo jasno in izrecno določeno v vseh takrat relevantnih pravnih aktih – tako slovenskih kot evropskih.

Da je moral biti AQR skladen z MS, je 23. oktobra 2013 predpisalo Sporočilo ECB o načinu celovitega ocenjevanja sredstev v bankah (ECB Note on Comprehensive Assessment), ki je na strani 4 določalo, da mora biti AQR izveden na osnovi »usklajenih definicij« (»harmonised definitions«). Čeprav so v besednjaku ECB »usklajene definicije« že dve desetletji uveljavljena sopomenka za MS, je ECB to še izrecno pojasnila v Navodilih ECB za izvajanje AQR (ECB AQR Manual) na straneh 8–9: »Kot je določeno v Sporočilu o načinu celovitega ocenjevanja s 23. oktobra 2013, mora biti AQR izveden na osnovi usklajenih definicij. To pomeni, da mora biti AQR popolnoma skladen z računovodskimi načeli (za banke, ki poročajo po MSRP – MRS 39, MRS 37 in MSRP 13)« (»As stated in the comprehensive assessment press release of 23 October 2013: The AQR will be conducted with reference to harmonised definitions. This means that the AQR will fully comply with the relevant accounting principles (e.g. for IFRS banks – IAS 39, IAS 37, IFRS 13).«)

V slovensko nacionalno zakonodajo je to določilo izrecno vnesla Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS 103/2013 z 11. decembra 2013), ki je začela veljati 12. decembra 2013 in je v 3. odstavku 2. člena določala: »Ocene vrednosti premoženja, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.«

Enako je določal tudi Slovenski poslovnofinančni standard 6 (SPS6) – Način izvajanja Uredbe o izvajanju ukrepov za stabilnost bank z 12. decembra 2013 že na strani 1: »Ocenjevalci so pri ocenjevanju vrednosti v skladu z Uredbo dolžni upoštevati Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.«

Da je AQR v NLB decembra 2013 moral biti skladen z MS, je torej očitno dejstvo, in NPU, ki svojo ovadbo opira na to dejstvo, s tem ne izkazuje ne neukosti, ne neumnosti, ne sledenja prikritim interesom razlaščencev.

Da BS pri izvedbi AQR ni ravnala skladno z MS, pa NPU v ovadbi razčlenjuje na več deset straneh (predvsem v 10. in 13. poglavju), podprto s pričanji strokovnjakov Slovenskega inštituta za revizijo, Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in še vrste drugih, ki se s takimi ocenami ukvarjajo poklicno in pooblaščeno ter naj bi se na to tudi spoznali. Seveda pa bodo končno besedo o tem imela pristojna sodišča.

Razkritje: Avtor je bil imetnik izbrisanih obveznic več slovenskih bank ter soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti U-I-295/13, ki je 19. oktobra 2016 privedla do razveljavitve 350.a člena Zakona o bančništvu zaradi kršitve pravice razlaščenih vlagateljev do učinkovitega sodnega varstva. Je tudi prvopodpisani v tožbi 20530/16, ki jo od 25. oktobra 2018 obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice.

Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.