Manager
Trump ne pričakuje veliko od pogovorov s Kitajci 5
21.08.2018 10:23
Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje velikega napredka pri pogovorih s Kitajci glede trgovinske vojne, poroča Reuters. Po njegovih besedah je šlo Kitajcem predobro preveč časa in to
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje velikega napredka pri pogovorih s Kitajci glede trgovinske vojne, poroča Reuters. Po njegovih besedah je šlo Kitajcem predobro preveč časa in to jih je razvadilo.

Ta teden se bodo nadaljevali pogovori med vladama glede uvedbe novih ameriških carin na kitajske izdelke v vrednosti 16 milijard dolarjev.

Ekološko stanje Blejskega jezera zaradi turizma in ribolova vse slabše
6 min
Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bilo dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlogi so rast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev. Za izboljšanje razmer je nujna manj intenzivna raba pojezerja, opozarja Špela Remec Rekar z Agencije RS za okolje (Arso).
Na članek...

Remec Rekarjeva, ki v sektorju za ekološko stanje voda že vrsto let spremlja stanje Blejskega jezera, pojasnjuje, da se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do 2016 povečalo za 260 odstotkov, leta 2017 pa še za dodatnih 160 odstotkov. Gradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti blejske občine, pa težko sledi skokovitemu naraščanju turizma, zato se pritiski stopnjujejo.

Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi ob jezeru, vpliva na stanje jezera. To se slabše in vse kaže, da verjetno tudi do leta 2021 ne bo doseglo okoljskih standardov dobrega ekološkega stanja, ki jih z vodno direktivo predpisuje evropska skupnost.

"Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovijo le z odstranitvijo vzrokov za onesnaženje z ukrepi, ki bi zagotovili manj intenzivno rabo pojezerja," meni limnologinja in pojasnjuje, da bi bili poleg dokončanja sanacije kanalizacije potrebni zmanjšanje prometa in zmanjšanje ptičje populacije ob jezeru, predvsem pa prepoved vsakršnega krmljenja perjadi in rib.

Prav krmljenje krapov, ki je zakonsko podprto s pravilnikom o ribolovnem režimu in dovoljuje vnos petih kilogramov vab na ribiča na dan, je v minulih desetih letih močno poslabšalo ekološko stanje jezera. V jezeru zato letno konča več kot deset ton hranil, kar povečuje količino fosforja in vodi v razrast modrozelenih alg oziroma cianobakterij.

Na blejski občini razmišljajo o omejevanju hranjenja krapov, vendar pa je to daljši proces. "Moramo se povezati z deležniki v tem prostoru in ugotoviti, katere stvari so možne, smiselne in izvedljive. Poiskali bomo najboljši možen način, da bo sobivanje za vse dobro in sprejemljivo," je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in dodal, da gre za del vseh naporov, da bi bilo jezero v dobrem stanju.

Blejska občina je lansko jesen kupila električno plovilo za čiščenje jezerske površine, ki odstranjuje listje in različne odpadke, kot so plastenke in vrečke. Vendar, kot opozarja Remec Rekarjeva, je plovilo v primerjavi z vsemi pritiski, ki so na jezeru in ob njem, praktično zanemarljiva pridobitev.

Ob tem je izpostavila, da se zaradi naraščanja turizma posega v neposredno jezersko skledo tako z gradnjami kot prenovami in tudi nestrokovno sečnjo zelenega pasu, kar bo imelo daljnosežne vplive na stanje jezera. Prepričana je, da bi občina lahko prilagodila način gradnje in poseganja v prostor. "Vsi posegi ob jezeru morajo biti narejeni z občutkom in varnostnim nadzorom," je izpostavila.

Ukrepi na vseh področjih so po njenem mnenju vsekakor nujni, saj če se bo obstoječi trend onesnaževanja nadaljeval, bo stanje jezera, ki je bilo dolgo na meji med zmernim in dobrim, prišlo v slabo. Monitoring, ki ga izvaja Arso, kaže na slabšanje ekološkega stanja jezera ne le na fitoplanktonu temveč tudi priobalnem življu.

Ekološko stanje Blejskega jezera zaradi turizma in ribolova vse slabše
Bo letos padel rekord z borznimi debiji?
25 min
Na borzi bi bilo letos lahko zbranega rekordno svežega kapitala, menijo analitiki. Med najverjetnejšimi IPO se omenjajo tehnološka podjetja Palantir, Slack in Pinterest ter tekmeca Uber in Lyft, ki sta že začela dirko, kdo bo prvi.
Na članek...

Medtem ko je bilo minulo leto v ZDA s prvimi javnimi ponudbami delnic (IPO) precej radodarno, bi bilo letošnje lahko še bolj. Najprej nekaj podatkov za lani – do konca septembra so pri analitski hiši PwC našteli 173 prvih javnih ponudb delnic, v katerih je bilo zbranega za okoli 39,5 milijarde evrov denarja vlagateljev, kar je skoraj polovico več kot v istem obdobju leta 2017. V Evropi je bilo navdušenje podjetij nad uvrstitvijo njihovih delnic na borzo manjše kot leto prej. Pri PwC so do konca novembra našteli okoli petino manj tako IPO kot zbranega denarja.

Kako bo letos? Pri Wall Street Journalu (WSJ) napovedujejo, da bi bilo na borzi lahko letos zbranega rekordno svežega kapitala, Uber pa bi lahko postal največji IPO vseh časov. Pod drobnogled smo vzeli pet tehnoloških podjetij, ki se omenjajo kot najverjetnejše prve javne ponudbe delnic v letu 2019, čeprav tuji mediji med potencialnimi letošnjimi IPO omenjajo še druga podjetja, denimo Airbnb, WeWork, ki omogoča souporabo delovnih prostorov, ter podjetji za dostavo hrane Intacart in Postmates. Najbolj vroče bo med ameriškima posrednikoma prevozov Uberjem in Lyftom. Vrednosti, ki se omenjajo, da bi jih lahko podjetja dosegala na borzi, čeprav nekatera še niso videla dobička, so astronomske. Vendar je tolikšen optimizem treba jemati z rezervo, še posebej, ker so tehnološke delnice v sestavi ameriškega delniškega indeksa S & P 500 v zadnjih treh mesecih izgubile 22 odstotkov vrednosti, kar je za šest odstotnih točk več od povprečja tega indeksa. Jason Schenker, vodja ekonomskih analiz pri ameriški družbi Prestige Economics, meni, da je časom, ko so bili vlagatelji pripravljeni toliko tvegati, da so celo podjetja v globokih izgubah prek IPO dosegala visoka vrednotenja, odklenkalo. Sam zadnjo pocenitev tehnoloških delnic celo imenuje kot pok tehnološkega balona.

1. Lyft najbolj pohitel z objavo

Na začetku decembra je Lyft objavil, da je uradno začel pohod na borzo, kjer bodo njegove delnice po predvidevanjih začele kotirati spomladi. Vrednost Lyfta se trenutno ocenjuje na okoli 15,1 milijarde dolarjev (okoli 13 milijard evrov). Po poročanju WSJ so prihodki podjetja v tretjem četrtletju zadnjega poslovnega leta zrasli na 563 milijonov dolarjev (487 milijonov evrov), v istem obdobju leto prej so znašali 300 milijonov evrov. Lyftova skokovita rast je tudi posledica velikih težav, ki jih imajo pri tekmecu Uberju. Da bi še pospešil rast, je Lyft lani prevzel največjo ameriško družbo za souporabo koles in skuterjev Motivate. Vendar šest let in pol staro podjetje še vedno klepa izgubo, kar je posledica lova za čim večjim deležem na ameriškem trgu, ki po podatkih analitske platforme Second Measure znaša 28 odstotkov, in posledične cenovne vojne z drugimi posredniki prevozov, predvsem Uberjem. Tako so v tretjem četrtletju zadnjega poslovnega leta imeli 254 milijonov dolarjev (približno 120 milijonov evrov) izgube, v istem obdobju leto prej pa 195 milijonov dolarjev.

Lyft svež kapital potrebuje za širitev na mednarodne trge. Uber je petkrat več vreden kot Lyft predvsem zato, ker je navzoč na različnih koncih sveta, denimo na Kitajskem, v Indiji in Braziliji, medtem ko se je Lyft, ki zaposluje okoli pet tisoč ljudi, do zdaj osredotočal predvsem na ameriški trg in v zadnjem času Kanado.

2. Uber – na borzi bi lahko bil vreden celo 120 milijard dolarjev

Samo nekaj dni za Lyftom je tudi Uber objavil, da je začel postopek za prvo javno ponudbo delnic. Dirka, kateri bo prvi na borzi, Uber ali Lyft, bo tako res tesna. Obe podjetji bi se namreč na borzo lahko uvrstili že v prvem četrtletju. Trenutno se vrednost Uberja, ki zaposluje okoli 20 tisoč ljudi in ima v ZDA okoli 70-odstotni tržni delež, ocenjuje na 76 milijard dolarjev (približno 66 milijard evrov). Vendar Uber, tako kot Lyft, (še) ne prinaša dobička. Po podatkih WSJ se je izguba v tretjem četrtletju zadnjega poslovnega leta povečala na 1,07 milijarde dolarjev (dobrih 900 milijonov evrov), medtem ko so se prihodki povečali za 38 odstotkov, na 2,95 milijarde dolarjev (dobrih 2,5 milijarde evrov). Po lastnih napovedih bo družba v rdečih številkah še vsaj tri leta.

Šef Uberja Dara Khosrowshahi, ki je v podjetje prišel avgusta 2017, potem ko so delničarju, takratnemu šefu in ustanovitelju Travisu Kalanicku pokazali vrata zaradi več škandalov, se je v letu in pol moral ukvarjati z različnimi obtožbami, od spolnega nadlegovanja v družbi do prikrivanja vdora hekerjev. Uber je v zadnjih mesecih dobil novega finančnega direktorja in direktorja za skladnost poslovanja, v podjetju razmišljajo tudi o nekaterih strateških prevzemih, s katerimi bi okrepili vrednost družbe. Uber bi po ocenah analitikov, ko bo na borzi, lahko dosegel tudi vrtoglavo vrednost 120 milijard dolarjev, kar bi bilo več, kot znaša tržna kapitalizacija Forda, General Motorsa in Fiat Chryslerja skupaj.

Uber, ki je navzoč v okoli 70 državah po svetu, denar potrebuje za razvoj novih dejavnosti, saj se rast osnovne umirja. Podjetje nove priložnosti išče v logistiki z aplikacijo Uber Freight, ki povezuje prevoznike in špediterje, v izposoji svojih električnih koles Jump (v zadnjem letu je tudi vložil v več podjetij za izposojo koles) in dostavi hrane (Uber Eats). Morebitnim prihodnjim vlagateljem, tako WSJ, naj bi poudaril predvsem uspehe, ki jih podjetje dosega z Uber Eats in Uber Freight.

3. Palantir od vladnih agencij h korporacijam

Oktobra je prišlo v javnost, da se na borzo pripravljajo tudi v podjetju za razvoj kompleksnih programov za analizo velikih količin podatkov Palantir, katerega največji lastnik je znani vlagatelj in Trumpov podpornik Peter Thiel. V tujih medijih se pri Palantirju redno omenja, da gre za skrivnostno podjetje, kar ne preseneča, saj so njegove stranke tudi različne ameriške vladne agencije. Tako naj bi Palantir po poročanju tujih medijev Cii pomagal pri iskanju Osame bin Ladna, sodeloval pri analizi podatkov, ki jih je ameriška agencija za nacionalno varnost NSA zbrala s prisluškovanjem več sto milijonom ljudi, kar je razkril Edward Snowden, Palantirjev program pa naj bi uporabili tudi pri obdelavi gore podatkov v ponzijevi shemi Bernarda Madoffa, ki je po mnenju poznavalcev zakuhal eno največjih goljufij vseh časov.

Palantirjev IPO se pričakuje v drugi polovici leta, na borzi pa bi lahko dosegel vrednost 41 milijard dolarjev (okoli 36 milijard evrov); trenutno je ocenjen na pol manj. V podjetju, ki je nastalo leta 2004, so lansko jesen ocenili, da bi v letu 2018 lahko dosegli 750 milijonov dolarjev prihodkov (dobrih 650 milijonov evrov), letos pa milijardo, vendar v 14 letih obstoja niti enega leta še niso sklenili z dobičkom. Vodilni ga obljubljajo za letos in krčijo stroške na različnih koncih. Palantir zaposluje okoli dva tisoč ljudi, njihova povprečna starost je 30 let.

Z vstopom na borzo bo Palantir hočeš nočeš moral postati manj skrivnosten, se zaveda glavni izvršni direktor in soustanovitelj Alex Karp. Eden izmed izzivov, menijo poznavalci, bodo programske rešitve – zdaj so bile izdelane po meri za vsako stranko, kar pa je drago. Zato se v podjetju usmerjajo k širše uporabnim. Ena izmed takšnih je Foundry, ki jo lahko uporablja več sto strank. Med izzivi bo tudi, kako se odlepiti od vladnih agencij in se bolj usmeriti na podjetja, s katerimi zdaj ustvarijo okoli polovico prihodkov, načrt za prihodnja leta pa je ta delež povečati na 70 odstotkov.

4. Slack po svež kapital, da ostane številka ena

Že zadnji dve leti se z borzo spogleduje tudi Slack. Njihova aplikacija, ki so jo na trg dali avgusta 2013, omogoča skupinsko komuniciranje med sodelavci prek tekstovnih, glasovnih in videosporočil ter deljenje datotek. Po poročanju WSJ bodo prvo javno ponudbo delnic izpeljali v prvem delu leta. Vrednost tega podjetja iz Silicijeve doline je, glede na zadnjo vlagateljsko injekcijo avgusta lani, ocenjena na 7,1 milijarde dolarjev (dobrih šest milijard evrov). Kot je poročal Reuters, so v Slacku že najeli investicijsko banko Goldman Sachs, ki jim bo IPO pomagala izpeljati. V podjetju upajo, da bo s kotacijo njihovih delnic na borzi vrednost Slacka krepko presegla 10 milijard dolarjev (okoli 8,7 milijarde evrov), predvsem zaradi hitre rasti. Po podatkih družbe iz avgusta lani je imela aplikacija osem milijonov dnevnih aktivnih uporabnikov (leto prej pol manj), od tega jih je tri milijone v naročniškem razmerju. Za primerjavo, septembra 2017 je bilo po podatkih Crunchbase naročnikov dva milijona, poleti 2016 pa milijon. Med njihovimi strankami so tudi Airbnb, Time, Samsung in Oracle. Na drugi strani se Slack spopada z močno konkurenco tehnoloških velikanov, kot so Googlov Hangouts, Facebookov Workplace in Microsoftov Teams. Če bodo želeli v tej tekmi ostati vodilni, se bodo po besedah analitika pri Constellation Research Alana Lepofskyja morali s komunikacije pri delu razširiti na druge projekte, na primer razvoj vsebin. Za to pa bodo seveda potrebovali denar.

5. Pinterest uvaja novosti, da bi prepričal vlagatelje

Na prvo javno ponudbo delnic, ki bi jo po poročanju WSJ lahko izpeljali že aprila, se pripravlja tudi Pinterest. Podjetje je leta 2010 ustanovil Ben Silbermann, potem ko je zapustil Google. Portal, ki deluje kot virtualna tabla, na katero ljudje postavljajo bucike oziroma shranjujejo slike in besedila na svojih profilih, bi na borzi lahko dosegel vrednost 12 milijard dolarjev (okoli 10,5 milijarde evrov) – na toliko je ocenjen tudi zdaj. Pinterest je septembra presegel 250 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov; leto prej jih je imel okoli 200 milijonov. Prihodkov, ki jih ustvarjajo z oglasi, bo v letu 2018 po ocenah več kot 700 milijonov dolarjev, kar je okoli polovico več kot leto prej. Glavni znanstvenik pri Pinterestu je Jure Leskovec, profesor na Stanfordu in soustanovitelj ameriškega start-upa Kosei, ki ga je pred tremi leti prevzel Pinterest.

V podjetju so uvedli več tehnoloških novosti, denimo program, ki uporabnikom prikazuje več lokalne vsebine, in možnost lažjega nakupovanja prek tega portala. Na primer, uporabniku, ki bo na virtualno tablo pripel recimo sliko puloverja, ki mu je všeč, se bosta prikazali tudi njegova cena in povezava na spletno stran prodajalca. V podjetju želijo pokazati, da imajo še veliko prostora za rast, in s tem prepričati morebitne vlagatelje. Novembra so tudi okrepili vodstvo oddelka za marketing. Pinterest bi bil lahko po oceni poznavalcev za vlagatelje zanimiv tudi zato, ker nima težav, s kakršnimi se ubadajo druga velika družbena omrežja, denimo Facebook in Twitter.

Bo letos padel rekord z borznimi debiji?
ZDA s kriminalistično preiskavo v Huaweiju
31 min
Ameriški preiskovalni organi izvajajo kriminalistično preiskavo v kitajskem tehnološkem podjetju Huawei, in sicer zaradi suma kraje poslovnih skrivnosti njegovim ameriškim poslovnim partnerjem,
Več ▼

Ameriški preiskovalni organi izvajajo kriminalistično preiskavo v kitajskem tehnološkem podjetju Huawei, in sicer zaradi suma kraje poslovnih skrivnosti njegovim ameriškim poslovnim partnerjem, je poročal ameriški časnik Wall Street Journal.

Med poslovnimi partnerji, katerim naj bi Huawei ukradel poslovne skrivnosti, naj bi bil nemški T-Mobile, in sicer naj bi šlo za T-Mobilovo robotsko napravo za testiranje pametnih telefonov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

So pa v Huaweiju dejali, da so spore s T-Mobilom rešili leta 2017, "ko je ameriško sodišče v primeru T-Mobilovega tožbenega zahtevka glede poslovnih skrivnosti presodilo, da ni nastala škoda, ni prišlo do neupravičene koristi in ni bilo zlonamernega ravnanja". (STA)

ZDA s kriminalistično preiskavo v Huaweiju
BI: Ameriški start-up vam bo za 8 tisoč dolarjev vbrizgal mlado kri 3
47 min
Start-up Ambrosia svojim strankam omogoča, da si žile napolnijo s krvno plazmo mladih ljudi za 8 tisoč dolarjev (dobrih 7 tisoč evrov), poroča Business Insider. Diplomant ameriške univerze v
Več ▼

Start-up Ambrosia svojim strankam omogoča, da si žile napolnijo s krvno plazmo mladih ljudi za 8 tisoč dolarjev (dobrih 7 tisoč evrov), poroča Business Insider. Diplomant ameriške univerze v Stanfordu, ki je start-up ustanovil pred tremi leti, verjame, da je kri novo zdravilo, ki ga je odobrila ameriška vlada.

Stranke se lahko na poseg prijavijo prek spleta in plačajo prek Paypala. Storitev je na voljo v petih ameriških mestih.

Od septembra so kri vbrizgali 150 ljudem, 81 jih je tudi sodelovalo v študiji. Ustanovitelj Jesse Karmazin pravi, da so mnoge stranke po infuziji krvi zaznale izboljšan fokus, spomin, spanec, izgled in mišični tonus.

Ali ta metoda dejansko izboljša zdravje človeka in podaljša življenje, sicer še vedno ostaja vprašanje - tega za enkrat ne potrjuje še nobena znanstvena študija.

Dnevnik: Rastoder skupaj s Črnogorci začel z gradnjo 220 stanovanj v prestolnici 10
2 uri
Družba Spektra Invest je začela z gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic v Šiški, nasproti Celovških dvorov, piše Dnevnik. V dveh stolpnicah bo skupno 220 stanovanj, gradnja naj bi bila končana v
Več ▼

Družba Spektra Invest je začela z gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic v Šiški, nasproti Celovških dvorov, piše Dnevnik. V dveh stolpnicah bo skupno 220 stanovanj, gradnja naj bi bila končana v prihodnjem letu. Stolpnici bosta visoki 85 metrov.

Spektra Invest je bila do nedavnega v lasti družbe Rastoder, konec lanskega decembra pa je 50-odstotni delež v podjetju pridobila črnogorska družba Zetagradnje.

V Ljubljani se sicer v prihodnjih dveh letih obeta približno 1.500 novih stanovanj, v zadnjem času se je poleg Rastoderjevega šišenskega projekta začela tudi gradnja Šumija, v katerem bodo stanovanja višjega cenovnega razreda. Več v članku Na ljubljanski trg prihaja vsaj 1.500 novih stanovanj.

Dnevnik: Rastoder skupaj s Črnogorci začel z gradnjo 220 stanovanj v prestolnici
Bank of America zaradi višjih obresti z velikim skokom četrtletnega dobička
2 uri
Druga največja banka v ZDA Bank of America je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarila 39 odstotkov več dobička kot v zadnjem četrtletju 2017, kar je v največji meri posledica naraščanja
Več ▼

Druga največja banka v ZDA Bank of America je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarila 39 odstotkov več dobička kot v zadnjem četrtletju 2017, kar je v največji meri posledica naraščanja obrestnih mer.

Prilagojeni dobiček banke brez enkratnih stroškov ali prihodkov je narasel na 7,28 milijarde dolarjev oziroma 70 centov na delnico, kar je deset centov več od pričakovanj analitikov Wall Streeta. Prihodki so narasli za 11 odstotkov na 22,74 milijarde dolarjev, analitiki pa so računali na 22,35 milijarde dolarjev. (STA)

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Tako proizvodnim podjetjem pomagajo pri optimizaciji in digitalizaciji
4 ure
Novosti in poudarke v ponudbi pojasnjujejo Siemens, Business Solutions, Microsoft Slovenija, MIT Informatika in Špica International
Na članek...

Katere novosti na področju rešitev in storitev za proizvodna podjetja so pripravili za letos, kakšni bodo glavni poudarki njihove ponudbe in katere so najpomembnejše koristi njihovih rešitev in storitev za proizvodnja podjetja, smo vprašali pet podpornikov projekta Tovarna leta.

Preverili smo tudi, kakšna so njihova pričakovanja in načrti za letos in kako so zadovoljni s poslovanjem v letu 2018.

Andrej Planina, direktor divizije v družbi Špica International:

»Kot nadgradnja naših dozdajšnjih rešitev za oskrbovalno verigo je naša glavna inovacija odprta digitalna logistična platforma LogChain. Namenjena je vsem igralcem v oskrbovalni verigi, tako proizvajalcem, logistom, špediterjem kot prejemnikom blaga, saj omogoča nadvse učinkovito izmenjavo podatkov o stanju naročil, pošiljk in še marsikaj drugega. Tako pošiljatelju kot prejemniku omogoča poln vpogled oziroma vidljivost pošiljk v celotni oskrbovalni verigi ne glede na to, kdo kaj dostavlja ali prevaža. Poenostavljeno povedano LogChain digitalno poveže proizvajalce in kupce – in vse vmesne člene. Ker gre za oblačno platformo, ki podpira svetovne standarde izmenjave podatkov, jo lahko podjetja uporabljajo brez začetnih stroškov, zato je nadvse primerna, da z njeno rabo tudi manjša podjetja vstopijo v večje verige. Prav tako smo poskrbeli za enostavno integracijo te rešitve v najpogostejše poslovne sisteme, ki jih uporabljajo slovenska podjetja.

Drug sklop naših novosti pa bo namenjen boljšemu delo v podjetjih. Nadaljujemo razvoj rešitev s področja interne logistike in uvajamo še učinkovitejše metode za upravljanje skladiščnega poslovanja. V ospredje stopajo glasovno upravljanje, raba tehnologije RFID in celo raba pametnih očal v skladiščih. Poleg tega skrbimo, da so omenjene napredne tehnologije primerne tudi za manjša podjetja in ne le 'velikane'.

Z vsemi naštetimi inovacijami bodo proizvodna podjetja še lažje in bolje vpeta v svetovne oskrbovalne verige in jim bo olajšana pot do velikih kupcev ter pot do digitalizacije poslovanja.

S poslovanjem v letu 2018 smo zadovoljni, še posebej zato, ker predvsem pri večjih slovenskih podjetij vidimo odločne korake k optimizaciji in digitalizaciji poslovanja. Za letos imamo velika pričakovanja, saj se bodo projekti optimizacije poslovanja v vodilnih slovenskih podjetjih nadaljevali, močno željo po izboljševanju poslovanja in pri povezovanju s kupci pa vidimo tudi pri manjših proizvodnih gazelah. Proizvodna podjetja razumejo, da v današnjem povezanem svetu ne morejo biti uspešna brez učinkovite oskrbovalne verige, tako na nabavni kot tudi na prodajni strani.«

Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informatika:

»Leto 2018 je za nas v nekem smislu pomenilo vrnitev k našim temeljnim kompetencam, saj smo okrepili dejavnost v segmentu svetovalnih storitev za podjetja različnih velikosti, proizvodnih panog in z različnimi načini proizvodnje (serijska, naročniška, projektna). Dosegli smo rast na vseh ključnih področjih, še posebej pa smo ponosni na preboj v segmentu malih in srednjih proizvodnih podjetij s prilagojeno rešitvijo sistema ERP.

V tem letu pričakujemo povečanje povpraševanja po naših naprednih rešitvah, kot so brezpapirno poslovanje, umetna inteligenca in vizualizacija procesov, tudi med uporabniki globalnih sistemov ERP. Proizvodna podjetja, ki si želijo čim vitkejšega poslovanja, bodo še naprej iskala možnosti za optimizacijo na vseh ravneh.

Menimo, da je celotna industrija IKT občutila minulo leto kot obdobje začetka večjih vlaganj v informatiko. Nekatera podjetja so vlagala s ciljem čim bolj izkoristiti priložnosti digitalne transformacije, druga, da nadoknadijo zamujeno. Ocenjujemo, da bo tudi v letu 2019 podobno, morda še bolj pospešeno, ravno zaradi rezultatov, ki jih na podlagi digitalizacije dosegajo njeni zgodnji uporabniki. Načrtujemo rast prihodkov tako pri novih implementacijah sistema ERP kot pri digitalizaciji procesov v proizvodnji, logistiki in režijskem poslovanju.«

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija:

»S sodelovanjem z Microsoftom lahko proizvodna podjetja ustvarijo povsem nove poslovne modele in ponudbe storitev, ki pred petimi leti sploh še niso obstajali. Lahko jim pomagamo postaviti digitalne skupine za analize SWOT, hitro odpreti nove obrate in monetizirati storitve, kot so napovedno vzdrževanje, 3D-modeliranje in pametno operativno vodenje. Pri računalništvu v oblaku sodelujemo z več kot 8.500 partnerji, s katerimi skupaj prodajamo rešitve, ki strankam omogočajo razvoj novih storitev ter povečanje storilnosti in sodelovanja, vključno s sodelovanjem med ljudmi in pametnimi stroji.

Prav tako verjamemo, da je napočil trenutek za umetno inteligenco. Pozivamo svoje stranke, da v letu 2019 začnejo najmanj eksperimentirati s tehnologijami umetne inteligence, saj smo prepričani, da bodo podjetja, ki bodo uspešno uvedla rešitve z umetno inteligenco, imela že čez nekaj let pomembno prednost prek tekmeci. Umetno inteligenco in strojno učenje smo zato vgradili v svoje platforme, kar daje proizvodnim podjetjem preprost dostop do zmogljivih orodij.

Smo v edinstvenem položaju, ko lahko podpremo stranke ne samo v njihovi celotni digitalni preobrazbi, temveč jim pomagamo rešiti tudi mnoge druge izzive upravljanja ločenih sistemov (silosov) – z zaupanja vrednimi in preizkušenimi rešitvami za sodobne poslovne procese, pameten oblak in storilnost zaposlenih.

Leto 2018 je bilo za Microsoft zelo uspešno z izjemno rastjo na ključnih področjih, kot so oblak, rešitve za sodobna delovna mesta, poslovne aplikacije, umetna inteligenca in podatki. Čeprav so v zadnjem času vse glasnejša opozorila o ohlajanju svetovnega gospodarstva, ostajamo optimistični glede priložnosti pred nami.«

Tina Zgaga, višja svetovalka v družbi Business Solutions:

»Letos bo naš fokus na novi Microsoftovi rešitvi ERP, poimenovani Dynamics 365 Business Central. Dosedanja rešitev Dynamics NAV namreč nepreklicno odhaja.

Novo rešitev bomo promovirali in ponujali tudi širši javnosti, tako proizvodnim kot tudi preostalim podjetjem. Dynamics 365 Business Central, ki združuje Office 365, Azure in Power Platform, je naslednja generacija Dynamics NAV za obdobje digitalne transformacije, za popolno digitalno transformacijo podjetja.

Naslednik Dynamics NAV je rešitev, ki teče na naročnikovi infrastrukturi. Rešitev je na voljo v oblaku, na naročnikovi obstoječi infrastrukturi ali kot hibrid. Uporabniška izkušnja za partnerje in stranke je precej podobna tisti iz Dynamics NAV.«

Matej Kupljenik, vodja divizij v družbi Siemens Slovenija:

»V Siemensu razvijamo in posodabljamo obstoječe produkte, hkrati pa na trg dajemo nove aplikacije in storitve za industrijo prihodnosti, ki bodo omogočile digitalno preoblikovanje današnjih industrij. Novi izdelki, rešitve in storitve, ki prihajajo iz portfelja Digital Enterprise, omogočajo združitev fizičnega in virtualnega sveta. Siemensove rešitve omogočajo povečanje prilagodljivosti, učinkovitosti, kakovosti, varnosti in hitrosti proizvodnje ne samo proizvajalcem, temveč tudi končnim uporabnikom. Siemens pri tem nenehno širi in krepi svoj portfelj z vključevanjem revolucionarnih tehnologij prihodnosti, od umetne inteligence do računalništva na robu (edge computing).

Uvajamo projekte učinkovitosti in fleksibilnosti v industriji, vključno z digitalnimi tehnologijami, kot so tehnologije v oblaku, koncepti digitalnih dvojčkov, rešitve za upravljanje celotnega življenjskega cikla izdelka, virtualizacije proizvodnih procesov in produktov. S temi koncepti zagotavljamo zelo visoko stopnjo sledljivosti produktov, visoko stopnjo elektronskega poslovanja, optimizacijo vhodnih stroškov, nemoteno oskrbo ter visoko stopnjo nadzora kakovosti proizvodnih in logističnih procesov. Tehnični pogoji za industrijo 4.0 so že vzpostavljeni v obliki celovitih rešitev v celotni vrednostni verigi. Siemens pri tem ponuja široko paleto inovacij in niz konkretnih aplikacij, vključno z dodajalno izdelavo in integracijo robotov.

Siemens kot novost predstavlja tudi Industrial Edge, periferni koncept obdelave podatkov, ki deluje na ravni stroja in proizvodnega procesa kot sinergija s tehnologijo v oblaku MindSphere. Aplikacija Industrial Edge ponuja prednosti za uporabnike, kot je analiza podatkov z možnostjo predikcije napak, in optimizacijo sistemov.

Digital Enterprise omogoča z uporabo skupnega podatkovnega modela brezhibno integracijo industrijske programske opreme in avtomatizacije. Gre za celovit pristop skozi celotno vrednostno verigo z vidika proizvajalca strojev: od koncepta stroja in simulacije prek inženiringa, zagona in delovanja do storitev. S pomočjo digitalnih dvojčkov izdelka, proizvodnega procesa in zmogljivosti imajo uporabniki koristi od skrajšanih časov inženiringa in proizvodnje, od prilagodljivih, popolnoma avtomatiziranih proizvodnih konceptov in učinkovitih postopkov. Hkrati ta tehnologija zagotavlja visoko kakovost in spoštovanje strogih varnostnih zahtev. Povezava z MindSphere pa omogoča neprekinjeno pridobivanje podatkov in njihovo analizo. To ne vodi le k povečani produktivnosti, temveč omogoča, da se zbrani podatki vrnejo nazaj v digitalni model stroja in nadaljnjo optimizacijo. Na podlagi zbranih podatkov lahko proizvajalci razvijejo tudi nove storitve in poslovne modele.

Siemens letos predstavlja tudi vrsto novih aplikacij za svoj operacijski sistem interneta stvari v oblaku MindSphere – od vizualizacije prek analize podatkov do računalništva na robu.

Novost so tudi digitalne storitve (storitve digitalne industrije), ki imajo ključno vlogo pri individualni implementaciji Digital Enterprisa po meri. Podjetje Siemens ponuja široko podporo za uporabnike, vse od svetovanja do izvedbe in analize podatkov, z vsemi dodatnimi prednosti za uporabnike, vključno s prihranki v energiji in bistveni skrajšanimi časi zastojev proizvodnje.

Za Siemens in divizijo Industrija je bilo minulo leto uspešno. Smo pa pred izzivi sprememb, tako kot vsi preostali subjekti na trgu se moramo tudi mi spreminjati, da bi ostali še naprej konkurenčni in uspešni kot doslej. Osredotočamo se na avtomatizacijo, elektrifikacijo in digitalizacijo, kjer se tudi kadrovsko krepimo. Posebej smo ponosni na naše aktivnosti pri industriji 4.0. Spodbuden projekt, ki je bil prepoznan tudi v mednarodnem merilu, je bila digitalizacija proizvodnih procesov v Steklarni Hrastnik, kjer smo skupaj s strokovnjaki z vsega sveta in ekipo iz Hrastnika pripravili načrt digitalne preobrazbe podjetja. Verjamemo, da bomo tudi v letu 2019 izvajali napredne tehnološke projekte na vseh področjih, ki jih pokrivamo.«

Tako proizvodnim podjetjem pomagajo pri optimizaciji in digitalizaciji
Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka
5 ur
V tem visokotehnološkem podjetju, kjer zaposlujejo fizike, IT-strokovnjake in elektroinženirje, so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za četrtino.
Na članek...

V ljubljanskem visokotehnološkem podjetju Cosylab so se v zadnjem letu zgodili veliki premiki. Za četrtino so povečali število zaposlenih. Zaposlovali so doma, še več pa v tujini, in to od ZDA do Kitajske. Ponudbo so razširili na programsko opremo za izvajanje terapije protonskega zdravljenja raka ter pod vodstvom prokurista Igorja Verstovška reorganizirali podjetje, tako da ima zdaj nameščene vse glavne funkcije, kot jih imajo multinacionalke.

»Interno vodenje podjetja je prevzel moj dolgoletni namestnik in soustanovitelj podjetja Igor Verstovšek, tako da se jaz lahko osredotočam na prodajo in strateške posle. Tako smo pripravljeni, da lahko naredimo naslednji velik skok v smeri medicinskih izdelkov,« pojasni ustanovitelj Cosylaba Mark Pleško.

V Cosylabu so v zadnjem poslovnem letu, ki se je pri njih končalo marca lani, ustvarili 15,5 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov čistega dobička. Rezultat je slabši, kot so ga imeli leto pred tem, ko so imeli 16,7 milijona evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov čistega dobička. »Več kot prej smo vlagali v razvoj,« rezultate komentira prokurist Igor Verstovšek, soustanovitelj podjetja in dolgoletni namestnik direktorja. V poslovnem letu, ki se bo končalo marca letos, pričakujejo približno enak prihodek iz prodaje in čisti dobiček okrog 1,5 milijona evrov.

Fizik Mark Pleško je Cosylab ustanovil leta 2001 s skupino svojih študentov z Instituta Jožefa Stefana, med katerimi je bil tudi Igor Verstovšek, potem ko so že pet let izdelovali kontrolni sistem za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov.

S programom medicina že 60 odstotkov prihodkov

V Cosylabu so se pred devetimi leti usmerili tudi v medicino in s tem programom lani ustvarili že 60 odstotkov vseh prihodkov. Najprej so razvili programsko opremo za krmiljenje pospeševalnika, ki izvaja protonsko zdravljenje raka. Naslednjo poslovno priložnost zaznavajo na področju razvoja naprednih rešitev za izvajanje terapije (TCS – Treatment control system), za katero so že našli razvojnega partnerja in tudi kupca. Ta nova programska oprema je nameščena v sobi, kjer poteka protonsko zdravljenje oziroma obsevanje s protoni, in sinhronizira izvajanje vseh naprav med izvajanjem terapije. Za razvoj te rešitve so pridobili tudi sofinanciranje evropske komisije, in sicer v okviru razpisa SME instrumenta, in to za prvo fazo razvoja v vrednosti 50 tisoč evrov. Kot je za Finance že pojasnila Andreja Smole, vodja projektne pisarne v Cosylabu, na trgu protonske terapije takega produkta, kot je TCS, še ni. Vsak izmed ponudnikov opreme za protonsko zdravljenje razvije svoj TCS, ki deluje samo na njihovi opremi, je omejen za njihove konfiguracije ter zaprt za prilagoditve in drag. »Naša programska oprema pomeni pa univerzalno produktno rešitev. Omogoča preprosto konfiguracijo, povezovanje komponent različnih ponudnikov in je cenovno veliko ugodnejši v primerjavi s trenutnimi rešitvami na trgu.«

Prvi kupec s Kitajske

»Prvega kupca za programsko opremo za izvajanje protonske terapije smo dobili na Kitajskem. Sicer pa kupce iščemo med okoli 15 podjetji iz ZDA, Evrope, Kitajske, tudi Japonske. To so proizvajalci strojne opreme, nekateri med njimi so start-upi. Naša prednost je, da imamo vse certifikate, ki so potrebni za prodajo v medicini, in naša programska oprema je razvita v skladu s temi medicinskimi standardi. Ker je trg protonske terapije v velikem vzponu, proizvajalci strojne opreme velikokrat ocenjujejo, da bodo programsko opremo za krmiljenje naprav razvili na koncu. Zato je naš prvi korak, da kupcem pojasnimo, da mora biti programska oprema razvita v skladu z medicinskimi standardi, sicer jo je treba razviti še enkrat, in da jim tako z nakupom naše programske opreme prihranimo vsaj nekaj let dela,« pojasni Igor Verstovšek.

Krepili razvoj in prodajo

V zadnjem letu so v Cosylabu na novo zaposlili 37 sodelavcev, tako da je zdaj vseh 187. Od tega jih 39 dela v njihovih podjetjih v tujini. »Lastna podjetja imamo na Kitajskem, Japonskem, Švedskem, v Švici in ZDA. V tujini smo zaposlovali predvsem razvojnike. Naš glavni izziv lani je bil, da podjetje pripravimo na nadaljnjo rast. Odnose med oddelki smo zato formalizirali ter postavili strukturo, ki bo delovala, četudi bi imeli tisoč zaposlenih. Pri tem pa smo seveda hoteli obdržati učinkovitost. Moramo biti pripravljeni, če nam uspe dobiti večja naročila, za kar se trudimo, saj smo lani zelo okrepili oddelek za prodajo,« pojasni Mark Pleško.

Zaposlovali so tudi v Sloveniji, kjer je med njihovimi sodelavci sicer že skoraj 15 odstotkov tujcev. Prihajajo iz Južne Afrike, Španije, Irana, Makedonije, Srbije, Belgije, Rusije, Turčije, Švedske, Italije, Nemčije … Njihovi zaposleni so sicer po izobrazbi fiziki, strokovnjaki informacijske tehnologije in elektroinženirji.

Cosylab vse močnejši pri prodaji programske opreme za zdravljenje raka
Bavarska kraljeva limuzina, ki se ozira po Daljnem vzhodu 3
11 ur
S prenovo so se v Münchnu posvetili kozmetičnim popravkom, tehnološki nadgradnji in čistim motorjem
Na članek...

Najboljše iz bavarske prestolnice je postalo še boljše. V prenovljeni seriji BMW 7 bi se gotovo prevažal tudi Ludvik II. Bavarski, odlično pa bi se znašla na katerem od dvorišč dvorca Neuschwanstein ali palače Herrenchiemsee. A za mednarodno razkritje BMW ni izbral rojstne Bavarske, temveč metropolo Daljnega vzhoda – kitajski Šanghaj. Prav Kitajska je bila prejšnje leto za največjo limuzino BMW najpomembnejši trg. Na njihove ceste jih je zapeljalo približno 24.500 – kar 44 odstotkov celotne svetovne prodaje.

Bodo nove obrazne linije po okusu Kitajcev?

Prenova šeste generacije sedmice je doletela karoserijo, pogonske sklope in tudi tehnologijo. Glajenje gubic sta zasenčili novi ledvički, ki sta večji za kar 40 odstotkov. Preoblikovani ožji sprednji žarometi serijsko svetijo v LED-tehnologiji, dodatno pa so na voljo laserski. Povsem nov je motorni pokrov, ki je na vrhu višji za pet centimetrov in nad ledvicama nosi večjo značko. Višja maska in še večji ledvički pomembno pripomorejo k dominantni in prestižni podobi.

Del odbijača, kjer so prej svetile dnevne LED-luči, zdaj pokrivata ploščici, ki preusmerjata zrak v zarezi, prekriti s kromom. Na zadku sta nova, ožja, tridimenzionalno oblikovana žarometa, ki sta med seboj povezana s tanko svetlobno linijo. V zadnji odbijač integrirane izpušne cevi zdaj obdaja več kroma.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Zaposlili pomočnika

Na izbiro je razširjen izbor novih barv in platišč. Da bo v notranjosti popolna tišina, so stekla debelejša, predeli okoli kolotekov pa dodatno zvočno izolirani. Dodatno nabrušeno podvozje zagotavlja ravnotežje med udobjem in dinamično vožnjo, po kateri so bavarska vozila znana. V kabini oblikovno ni sprememb, več pozornosti so namenili najboljšim materialom.

Vozniku pomagata nov operacijski sistem 7.0 in prikazovalni sistem BMW Live Cockpit Professional z zdaj digitalnim 12,3-palčnim kombiniranim instrumentom in 10,25-palčnim nadzornim zaslonom. Sistem vozniku omogoča uporabo gumbov na volanu, upravljalnika iDrive, zaslona na dotik, glasovnega upravljanja ali upravljanja s kretnjami. Osebni pomočnik, ki domuje v avtomobilu, se odziva tudi na glasovne ukaze in vozniku pomaga pri številnih nalogah.

Bogata izbira pod motornim pokrovom

Za slovenske kupce bosta najzanimivejša šestvaljni dizel v različicah 730d, 740d in 750d ter priključni hibrid 745e. Ta združuje šestvaljni bencinski motor z 210 kilovati in elektromotor s 83 kilovati. Na elektriko prevozi od 50 do 58 kilometrov. Za trge, kjer niso visoki davki, pa sta tu še novi osemvaljni 750i xDrive, ki je svoj krst doživel v novi seriji 8, ter 12-valjni 760Li xDrive. Izboljšali so tudi osemstopenjski menjalnik, ki bo zagotavljal še hitrejše in bolj gladko prestavljanje, serijsko pa je opremljen še s sistemom za športno izstrelitev (launch control).

Nova sedmica bo v »najšibkejši« različici do stotice potrebovala le 6,2 sekunde, 12-valjna pošast pa le 3,8. Vsi pogonski sklopi izpolnjujejo nove strožje standarde Euro 6d-TEMP. Ti imajo pomembno vlogo pri določanju višine davka na vozilo in so BMW prisilili, da so 12-valjniku odvzeli 18 kilovatov (25 konjskih) moči. V prodajne salone bo nova bavarska limuzina zapeljala aprila, že od začetka pa bo na voljo tudi priključni hibrid.

Bavarska kraljeva limuzina, ki se ozira po Daljnem vzhodu
Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju
11 ur
V nobenem resnem energetskem podjetju ne mislijo, da bo energetski sistem leta 2030 tak, kot je danes, pravi Gabrielle Walker, ki bo glavna govornica na konferenci Dnevi energetikov aprila letos.
Na članek...

Dodajamo še nekaj gospodarsko-podnebnih misli Gabrielle Walker, svetovalke v upravnih odborih različnih globalnih podjetij:

● Če ste odgovoren investitor, bi vas morale podnebne spremembe skrbeti.

● Kapitalizem ne povzroča podnebnega kaosa, ampak podnebni kaos povzroča kaos.

● Mar veste, kolikšen del premoženja podjetja ogrožajo podnebne spremembe?

Strateginja, ki pomaga podjetjem

Aprilska govornica na konferenci je strateginja, ki podjetjem pomaga pri reševanju globalnih izzivov s poudarkom na trajnostnem poslovanju, novih energetskih tehnologijah in podnebnih spremembah. Deluje kot svetovalka v naftni in plinski industriji, komunalnih storitvah, v industriji obnovljivih virov energije, financah, naložbeni dejavnosti, trgovini na drobno in tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi.

Doktorirala je na Univerzi v Cambridgeu, predavala pa v Cambridgeu in na Princetonu. Napisala je štiri knjige in je soavtorica uspešnice The Hot Topic, how to avoid global warming while still keeping the lights on, ki jo je Al Gore opisal kot svetel vzor lucidnosti, The Times pa kot materialno zmago za sile dobrega.

Vodila je številne televizijske in radijske oddaje za BBC in pisala za mednarodne časopise in revije, kot so The Economist, The Wall Street Journal in The New York Times.

Na Dnevih energetikov bo Gabrielle Walker odgovorila na vprašanje, kateri izzivi in priložnosti za industrijo in storitve bodo v prihodnjih letih ključni za dolgoročno razogljičenje.

»Energy efficiency first«

Letošnja rdeča nit konference Dnevi energetikov bodo namreč izzivi in priložnosti pri prehodu v nizkoogljično družbo. Zakaj? Letos bomo v Sloveniji oblikovali Dolgoročno strategijo nizkih emisij do leta 2050 in pripravili Nacionalni energetski in podnebni načrt. Dokumenta bosta pomembno sooblikovala razvoj slovenskega gospodarstva.

Dnevi energetikov bodo 16. in 17. aprila v Portorožu. Program bo konkreten, govorniki bodo predstavili priložnosti, ki jih industriji in energetskim storitvam prinaša zmanjševanje emisij. Prednostna usmeritev je »Energy efficiency first«.

Predstavili bomo tudi napredne oblike upravljanja energije, energetske in tehnološke rešitve in nove poslovne modele v industriji in stavbah. Pomemben del programa bo tudi uporaba obnovljivih virov energije, ki s hitrim tehnološkim razvojem vstopajo v vse sektorje gospodarstva. Ne bomo pa pozabili niti problematike stavb, e-mobilnosti in digitalizacije energetike.

Podelili bomo tradicionalne energetske nagrade, in sicer v treh kategorijah: energetsko učinkovito podjetje ali ustanova, energetsko učinkovit projekt in promocijski projekt. Prijave sprejemamo do 8. marca.

Letos na Dnevih energetikov: kaj prinaša razogljičenje vašemu podjetju
(intervju) Petišovski plin bi proračunu prinesel več kot sto milijonov
11 ur
Proizvodnja plina v Sloveniji je okoljsko in finančno boljša rešitev kot uvoz plina iz držav, kjer ne veljajo tako zahtevni okoljski standardi kot v EU, pravi izvršni direktor družbe Ascent Resources Colin Hutchinson.
Na članek...

Ascent Resources, partner slovenskega Geoenerga, je v razvoj plinskega polja v Petišovcih vložil okoli 50 milijonov evrov. Čez nekaj mesecev bo minilo pet let, odkar so dali zahtevek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za napravo za čiščenje zemeljskega plina, teče pa tudi predhodni postopek presoje vplivov na okolje.

Podjetje Ascent je delovalo na Madžarskem, v Italiji in na Nizozemskem, vendar ste dejavnosti v teh državah prodali. Zakaj ste posel osredotočili na Slovenijo?

Menimo, da so tu priložnosti. Proizvodnja plina je v Sloveniji pomembnejša kot v drugih državah. Poleg tega je bila v času, ko smo se odločali, Slovenija primernejša za delo kot Italija ali Madžarska.

Kako ocenjujete dogajanje na slovenskem plinskem trgu v prihodnjih desetih letih?

V drugih delih sveta, na primer v Severni Ameriki, uporabljajo plin kot prehodno gorivo. Z njim zamenjujejo premog in nafto, zamenjava pa jim pomaga pri uresničevanju podnebnih ciljev. Plin je pomembno gorivo in bo pomemben tudi v slovenski energetski mešanici.

V Energetiki Ljubljana teče postopek za zamenjavo premoga s plinom v daljinskem ogrevanju. Kako bo zamenjava vplivala na slovenski trg plina?

Zamenjava je smiselna. Koristila bo okolju in povečala povpraševanje po plinu v Sloveniji. Lepo bi bilo, če bi dodaten plin proizvedli v Sloveniji, namesto da bi ga uvažali iz Rusije, Hrvaške oziroma od drugod.

Bo Ascentova proizvodnja plina kakorkoli vplivala na povpraševanje po plinu v Sloveniji? Se bo povpraševanje povečalo?

Na povpraševanje to ne bo vplivalo. Vpliva pa lahko na ceno, ker plina ne bo treba transportirati tisoče kilometrov. Transportni stroški so pomemben del končne cene plina. Ekonomsko in tudi strateško je proizvodnja plina v Sloveniji smiselna. Na Madžarskem in Hrvaškem pomeni domača proizvodnja od 10 do 20 odstotkov porabe plina.

Bi bila povečana proizvodnja plina v Sloveniji prijazna do okolja?

Ekološko bi bila ta proizvodnja zelo ugodna, ker upoštevamo najvišje ekološke standarde. Standardi EU so najvišji na svetu. Poleg tega kotira Ascent na londonski borzi, zato smo zavezani k uporabi najboljših praks in najboljših tehnologij. Proizvodnja na tem območju teče od štiridesetih let prejšnjega stoletja, pa še ni bilo nobenih večjih težav. Projekt ne prinaša okoljskega tveganja, ampak je prijazen do okolja, saj zamenjuje vire, ki bolj onesnažujejo.

Kje je pridobivanje plina okoljsko manj sporno: v Sloveniji ali Rusiji, ki je naša glavna dobaviteljica?

Razlika je v tem, da je Slovenija v EU, kjer veljajo zelo visoki okoljski standardi. Tu se plin pridobiva po postopku, ki povzroča najmanj škode, česar pa ne moremo trditi za proizvodnjo plina v Rusiji ali Severni Ameriki, kjer ne uporabljajo takšnih standardov. Če se torej plin proizvaja tu, in ne tisoče kilometrov stran, je to do okolja veliko bolj prijazno. Proizvodnja plina v Sloveniji prinaša ekonomske, strateške in okoljske koristi.

Marsikje po svetu se veliko razpravlja o frackingu oziroma hidravličnem lomljenju. Kaj pa se dogaja v Združenem kraljestvu? Vse manj je lokacij, kjer dovoljujejo fracking.

Pomembno je ločiti med fra­ckingom v severnoameriškem kontekstu in postopki, ki so v uporabi tu, v Sloveniji, od petdesetih let. Tu je učinek precej manjši, uporablja se vsaj desetkrat manj vode na vrtino, vrtin pa je veliko manj. V Sloveniji je plin v peščenjakih, ki so veliko mehkejši od skrilavcev, zato je pridobivanje plina veliko lažje.V Združenem kraljestvu poskuša vlada razviti pridobivanje plina iz skrilavcev. Nadomestiti želijo vire iz Severnega morja, ne želijo pa biti odvisni od uvoza iz Rusije ali od severnoameriškega utekočinjenega zemeljskega plina.

Vendar pa so pri tem težave, na primer potresi na območju Blackpoola pred nekaj meseci.

Kar delamo v Petišovcih, je nekaj drugega. Enako kot tu delajo na Madžarskem in Hrvaškem. V obeh državah so dobro razvili plinsko proizvodnjo, na Hrvaškem jo tudi širijo, kolikor vem, ni bilo nikoli nobenih težav.Britanski mediji so naredili senzacije iz zelo majhnih dogodkov na severu Anglije. Narediti želijo velike zgodbe. Vendar pa je bilo tresenje šibko, primerljivo s tresenjem, ki ga povzroči vožnja avtobusa. Nobene škode ni bilo. Takšno tresenje se tam pojavlja stalno in verjetno ni povezano s pridobivanjem plina.

Ali v Združenem kraljestvu pridobivajo plin iz peščenjakov podobno kot v Prekmurju?

V Združenem kraljestvu pridobivajo plin iz skrilavcev, ki so trši in zahtevajo veliko več vode, večje pritiske in veliko več aktivnosti. Podobno kot v ZDA. Takšno vrtanje je drago, zato je težko zagotoviti, da bo pridobivanje plina ekonomsko upravičeno. Vendar pa so potrebe po energiji velike.

Kaj se dogaja z vašo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in s predhodnim postopkom presoje vplivov na okolje?

Bilo je nekaj vprašanj, ki so odmevala v javnosti. Vendar pa smo naredili vse, kar je bilo treba, in opravili vse postopke. Elektronska sporočila, o katerih se je veliko govorilo, niso bila poslana iz podjetja, poslali so jih ljudje, ki so trdili, da so naši delničarji. Zelo so razočarani nad potekom postopka. Upam, da bodo postopki zdaj tekli hitreje. Z domačo proizvodnjo se ustvarjajo tudi domači davčni prihodki, posel dobijo tudi poslovni partnerji. Z leti bi se nabralo za več kot sto milijonov evrov davčnih prihodkov. Ustvarila bi se delovna mesta, v regiji podpiramo veliko delovnih mest. Koristi je veliko, zato upamo, da bo projekt stekel.

Pred kratkim je prišlo do sprememb v vodstvu podjetja in poslovni usmeritvi. Kaj to pomeni?

Spremembe so pozitivne za Ascent in za projekt. Vodstvo smo okrepili z izvedencem za geološke vede, ki bo pomagal okrepiti projekt v Petišovcih in pri rasti podjetja z identificiranjem drugih projektov. Še vedno smo stoodstotno zavezani k izvedbi projekta v Sloveniji, želimo pa tudi rasti in okrepiti podjetje s projekti v regiji.

(intervju) Petišovski plin bi proračunu prinesel več kot sto milijonov
Delež obnovljivih virov lahko povečamo s kogeneracijami na biomaso
11 ur
Nekatere novosti, ki jih prinaša prejšnji teden objavljen prvi osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) Slovenije, je povzel energetski strokovnjak Peter Novak.
Na članek...

Decembra je bila v Uradnem listu EU objavljena uredba, ki zelo podrobno določa, kako morajo države članice EU izdelati svoj NEPN. Končati ga morajo še letos. Ministrstvo za infrastrukturo je prvi osnutek objavilo prejšnji teden. Kaj je v dokumentu najpomembneje, smo vprašali Petra Novaka iz podjetja Energotech.

Presenečenje v dokumentu

»Presenečenje pomeni podatek, da bomo Energetski koncept Slovenije (EKS) sprejeli šele leta 2020,« je povedal Novak. »Vlada je nova, parlament ni dal na dnevni red starega EKS, odprta je bila nova javna razprava in izdelava EKS bo trajala vse letošnje leto.« NEPN bo zato v Bruslju, še preden bo sprejet EKS, po Novakovem mnenju pa bi moralo biti nasprotno.

V prvem delu NEPN je predvideno zmanjšanje količin izpustov toplogrednih plinov za 15 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005, kar ni veliko, EU namreč predvideva zmanjšanje za 40 odstotkov. V nadaljevanju dokumenta pa je zapisano, da bomo do leta 2050 zmanjšali izpuste tako, kot zahteva EU.

»Ker gre za osnutek, je razumljivo, da so sestavljavci povzeli dokumente, ki so bili izdelani že prej,« je pojasnil Novak in dodal, da v osnutku NEPN niso opredeljene tehnologije, s katerimi naj bi dosegli postavljene cilje.

Uredba z navodili za izdelavo NEPN je zelo zahtevna. Države bodo morale stalno poročati o doseženem, je nadaljeval nekdanji dekan ljubljanske strojne fakultete: »Ko bomo spreminjali osnutek v predlog, bo treba paziti, da ne spregledamo kakšnih ukrepov.«

Obnovljive vire bo treba povečati bistveno hitreje

»Skrbi me, ali bomo lahko do leta 2030 dosegli 32-odstotni delež obnovljivih virov, kot je zapisano v uredbi. To je zelo velika zahteva,« pravi Novak. Pripomni še, da se bomo morali drugače lotiti obnove stavb in predvsem zamenjave fosilnih goriv: »Delež obnovljivih virov bo treba povečati bistveno hitreje in uporabiti vse možne načine.« Oprli se bomo lahko predvsem na biomaso: »Uporabiti jo moramo za proizvodnjo novih goriv, ne samo za ogrevanje stavb.«

Kako? »Biomasa je edini naravni način za shranjevanje energije sonca. Tako shranjene energije ni smiselno uporabljati za gretje vode na 70 stopinj in potem za gretje stavb. To je uničevanje kakovosti sončne energije. Treba je pripraviti naprave za soproizvodnjo elektrike in ogrevalne toplote oziroma za kogeneracijo na biomaso. Tehnologije so razvite, nanje bi se morali osredotočiti v prihodnjih desetih letih ter jih močno uporabiti za gretje stavb in proizvodnjo elektrike.«

Zanimive kogeneracije

K zmanjšanju rabe fosilnih goriv lahko pripomore tudi vse večja raba toplotnih črpalk, vendar pa zanje pozimi potrebujemo veliko elektrike: »Potrebujemo nov vir elektrike, to pa so lahko kogeneracije na bio­maso.« Komercialno zanimive so kogeneracije, ki imajo vsaj 150 kilovatov toplotne moči. »Uporabne so pri daljinskem ogrevanju manjših naselij ali nekaj stanovanjskih blokov.«

Kakšne pa so omejitve navzgor? »Ljubljano bomo težko ogrevali z biomaso. Kogeneracije moramo postaviti tam, kjer je na voljo biomasa. Tudi v uredbi, ki določa izdelavo NEPN, zagovarjajo kogeneracijo na biomaso kot način za varčevanje z energijo.«

Izpolnjevanje NEPN bo obvezno

Osnutek NEPN je po Novakovi oceni narejen korektno in je dober za nadaljnjo razpravo. Ministrstvi za okolje in za infrastrukturo pa bi morali po njegovem mnenju oblikovati strokovni svet, sestavljen iz vodilnih strokovnjakov za bio­tehnologijo, energetiko, okolje in druge vede. Strokovnjaki bi pomagali pri oblikovanju koncepta.

»To je pomembno tudi zato, ker uredba zahteva, da morajo biti vsi predlogi NEPN javno predstavljeni, v izdelavo pa morajo biti vključene vse strokovne civilne družbe. Poleg tega bo izpolnjevanje NEPN obvezno.«

Novak je opozoril še na en dokument, evropsko vizijo za zmanjševanje količine izpustov do leta 2050 z imenom A ­Clean Planet for all, objavljeno konec novembra. Dokument je bil podlaga za uredbo z navodili za NEPN. Novak je v viziji posebej omenil poglavje o uporabi biomase ob pomoči vodika iz elektrolize za proizvodnjo metana, metanola, etanola in drugih goriv.

»Besedilo govori o tem, da je vodik prekurzor za proizvodnjo goriv. To je edina možnost akumulacije sončne energije, da prebrodimo nihanja. Dokument govori tudi o shranjevanju ogljika in njegovi pretvorbi v metanol,« je še dodal energetski strokovnjak.

Delež obnovljivih virov lahko povečamo s kogeneracijami na biomaso
Kam bodo letos vlagali slovenski energetiki
11 ur
Največje energetske družbe smo vprašali, kolikšne bodo njihove letošnje naložbe in kam bodo vlagale.
Na članek...

Od zares velikih energetskih naložb se bosta letos na novo začeli najbrž samo gradnji hidroelektrarne Mokrice in povezave Cirkovce–Pince. Leto 2019 bo investicijsko razmeroma mirno, verjetno eno zadnjih takšnih v slovenski energetiki.

1. V Dravskih elektrarnah Maribor načrtujejo letos za naložbe skoraj 14 milijonov evrov. Približno polovico zneska so namenili naložbam v zanesljivost proizvodnje, druga polovica pa je razdeljena med različne postavke, med katerimi omenjajo razvojne projekte, novogradnje in rekonstrukcije, na primer obnovo jezu Markovci in prenovo hidroelektrarne Formin.

2. Na distribucijskem območju Elektra Celje bodo za investicijska vlaganja namenili 22,6 milijona evrov. Med pomembnejšimi naložbami so:

nova postaja RTP 110/20 kilovoltov Vojnik: ocenjena vrednost investicije za nabavo in vgradnjo lastne rabe in 110-kilovoltnega stikališča GIS je 1,050 milijona evrov, za gradnjo novih srednjenapetostnih kablovodov bodo namenili skoraj pet milijonov evrov, za gradnjo nizkonapetostnega omrežja pa milijon evrov;

nadgradnja in zamenjava programskega orodja za vodenje, upravljanje in nadziranje distribucijskega postrojenja v distribucijskem centru vodenja: naložba je vredna 1,8 milijona evrov;

v zamenjavo merilnih naprav bodo vložili 1,6 milijona evrov.

3. V Elektru Gorenjska načrtujejo 15,6 milijona evrov naložb, večinoma v regulirane dejavnosti, od tega 70 odstotkov za obnovo in rekonstrukcije. Na novo bodo zgradili približno sto kilometrov novih srednje- in nizkonapetostnih kabelskih povezav.

Nadaljevali bodo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo 110-kilovoltnega daljnovoda Kamnik–Visoko, obnovili bodo 110-kilovoltni daljnovod Bled–Bohinj ter izvedli rekonstrukcijo daljnovoda med RTP Zlato polje in RTP Primskovo.

Glavni večji projekt bo gradnja elektroenergetske infrastrukture na industrijski coni Brnik. Drugi večji projekti so prva faza gradnje 110-kilovoltnega stikališča GIS v postaji RTP Škofja Loka, nadgradnja energetskih objektov RTP Moste in RTP Kranjska Gora ter rekonstrukcija razdelilne postaje (RP) Naklo.

4. V Elektru Ljubljana znaša načrt investicij 36,8 milijona evrov, kar je za 3,8 milijona evrov več kot lani. Med 110-kilovoltnimi objekti so:

● z gradnjo 34-kilometrskega daljnovoda 2 x 110 kilovoltov Grosuplje–Trebnje bo zagotovljeno rezervno napajanje Dolenjske. Vrednost objekta znaša 4,4 milijona evrov;

● postaja RTP 110/20 kilovoltov Ivančna Gorica bo med drugim omogočila podjetjem Livar, Akrapovič in Elvez povečanje priključne moči. Objekt v vrednosti štiri milijone evrov so začeli graditi lani, dokončanje načrtujejo leta 2020;

● postaja RTP 110/20 kilovoltov Potniški center Ljubljana bo z električno energijo predvidoma oskrbovala 15 tisoč uporabnikov. Objekt deloma financira SODO.

Za objekte srednje- in nizkonapetostne ravni načrtujejo 12,6 milijona evrov, kar je nekaj manj kot v letu 2018. Prenovili bodo sistem distribucijskega centra vodenja, poudarek bo na vključevanju razpršenih virov električne energije in napredni avtomatizaciji kritičnega omrežja. V merilne naprave bodo vložili 4,1 milijona evrov. Vlaganja v nabavo števcev električne energije za napredne merilne sisteme bodo sofinancirali iz kohezijskega sklada. Načrtujejo tudi za 1,2 milijona evrov naložb v telekomunikacijsko infrastrukturo.

5. Skupni znesek načrtovanih naložb Elektra Maribor znaša 31 milijonov evrov. V ospredju so tri glavne investicijske skupine:

● povečevanje robustnosti distribucijskega omrežja s kabliranjem in izoliranjem srednje- in nizkonapetostnih vodov;

● povečevanje jakosti distribucijskega omrežja z novogradnjami in obnovami omrežja, vključno z novimi transformatorskimi postajami;

● naprednost omrežja z vključevanjem uporabnikov v napredni sistem merjenja, ki omogoča tudi uporabo naprednih tarifnih sistemov.

Digitalizacija distribucije vključuje tudi uvajanje sodobnih informacijskih sistemov.

6. Načrtovana investicijska vlaganja v Elektro Primorska znašajo 18 milijonov evrov. Letos bodo začeli gradbena dela za rekonstrukcijo 20-kilovoltnega stikališča RTP Ajdovščina. Prenova obsega širitev 20-kilovoltnega stikališča, vgradnjo novih 20-kilovoltnih celic ter vgradnjo Petersenovih dušilk.

Načrtujejo tudi nadaljevanje vgradnje naprednih merilnih sistemov električne energije. Nabavili in zamenjali bodo dva energetska transformatorja s prestavnim razmerjem 110/20 kilovoltov. Razloga za zamenjavo transformatorjev sta okvara zdajšnjih in povišanje konične moči.

7. V družbi ELES načrtujejo za približno 90 milijonov evrov naložb. Poglavitni investicijski projekti so načrtovana gradnja 2 x 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce, mednarodna projekta Sincro.grid in Nedo ter gradnja druge faze Tehnološkega centra Beričevo.

8. Skupna vrednost naložb vseh družb v skupini GEN je bila v letu 2018 približno sto milijonov evrov, v letu 2019 jih načrtujejo za več kot 110 milijonov evrov.

V Jedrski elektrarni Krško načrtujejo remont letos jeseni, ko bodo začeli tretjo fazo varnostne nadgradnje in postopke, povezane z gradnjo suhega skladiščenja izrabljenega goriva. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi intenzivno pripravljajo dokumentacijo in pridobivajo soglasja za gradnjo hidroelektrarne Mokrice.

V podjetju Savske elektrarne Ljubljana se širijo na področju malih hidroelektrarn (MHE), nadaljevali bodo prenovo MHE Hrušica. V Termoelektrarni Brestanica nadaljujejo večfazni projekt zamenjave starih plinskih blokov in začenjajo gradnjo sedmega plinskega bloka.

Osrednji strateški razvojni izziv skupine GEN je projekt JEK 2. V skupini so na projekt pripravljeni, potrebujejo pa politično voljo in večjo družbeno sprejemljivost. Računajo na širše mednarodno oziroma regionalno sodelovanje,

9. Iz Geoplina so sporočili, da načrtujejo naložbe v potencialne projekte s področja energetskih rešitev, iskali pa bodo tudi priložnosti za morebitne pridobitve poslovnih deležev družb v regiji.

10. V skupini HSE načrtujejo dobrih 52 milijonov evrov investicijskih vlaganj. Največji delež vlaganj je namenjen krepitvi zanesljivosti proizvodnje, rekonstrukciji in poslovnoinformacijskemu sistemu. Velik poudarek bodo namenili tudi novim proizvodnim objektom za obnovljive vire energije.

Med večjimi letošnjimi naložbami so obnova pretočnih polj na objektih hidroelektrarn DEM ter zamenjave sekundarne opreme in remonti turbin in generatorjev prve faze v HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok.

V SENG je največja letošnja naložba remont črpalne hidroelektrarne Avče, ki se je začel že lanskega novembra in bo potekal še v prvi polovici tega leta.

V Premogovniku Velenje sta načrtovani izdelava jamskih objektov in izvedba zaključnih del za izstopni zračilni jašek NOP, v TEŠ pa zamenjava zastarele opreme na transportu premoga. Med večjimi naložbami v skupini HSE je tudi digitalizacija vodenja proizvodnje in nadgradnja centrov vodenja.

11. V skupini Petrol načrtujejo za 101 milijon evrov naložb v stalna sredstva. Naložbena politika skupine Petrol bo usmerjena v utrjevanje položaja na področju prodaje na slovenskem trgu, v širitev prodaje na trgih jugovzhodne Evrope ter širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih sistemov. Posebno pozornost bodo namenili razvoju inovativnih poslovnih modelov.

12. V družbi Plinovodi načrtujejo za naložbe v letu 2019 okvirno deset milijonov evrov. Največje naložbe so: prenosna plinovoda M5 Vodice–Jarše in R51 Jarše–TE TOL, prenosni plinovod M6 Ajdovščina–Lucija in skupina projektov za priključitev končnih uporabnikov. Kakšen skupni znesek naložb načrtujejo v letu 2019?

13. V družbi SODO načrtujejo 7,6 milijona evrov naložb. Največji sta:

● nadaljevanje gradnje postaje RTP Kobarid 110/35/20 kilovoltov s predvidenim dokončanjem v letu 2020, med velikimi porabniki električne energije na tem območju so Mahle Bovec, TKK Srpenica, Mlekarna Planika, Kobarid in TIK Kobarid. Vrednost celotne naložbe je 4,4 milijona evrov, od tega 2,3 milijona evrov v letu 2019;

● začetek gradnje 110-kilovoltnega kablovoda RTP TE TOL–RTP Potniški center Ljubljana s predvidenim dokončanjem v letu 2020. Vrednost celotne naložbe je 3,3 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov v letu 2019;

● začetek in konec gradnje 2 × 20-kilovoltnega kablovoda Podlog–Ločica, vrednost celotne naložbe je 0,9 milijona evrov.

Kam bodo letos vlagali slovenski energetiki
Britanski parlament še ima zaupanje v vlado premierke Mayeve 27
15 ur
Poslanci britanskega parlamenta so na pobudo laburistične stranke danes zvečer glasovali o nezaupnici.Za nezaupnico je glasovalo 306 poslancev, proti nezaupnici pa se jih je izreklo 325. Britanski
Več ▼

Poslanci britanskega parlamenta so na pobudo laburistične stranke danes zvečer glasovali o nezaupnici.

Za nezaupnico je glasovalo 306 poslancev, proti nezaupnici pa se jih je izreklo 325. Britanski parlament je torej - skladno s pričakovanji - vladi premierke Mayeve izrekel zaupnico.

Že pred glasovanjem so analitiki tak izid napovedali, kljub torkovi odločni zavrnitvi ločitvenega sporazuma, saj so podporo trenutni vladi napovedali tako v stranki severnoirskih unionistov DUP kot v premierkini konservativni stranki.

Premierka Mayeva je takoj po objavi rezultata napovedala, da bo v ponedeljek predstavila alternativni načrt, kako naprej.

Britanski funt se je na vest odzval z rastjo:

Najbolj brani članki danes 2
15 ur
1. Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec 2. Konec velike Velike Britanije3. Stop oddajanju nepremičnin?! Notarji nočejo odobriti oddaje brez
Več ▼

1. Tako bodo v gorenjskem podjetju zagotovili vsakemu zaposlenemu vsaj 1.500 evrov neto na mesec

2. Konec velike Velike Britanije

3. Stop oddajanju nepremičnin?! Notarji nočejo odobriti oddaje brez uporabnega dovoljenja!

4. Na dražbo hiša Bineta Kordeža na Lancovem

5. Škoda draži z majhnim športnim terencem

6. (Razkrivamo) Za koliko je bila 'oglaševana' ocena gradnje #2tir pod vlado Mira Cerarja prenizka in kolikšna je zadnja ocena

7. Razkrivamo neuradne izgube in poslovanje ljubljanskih klinik UKC

8. Kaj zdaj z brexitom

9. Nemčija in Italija na robu recesije: muha polletnica ali znanilka leta 2019?

10. Univerza v Ljubljani uvaja SAP za tri milijone evrov

Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj
15 ur
Gradbena inženirka Maja Golubovič je bila ena izmed nominirank za inženirko leta 2018
Na članek...

Maja Golubovič je trenutno vodja gradbišča na Švedskem, kjer Pomgrad gradi 94 stanovanj. Kot sama pravi, je vez med gradbiščem in investitorjem ter projektanti in nadzorniki, poleg tega med iskanjem prave poti iz labirinta novih predpisov v neznanem okolju načrtuje in analizira roke, stroške in izvedbo.

Nominacija za naziv inženirka leta ji pomeni veliko priznanje, da dela dobro. Obenem ceni, da delodajalec prepoznava njen prispevek k projektom, pri katerih sodeluje, in ji daje dodatno motivacijo pri delu. Na drugi strani nominacijo sprejema kot odgovornost ambasadorke inženirskega poklica.

Želela je postati veterinarka

Vendar je bila njena pot do vodje gradbišča daleč na severu dolga. Otroška želja, da bi postala veterinarka, se ji ni uresničila. O gradbeništvu ni razmišljala do sredine gimnazije, ko je ljubezen do živali klecnila pred odporom do biologije in medicine. Pot do naziva gradbeni inženir so tlakovali osnovnošolski rezultati testiranj sposobnosti, svetovalna služba in Zoisova štipendija.

»Po vseh nasvetih je bil študij gradbeništva moja prva izbira,« pravi Maja, ki je je študij gradbeništva na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) končala leta 2011.

Na fakulteti je morala zelo spremeniti svoj način razmišljanja in sprejemanje novih snovi. »V srednji šoli sem le obiskovala pouk in redno opravila domače naloge, na fakulteti pa je bilo treba biti na predavanjih, doma pa veliko študirati, računati in risati. Če sem zamudila sklop vaj s povsem novo snovjo, jo je bilo zelo težko nadoknaditi,« se Maja spominja prehoda, pri čemer poudarja poletje na domačem balkonu, kjer je pred izpitom reševala neskončno osnovnih statičnih problemov.

Nove naloge, večja odgovornost

Že med študijem je opravljala obvezno študijsko prakso na gradbišču objektov za proizvodnjo bioplina, kjer je najprej spremljala dobavo in porabo gradbenih materialov, prevozov, strojnih ur. Med študentskim delom je sprejemala večje obveznosti in odgovornosti. Zaposlila se je še pred opravljeno diplomo, takoj ko ji je prenehal status absolventa.

Najprej je bila pomočnica vodje gradbišča, njene naloge so postajale vse bolj odgovorne. Administrativnim obveznostim so se pridružila stalna usklajevanja z nadzorniki, investitorjem, projektanti in podizvajalci. Hkrati je morala načrtovati in analizirati porabo virov, stroške in roke.

Postajala je bolj samoiniciativna in samostojna. Po zahtevanih letih delovne prakse je opravila strokovni izpit za odgovorno vodenje posameznih del, po tem je nekaj let delala kot odgovorni vodja posameznih del, zato je bila večino časa na gradbišču odgovorna oseba. Pozneje je opravila še strokovni izpit za odgovorno vodenje del in nadzor.

Delovnik je zelo daleč od zamišljenega

»Moj delovni dan pomeni stalno prilagajanje novim situacijam, uspešno krmarjenje med stroškovno in rokovno optimalno izvedbo,« pravi Maja Golubovič, ki mora na gradbišču razmišljati o veliko stvareh naenkrat. Vsako jutro sicer pričakuje, da se bo dan začel umirjeno s kratkim pregledom e-pošte, kavico in jutranjim pogovorom s sodelavcema. »Vendar je treba že pred vklopom računalnika velikokrat rešiti kak detajl, ki ga na gradbišču ni mogoče izvesti tako, kot predvideva projekt. Rešitev je treba uskladiti z naročnikom in projektanti, pri čemer drugih del pred končanjem predhodnega ni mogoče nadaljevati,« poskuša Maja Golubovič približati hektiko gradbeniškega vsakdanjika.

Vsaka sprememba pomeni spremembo dobave potrebnega materiala, preračune razlik, vse to pa je treba uskladiti z dobavitelji in investitorjem. Ob vseh spremembah morajo opravila na gradbiščih potekati nemoteno, pri čemer je usklajevanje operacij zaradi nepoznavanja jezika bolj zahtevno kot v Sloveniji.

Vsak dan mora pregledati in naročiti materiale, ki jih potrebujejo kratkoročno, rešiti in uskladiti izvedbo detajlov, spremljati in analizirati izvedbo. Delovni dan se ponavadi v večernih urah konča z načrtovanjem prihajajočih opravil.

Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj
Naslovne zgodbe Financ
15 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Vodja britanskih laburistov: Premierka naj razpiše volitve! 5
16 ur
V britanskem parlamentu se je popoldne začela razprava pred glasovanjem o nezaupnici vladi premierke Therese May. Vodja laburistov Jeremy Corbyn je premierko pozval k razpisu volitev, kar je Mayeva
Več ▼

V britanskem parlamentu se je popoldne začela razprava pred glasovanjem o nezaupnici vladi premierke Therese May. Vodja laburistov Jeremy Corbyn je premierko pozval k razpisu volitev, kar je Mayeva zavrnila in poudarila, da bi bile volitve najslabša možnost.

Če vlada za svoje predloge ne dobi podpore v parlamentu, mora za nov mandat zaprositi državljane, je dejal Corbyn v uvodu razprave. Vlado Therese May je označil za zombijevsko vlado, ki ni sposobna vladati, poroča britanski BBC.

Britanski premierki je očital, da je "zapravila dve leti" v pogajanjih o brexitu, medtem ko "deluje v skladu s svojimi ozkimi strankarskimi interesi" ob sicer močnem nasprotovanju dogovoru tako v vrstah proevropskih kot konservativnih poslancev, ki zagovarjajo brexit. (STA)

Megla na najemniškem trgu 3
16 ur
Če Furs ne bo zadovoljen z višino najemnine, ki mu jo sporočate, katero ceno bo torej vzel kot pravo? Kakovostnih podatkov o najemnem trgu ni.
Na članek...

Furs se je očitno odločil, da bo aktivneje skočil na trg nepremičnin. Medtem ko so se doslej ukvarjali predvsem s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin prek platforme Aribnb, se bodo zdaj očitno lotili tudi običajnih oziroma dolgoročnejših najemov. Ta trg v Sloveniji že od nekdaj velja za nekoliko nenavadno področje, ne le z vidika davkov, tudi z vidika zaščite najemnikov in morda še bolj – na to v zadnjem času opozarja več ljudi – najemodajalcev.

Kaj se dogaja? Trenutno imamo sistem, ki temelji na zaupanju. Nekoliko poenostavljeno: Furs pričakuje, da mu bo tisti, ki stanovanje oddaja, sporočil resnično ceno, po kateri oddaja stanovanje (od te – običajno znižane za deset odstotkov normiranih stroškov – se plača 25-odstotni davek). Geodetska uprava je lani prvič izdelala analizo najemnega trga in prišla do številk, ki kažejo, da najemodajalci Fursu sporočajo precej nižje vrednosti najemnin od dejanskih (več o tem nekoliko pozneje). Zdaj gredo inšpektorji Fursa v akcijo, in sicer nad tiste, ki sporočajo sumljivo nizke vrednosti najemnin.

In tu pridemo do težave: Ste vedeli, da v letu 2019 v Sloveniji nimamo pametne statistike o najemnem trgu za stanovanja? Sredi nepremičninske norišnice, ko kar precej ljudi razmišlja o tem, da bi kupili stanovanje in ga oddajali, nimamo podatkov, kakšne pravzaprav so najemnine, prav tako nobenih zgodovinskih podatkov, denimo o tem, kaj se je z višino najemnin za stanovanja v Ljubljani dogajalo od leta 2015 do danes.

Do pred kratkim je nekaj statistik na to temo objavljal portal nepremicnine.net, zdaj so to opustili. Geodetska uprava je lani prvič objavila poročilo o najemnem trgu in ugotovila: povprečna cena kvadratnega metra za najem stanovanja naj bi znašala 6,9 evra. To bi pomenilo, da mesečni najem 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja v prestolnici v povprečju stane 345 evrov. Ta cena je, oprostite izrazu, precej z Marsa.

»Nekateri najemodajalci v Evidenco trga nepremičnin iz davčnih razlogov sporočajo nižje najemnine od dejanskih. Posledično tudi izračunani kazalniki za najemnine izkazujejo nekoliko nižje najemnine od dejanskih,« je v svojem poročilu zapisal že sam Gurs. Čemu potem sploh služi ta statistika? Že podatki portala nepremicnine.net so takrat pokazali, da je oglaševana cena za približno štiri evre na kvadratni meter višja od Gursovih ugotovitev.

Vse to odpira logično vprašanje: Če Furs ne bo zadovoljen z višino najemnine, ki mu jo sporočate, katero ceno bo torej vzel kot pravo? Še enkrat, kakovostnih podatkov o najemnem trgu ni. Pa bi bilo dobro, če bi jih imeli – pa ne zaradi Fursa, zaradi najemnikov in najemodajalcev. Pa tudi, ker so ti podatki lahko razmeroma dober kazalnik morebitnega pregrevanja na trgu.

Megla na najemniškem trgu
Bi več prodali na tujem? Tu do nasvetov, kako
16 ur
Udeležite se Izvoznega fokusa, na katerem bomo ob praktičnih primerih poskušali odgovoriti na številne izzive v mednarodni prodaji.
Na članek...

Prvi Izvozni fokus v letu 2019 bo 5. februarja od 9. do 13. ure v kongresni dvorani Kristalne palače. Ob praktičnih primerih bomo govorili o tem, kako povečati prodajo na tujih trgih, kako si pri tem pomagati z digitalnim marketingom in kako financirati izvoz.

Kupci prepoznajo zanesljivega in stabilnega partnerja

»Potrebna je inovativnost, ki prinaša dodano vrednost kupcu, predvsem pa te morajo kupci prepoznati kot zanesljivega in stabilnega partnerja, s čimer podjetje pridobi tudi zaupanje na različnih trgih,« pove Roland Kacin, vodja področne prodaje družbe E.G.O. GMBH, ki bo prikazal nekaj pomembnih korakov, ki jih je podjetje EGO, proizvajalec komponent za belo tehniko in del skupine Blanc & Fischer, naredilo, da je s svojimi mednarodnimi kupci povečalo obseg poslovanja. V podjetju E.G.O. so lani ustvarili 600 milijonov evrov prodaje.

»V našem primeru, ker rastemo predvsem v Aziji, je izjemno pomembna strokovna oziroma tehnična podpora kupcem, saj sami nimajo zadostnega aplikativnega znanja, imajo pa dovolj finančnih sredstev,« izkušnje na azijskem trgu opiše Kacin.

Ivan Vučetić iz podjetja Big pa bo ob primeru podjetij Steklarna Hrastnik in Chippolo svetoval, kako po inovativni poti prodreti do kupcev in se diferencirati v očeh nasičenega mednarodnega trga. Prvi korak je, da morate za to usposobiti svoje zaposlene.

Praktični primeri za povečevanje mednarodne prodaje

Na tokratnem izobraževalnem dogodku bodo govorniki tudi Jernej Čopi iz podjetja 360 Karting, ki ponuja celovite rešitve za kartinške steze po vsem svetu. Govoril bo o tem, kako urediti celotno dobaviteljsko verigo, da lahko z omejenimi človeškimi in finančnimi viri zadovoljiš globalne kupce. Lilijana Kocbek iz podjetja Boxmark Leather bo z nami delila, kako z digitalnim marketingom podpreti nastop na sejmih. Tomaž Deisinger iz Litostroja Power pa bo povedal, kako je njim uspelo pridobiti podporo finančnih inštitucij za financiranje poslov v Srednji Ameriki, Aziji in Evropi.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Izkoristite priložnost in rešite svoj mednarodni izziv

S fokusi želimo vsem izvoznikom omogočiti mesto za izmenjavo idej, pristopov in informacij v živo. Če imate izziv, pri katerem bi vam pomagala praksa drugih, nam ga zaupajte, mi pa bomo vse sodelujoče na dogodku vprašali, kako bi se lotili vašega izziva. Udeleženci dogodka lahko svoj poslovni izziv pošljete na elektronski naslov kristina.zgur@finance.si.

Bi več prodali na tujem? Tu do nasvetov, kako