Manager
Intereuropin načrt za 2019 bo znan do konca leta
11 min
Nadzorniki Intereurope na današnji seji še niso sprejeli poslovnega načrta za prihodnje leto, sporočajo na Seonetu. Podrobnosti ni, so pa v družbi zapisali, da so nadzorniki upravi dali dodatne
Več ▼

Nadzorniki Intereurope na današnji seji še niso sprejeli poslovnega načrta za prihodnje leto, sporočajo na Seonetu. Podrobnosti ni, so pa v družbi zapisali, da so nadzorniki upravi dali dodatne usmeritve. Nadzorniki se bodo sestali še enkrat in načrt potrdili do konca leta.

ECB sporoča: program za odkup obveznic QE bomo konec tega leta opustili 5
35 min
Ob tem je šefu ECB Mariu Draghiju uspelo, da s pojasnili odločitve o nadaljnji politiki ECB sporoča: brez panike, politiko je ECB začela zaostrovati, vendar pa bo to počela previdno in pušča si dovolj prostora, da zaostrovanje po potrebi tudi upočasni
Na članek...

Skladno s pričakovanji je svet ECB na današanjem obrestnem zasedanju odločila, da bodo obrestne mere ECB ostale nespremenjene. Tako ključna obrestna mera še naprej ostaja ničelna, depozitna obrestna mera pa znaša negativnih -0,40 odstotka.

V izjavi za javnost so pri ECB znova poudarili pričakovanja sveta ECB, da bodo ključne obrestne mere na zdajšnjih ravneh ostale vsaj še do konca poletja 2019, v vsakem primeru pa tako dolgo, kot bo treba, da bi zagotovili vzdržno približevanje inflacije cilju ECB blizu, a pod dvema odstotkoma v srednjeročnem obdobju.

V zvezi z nestandardnimi, spodbujevalnim ukrepi ECB sporoča, da se v decembru letos končujejo. To pomeni, da prihodnje leto ECB ne bo več aktivno odkupovala obveznic v okviru programa QE - gre za državne obveznice, obveznice evropskih institucij (na primer EIB) ter korporativne obveznice.

Kot pričakovano, pa bo ECB še naprej reinvestirala glavnice že odkupljenih, zapadlih obveznic, in sicer bo to počela tudi še dolgo potem, ko bo že začela zviševati ključne obrestne mere - v vsakem primeru pa tako dolgo, kot bo potrebno, da bi vzdrževala ugodne likvidnostne razmere.

Evro v odziv na pojasnila Draghija izgublja

Med tiskovno konferenco ECB v Frankfurtu, ki se je začela ob 14.30 in na kateri šef ECB Mario Draghi pojasnjuje razloge za odločitev ECB, se je vrednost evra v primerjavi z dolarjem začela zniževati. Razlog je v tem, da Draghi napoveduje nadaljevanje precej spodbujevalno naravnane denarne politike ECB (ključne obrestne mere bodo ostale na zdajšnji ravni vsaj še do konca poletja 2019).

Hkrati se na podlagi svežih napovedi ekonomistov iz ankete Bloomberga prvi dvig ključne obrestne mere ECB (ki je zdaj ničelna) pomika še bolj v prihodnost: namesto decembra 2019 naj bi se po njihovem pričakovanju prvi dvig zgodil januarja 2020.

ECB (spet) rahlo poslabšala napoved o rasti evrskega BDP za leti 2018 in 2019

Šef ECB Mario Draghi je na tiskovni konferenci po današnjem zasedanju sveta ECB ravnokar sporočil tudi sveže gospodarske napovedi izvedencev ECB za evrsko območje.

*** Napovedi izvedencev ECB o višini gospodarske rasti na evrskem območju so tudi novembra v primerjavi s septembrom nekoliko šibkejše za leti 2018 in 2019 (potem ko so bile šibkejše že v septembru glede na juniij).

2018: 1,9 odstotka (septembra: 2,0 odstotka)

2019: 1,7 odstotka (septembra:1,8 odstotka)

2020: 1,7 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2021: 1,5 odstotka

*** Napovedi izvedencev ECB o višini inflacije na evrskem območju so rahlo izboljšane za leto 2018 ter rahlo poslabšane za 2019

2018: 1,8 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2019: 1,6 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2020: 1,7 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2021: 1,8 odstotka

ECB sporoča: program za odkup obveznic QE bomo konec tega leta opustili
Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane (PRO) 1
45 min
Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  
Na članek...

Kar 40 odstotkov Američanov po zadnji raziskavi družbe Schwab Retirement Plan Services navaja, da jim varčevanje za pokojnino pomeni največji finančni stres. Kljub temu večina (70 odstotkov) optimistično gleda na svojo prihodnost, saj menijo, da bo kakovost njihovega življenja v pokoju večja, kot je bila kakovost njihovih staršev in bo kakovost njihovih otrok.

Kaj Američane ovira pri varčevanju za pokojnino?

Med razlogi, kaj ovira njihovo varčevanje za pokojnino, jih največ (40 odstotkov) navaja plačilo nenapovedanih stroškov, nepripravljenost žrtvovati stvari, ki izboljšujejo kakovost življenja (34 odstotkov), in plačilo dolgov za kreditne kartice (31 odstotkov). Kar 64 odstotkov jih obžaluje, da so v preteklosti preveč zapravljali za obroke v restavracijah, za draga oblačila, nove avtomobile in počitnice, medtem ko za nazaj ne obžalujejo stroškov za nepremičnine, poroke, posojila za plačilo šolnin za otroke. Raziskava razkriva, da če bi lahko kaj spremenili za nazaj, bi večina manj porabila za tako imenovane kratkoročne užitke, kot so nakupi oblek in obiskovanje restavracij, ne bi pa spremenila trošenja za dolgoročne stvari, ki so namenjene družinam, kot so nakup nepremičnine in šolnina za otroke.

Večina se zanaša na zasebne pokojninske prihranke

Večina (62 odstotkov) se zanaša, da bodo zasebni pokojninski prihranki iz tako imenovanih 401(k) pokojninskih načrtov, ki so zasebni pokojninski načrti, podobno kot dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji, največji vir njihovih prihodkov, ko se upokojijo. Za pokojnino največ varčujejo v obliki kolektivnih pokojninskih načrtov delodajalcev, nato navadnih varčevalnih računov in šele nato individualnih varčevalnih računih (IRA).

Zasebni pokojninski načrt nujen za delodajalce

Kar 88 odstotkov jih navaja kolektivni pokojninski načrt podjetja kot »obvezno« ugodnost delodajalca in 90 odstotkov bi dvakrat premislilo, ali bi zamenjali službo in se zaposlili pri delodajalcu, ki jim ne bi financiral kolektivnega pokojninskega načrta. Kar 65 odstotkov jih je v zadnjih dveh letih povečalo višino vplačil v svoj pokojninski načrt in 80 odstotkov jih meni, da varčujejo z zadostno stopnjo, da bodo imeli na podlagi teh prihrankov lahko dostojno življenje ob upokojitvi.

72 odstotkov anketiranim zaposlenim vsak mesec po vseh stroških ostane nekaj denarja in 19 odstotkov teh investira del ostanka v svoj pokojninski načrt, 21 odstotkov pa ga nameni za druge finančne naložbe.

Glede na stanje javnih pokojnin v Sloveniji, ki jih nazorno razkriva spodnji graf o razporeditvi starostnih pokojnin, bomo tudi v Sloveniji v prihodnje za dostojno življenje v pokoju čedalje bolj odvisni tudi od dodatnih prihrankov. Od 376.347 starostnih pokojnin avgusta 2018 je večina (55,6 odstotka) med 500 in 800 evri, le 10,2 odstotka starostnih pokojnin je višjih od 1.100 evrov, kar jasno razkriva bedo pokojnin v Sloveniji.

Le še do konca leta lahko izkoristite olajšavo na vplačila v pokojninske načrte

V Sloveniji država spodbuja samostojno varčevanje za pokojnino s posebno olajšavo, saj se vsa vplačila za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje med letom upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove, kar v praksi pomeni, da dobite del vplačil nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se vam zniža doplačilo (velja, če davčne olajšave ne izkoristite prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).

Nekdo z višjo plačo v 50-odstotnem dohodninskem razredu bo dobil nazaj kar polovico vplačila, saj je vračilo odvisno od našega dohodninskega razreda in znaša od 16 do 50 odstotkov. Največji znesek, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, je 5,844 odstotka bruto letne plače zaposlenega (dodatno letni znesek ne sme presegati 2.819 evrov). Tako si lahko zaposleni z neto plačo dva tisoč evrov vplača letno 2.340 evrov in ob poračunu dohodnine bo dobil nazaj oziroma se mu zniža doplačilo za približno 795 evrov, medtem ko bo imel celotni vplačani znesek na svojem varčevalnem računu. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika varčevanja v Sloveniji in tako lahko z leti le pri dohodnini prihranite več tisoč evrov. Kljub veliki ugodnosti je izkoriščenost olajšave še razmeroma slaba, saj je v Sloveniji od vseh zaposlenih le približno štiri odstotke zaposlenih vključenih v individualne pokojninske načrte, slaba polovica pa je vključena v kolektivne načrte prek podjetij, ki jim večinoma financirajo premije.

Premijo lahko plačate celo na obroke

Pri Pokojninski družbi A, d. d., so v sodelovanju z Erste Card, ki ima v Slovenji franšizo za kartice Diners Cluba, združili varčevanja za pokojnino in plačevanja na obroke. Tako lahko v okviru posebne akcije decembra vplačate s kartico diners club premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja na obroke in s tem izkoristite davčno olajšavo znižanja dohodnine še letos, premijo pa dejansko plačate na obroke šele v prihodnjem letu.

Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane
ECB (spet) rahlo poslabšala napoved o rasti evrskega BDP za leti 2018 in 2019
49 min
Šef ECB Mario Draghi je na tiskovni konferenci po današnjem zasedanju sveta ECB ravnokar sporočil tudi sveže gospodarske napovedi izvedencev ECB za evrsko območje.*** Napovedi izvedencev ECB o
Več ▼

Šef ECB Mario Draghi je na tiskovni konferenci po današnjem zasedanju sveta ECB ravnokar sporočil tudi sveže gospodarske napovedi izvedencev ECB za evrsko območje.

*** Napovedi izvedencev ECB o višini gospodarske rasti na evrskem območju so tudi novembra v primerjavi s septembrom nekoliko šibkejše za leti 2018 in 2019 (potem ko so bile šibkejše že v septembru glede na juniij).

2018: 1,9 odstotka (septembra: 2,0 odstotka)

2019: 1,7 odstotka (septembra:1,8 odstotka)

2020: 1,7 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2021: 1,5 odstotka

*** Napovedi izvedencev ECB o višini inflacije na evrskem območju so rahlo izboljšane za leto 2018 ter rahlo poslabšane za 2019

2018: 1,8 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2019: 1,6 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2020: 1,7 odstotka (septembra:1,7 odstotka)

2021: 1,8 odstotka

Fiskalni svet: predviden nominalni presežek je premajhen 3
1 ura
Za dolgoročno vzdržne javne finance je v letu 2019 potreben proračunski presežek v višini odstotka BDP; po sedanjem predlogu bi ob upadu gospodarske rasti na 2,9 odstotka že imeli primanjkljaj
Na članek...

Predviden nominalni presežek v letu 2019 je glede na raven gospodarske aktivnosti in pričakovane prihodke premajhen, opozarja Fiskalni svet RS. "Predviden presežek ne ustvarja zadostnega maneverskega prostora za delovanje fiskalne politike v obdobju, ko se bo cikel občutneje obrnil," pojasnjujejo na fiskalnem svetu.

V predlogu proračuna za leto 2019 fiskalni svet prepozna izrazito povečanje javne porabe, kar pa se jim ne zdi primerno, saj to ne zagotavlja ustrezna podlage za vzdržnost javnih financ za srednji rok. Ob upoštevanju fiskalnega pravila bi morali v letu 2019 v sedanjem predlogu proračuna predvidene izdatke znižati za 270 milijonov evrov. Presežek sektorja država bi s tem moral znašati približno 1 odstotek BDP.

"Pri sedanjem državnem trošenju bi se bilo potrebno zavedati, da se gospodarstvo giblje ciklično, trenutno pa smo na vrhu cikla, slej ko prej pa bo prišlo poslabšanje. Če danes ne bomo pazljivi pri javnofinančnih izdatkih, se lahko zgodi, da bi v času krize bili primorani znižati državno trošenje. Kako neprijetno je to pa smo spoznali pred šestimi leti z ZUIF," pove predsednik FS Davorin Kračun. Ob tem pove, da 270 milijonov evrov nižja poraba, kar predlagajo, ne pomeni pretirano varčevanje, saj še vedno dopušča zvišanje porabe za 830 milijonov evrov (namesto 1,1 milijarde).

Fiskalni svet opozarja na pomen vzdržnih javnih financ izpostavlja pa pomen nižjih izdatkov, ne prihodkov oziroma kot rešitve predlagajo višjih davkov. Zakaj? "Francoske izkušnje pokažejo, da se vlada lahko s predlaganimi dvigi davkov hitro znajde na spolzkih tleh. Nasploh je potrebno najprej poiskati balast pri javni porabi, denimo pri nepovratnih sredstvih in subvencijah. V kolikor pa je politična odločitev takšna, da je primerno zvišati davke, potem na kaj takšnega v fiskalnem svetu nimamo pripomb, dokler so javne finance na dolgi rok vzdržne," pove Kračun.

Poslabšanje gospodarske rasti ima lahko posledice na proračun

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše opozori kako občutljiv je presežek na morebitna poslabšanja gospodarske rasti. "Če bi gospodarska rast leta 2019 namesto predvidene 3,9-odstotne znašala 2,9 odstotka, bi po predlaganem okviru proračuna že imeli primanjkljaj," pove Perše.

Dolg bi morali konkretneje zniževati

Predvideno zniževanje dolga je sicer skladno s fiskalnim pravilom, a Alenka Jerkič, članica fiskalnega sveta, pove, da bi bilo potrebno dolg zniževati konkretneje kot minimalno predvideno. Sicer bi se čez nekaj let lahko znašli v situaciji, ko bi morali v krizi varčevati za zniževanje dolga.

Fiskalni svet: predviden nominalni presežek je premajhen
Dejan Turk je menedžer leta v Srbiji 1
2 uri
Dejan Turk, predsednik uprave telekomunikacijskih družb A1 Slovenija in srbske Vip mobile, je bil v Srbiji izbran za menedžerja leta. Naziv mu je podelila Srbska zveza menedžerjev (SAM). Turk je
Več ▼

Dejan Turk, predsednik uprave telekomunikacijskih družb A1 Slovenija in srbske Vip mobile, je bil v Srbiji izbran za menedžerja leta. Naziv mu je podelila Srbska zveza menedžerjev (SAM). Turk je leta 2009 postal tudi menedžer leta v Sloveniji, tudi takrat je vodil isto družbo, a z drugim imenom, Simobil.

»Poslovna organizacija je lahko uspešna, če ustvari atmosfero, v kateri ima vsak član ekipe svobodo, da predstavi svoje najboljše ideje, izrazi polne strokovne zmožnosti ter izkaže vse svoje spretnosti in talent. Dober menedžer mora z osebnim vzorom vzpostaviti model pričakovanega vedenja in zgraditi klimo zaupanja, svobode in skupnosti. To so vrednote, ki se jih poslužujem zasebno in v okviru podjetja, ki ga vodim,« je ob prejemu priznanja povedal Turk.

Dejan Turk je menedžer leta v Srbiji
Adriatic Slovenica v devetmesečju z 9,6 milijona evrov čistega dobička 1
2 uri
Skupina je do konca septembra 2018 ustvarila 228,6 milijona evrov bruto zavarovalne premije. Čisti poslovni izid je znašal 9,6 milijona evrov, kar je za 35,5 odstotka več v primerjavi z enakim
Več ▼

Skupina je do konca septembra 2018 ustvarila 228,6 milijona evrov bruto zavarovalne premije. Čisti poslovni izid je znašal 9,6 milijona evrov, kar je za 35,5 odstotka več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, od tega na področju premoženjskih zavarovanj 39,9 odstotka več, na področju življenjskih zavarovanj pa je lanski izid presegla za 13,8 odstotka. Zavarovalnica je v prvih devetih mesecih izplačala skupno 164,3 milijona evrov odškodnin in zavarovalnin, kar je 1,1 milijona več kot v enakem lanskem obdobju.

V družbi še poudarjajo, da so se v zadnjem desetletju zelo povečale množične okoljske ujme in škode, čeprav je bilo leto 2018 na področju naravnih katastrofalnih škod doslej razmeroma prizanesljivo.

Britanski parlament bo o dogovoru o brexitu glasoval januarja
2 uri
Britanski poslanci bodo o dogovoru o brexitu glasovali januarja, je razvidno iz dnevnega reda, ki ga je danes objavila predsednica spodnjega doma britanskega parlamenta Andrea Leadsom. Poslanci bodo
Več ▼

Britanski poslanci bodo o dogovoru o brexitu glasovali januarja, je razvidno iz dnevnega reda, ki ga je danes objavila predsednica spodnjega doma britanskega parlamenta Andrea Leadsom. Poslanci bodo prihodnji teden obravnavali druge zakone, nato pa bodo do 7. januarja na počitnicah.

Britanska premierka Theresa May je obljubila, da bo glasovanje o dogovoru o brexitu do 21. januarja.

Mayeva, ki po sredinem glasovanju o nezaupnici ostaja na čelu konservativne stranke, bo v ponedeljek poslance seznanila z obiskom v Bruslju, kjer se bo danes sestala z voditelji 27 držav članic EU. (STA)

Kaj po Merklovi prinaša katoličanka iz Posarja
2 uri
Annegret Kramp-Karrenbauer, ki so jo nemški krščanski demokrati (CDU) izvolili za novo vodjo stranke in naslednico Angele Merkel, čaka veliko zahtevnih nalog, od poenotenja stranke, vrnitve prebeglih volivcev do utrditve vladne koalicije s socialdemokrati.
Na članek...

V letu 2015, ko je Nemčija sprejela več kot milijon beguncev in migrantov, se je začela iztekati era kanclerke Angele Merkel, po mnenju mnogih političnih analitikov najvplivnejše ženske na svetu in ključne osebe pri zagotavljanju stabilnosti Nemčije in Evropske unije. Prav s širokosrčnim sprejemanjem beguncev si je namreč nakopala največ nasprotnikov. Oktobra letos je Merklova napovedala, da ne bo več kandidirala za predsednico Krščanskodemokratske stranke (CDU) in da bo nemško vlado vodila le še do konca mandata leta 2021. Sedmega decembra so na kongresu stranke v Hamburgu za novo vodjo stranke izvolili »varovanko« Merklove Annegret Kramp-Karrenbauerjevo, ki je premagala Friedricha Merza, nekdanjega visokega funkcionarja CDU (umakniti se je moral leta 2002 po sporu z Merklovo), že v prvem krogu volitev pa zveznega ministra za zdravje Jensa Spahna. AKK, kot v nemških medijih imenujejo Annegret Kramp-Karrenbauerjevo, je v boju z Merzem dobila 51 odstotkov glasov strankarskih delegatov (glasovalo jih je 999) in marsikdo se je obregnil ob to ne prav prepričljivo zmago.

CDU je imela v svoji 70-letni zgodovini sedem predsednikov, Annegret Kramp-Karrenbauer je postala osma in druga ženska na čelu stranke. Analitiki pričakujejo, da zamenjava na vrhu glavne koalicijske stranke ne bo spremenila nemške nacionalne (in proevropske) politike. AKK bi lahko po poteku mandata sedanje vlade postala tudi nova kanclerka, vendar o tem nihče v nemški politiki (in medijih) ne razpreda kaj dosti, saj se zdi do tja pot še dolga in negotova. Lahko se sicer zgodi, da bi morebitni slab izid nemških socialnih demokratov (SPD) na evropskih volitvah prihodnjo pomlad (po obupnem izidu na nemških zveznih volitvah septembra lani) že leta 2019 pripeljal do razpada vladne koalicije s CDU in predčasnih volitev.

Kako je centrala CDU ukradla premierko Posarja

AKK se je v CDU včlanila z 18 leti, pri 37 letih, leta 1999 je postala poslanka deželnega parlamenta v Posarju, najbolj katoliške in ene od najmanjših nemških zveznih dežel. Maja 2011 so jo s 97-odstotno podporo v stranki izvolili za vodjo deželne CDU, bila je prva ministrska predsednica Posarja do letošnjega februarja, ko je na predlog Merklove prevzela položaj generalne sekretarke krščanskih demokratov. V nacionalno politično ligo je prestopila čez noč, po tem, ko je lani spomladi na deželnih volitvah s CDU osvojila 40,7 odstotka podpore volilnih glasov in s tem poskrbela za upad priljubljenosti SPD in Martina Schulza, socialdemokratskega favorita na septembrskih zveznih volitvah. Obenem je seveda CDU tudi obupno potrebovala svežo kri.

Noče biti mini Merklova

Očitke o »mini Merklovi« zaradi podobnih stališč in zavezništva s kanclerko AKK zavrača, še posebej je to poudarjala v zadnjih tednih pred strankarskimi volitvami, ko se je odpravila po vsej Nemčiji na »turnejo poslušanja« strankarske baze. »Tu stojim kot samostojna oseba, mati treh otrok, kot nekdanja notranja ministrica in vodja zvezne države, ki je 18 let služila tej deželi in se naučila, kaj pomeni voditi,« je povedala delegatom stranke. »To vodstvo ima več opraviti z notranjo močjo kot s tem, kako glasno govoriš.«

Obenem pa je AKK izrecno poudarila, da bo, drugače kot Angela Merkel, »manj pripravljena kot nespremenljivo dejstvo sprejeti izgovor, da so stvari pač takšne, kot so«.

Iskanje izgubljenih volivcev

Spletni portal Deutsche Welle ocenjuje, da bo prva in glavna naloga AKK združitev razcepljene CDU in s tem utrditev vladne koalicije z SPD. Tako kot Merklova je tudi nova predsednica stranke na kongresu v Hamburgu pozvala k poenotenju krščanskih demokratov, da »bi lahko združeni vodili«. AKK se je predstavljala kot kandidatka enotnosti in kontinuitete, zdajšnja kanclerka pa je večkrat poudarila, da »stranka ni eden, stranka smo mi vsi«.

Druga velika naloga, ki čaka Annegret Kramp-Karrenbauer, je vnovična pridobitev izgubljenih volivcev CDU. Že v prihodnjem letu bo morala na volitvah v treh vzhodnih nemških deželah prepričati volivce, ki so se v strahu pred integracijo migrantov zatekli k skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD).

»CDU je v dilemi, saj ni jasno, v katero smer bi se morali obrniti, da bi si povrnili volivce,« menijo v Deutsche Welle. »Čeprav je AfD očitno izkoristila neuspeh Merklove pri nadzoru migracij, so rezultati nedavnih deželnih volitev pokazali, da krščanskim demokratom prevzemajo volivce tudi levičarski okoljevarstveniki iz Zelene stranke.«

Levičarka tradicionalnih družinskih vrednot

Zasebno življenje 56-letne Annegret Kramp-Karrenbauer je podobno nevznemirljivo kot skrbno prikrita zasebnost Merklove. Politologinja AKK je poročena z inženirjem rudarstva, s katerim imata hčer in dva sinova (vsi so že polnoletni), kot je povedala v intervjuju za dnevnik Welt, so njeni konjički šport, plesanje in poslušanje glasbe, sicer pa se ima za »knjižnega molja«.

Komentatorji jo uvrščajo v levo krilo stranke, predvsem pri vprašanjih gospodarstva in socialne politike, sicer pa zagovarja tradicionalne, konservativne vrednote. Ni na primer naklonjena istospolnim porokam (medtem ko je njen protikandidat za vodjo stranke Jens Spahn, ki je poročen z moškim, podpiral kampanjo za sprejetje tega zakona), odločno je nasprotovala možnosti, da bi lahko zdravniki, ki izvajajo splav, svojo dejavnost oglaševali, v nasprotju z Merklovo je glasovala za ženske kvote v upravnih odborih podjetij.

Strožja do migrantov

Pri vprašanju migrantov sicer sledi argumentom kanclerke Merklove, pri tem pa jo od mentorice ločijo ne tako nepomembne razlike. Njena stališča so ostrejša, zagovarja bolj omejevalno migrantsko politiko.

»Biti moramo pošteni in povedati, da je to, kar se je zgodilo leta 2015, resničnost in nespremenljivo dejstvo,« je dejala AKK na partijskem kongresu. »Jasno pa nam tudi mora biti, da smo zelo kmalu po tem zagotovili, da se kaj takšnega ne bo ponovilo.« Na kongresu je AKK obljubila, da bo proučila politiko države glede varnosti in migracij ter pred evropskimi volitvami pripravila strankin načrt spremembe nemške migrantske politike. Odločno nasprotuje možnostim za migrante brez dokumentov, zavzema se za obvezno preverjanje starosti pri mladoletnih migrantih brez spremstva, nujno se ji zdi, da se migranti učijo nemščine, tistim s kriminalnim dosjejem pa odreka pravico do bivanja v Nemčiji; hkrati pa nasprotuje tudi enostranskemu zapiranju mej v EU, ker bi to destabiliziralo enotnost Unije.

Pred izvolitvijo je AKK še dejala, da tako kot njena protikandidata Merz in Spahn verjame, da mora država uveljaviti vladavino prava. »To sem spoznala kot notranja ministrica v Posarju,« je povedala. »O tem se želimo začeti pogovarjati prihodnjo pomlad v diskusijah o migracijah in notranji varnosti.«

Do Putina zadržana kot Merklova

AKK ima tako kot Merklova enak odnos do Rusije: ohraniti želi stike s predsednikom Vladimirjem Putinom, a primerno zadržano. Kritična je do odvisnosti Nemčije od plina iz Rusije in prepričana, da omogoča Putinu pomemben politični vzvod. Kanclerski predhodnik Merklove, socialdemokrat Gerhard Schröder, ki se je leta 2005 po volilnem neuspehu in umiku neslavno zaposlil v Gazpromu, je po izvolitvi AKK za časopis Handelsblatt dejal, da so v CDU pri svoji izbiri naredili napako. »Merz bi pomenil možnost, da bi se dve glavni stranki ločili druga od druge, s tem pa oslabili obrobje na levi in desni. To ni pomembno le za CDU in SPD, temveč za celotno Nemčijo,« je ocenil. CDU sicer ne zamudi priložnosti, da Schröderju zbuja slabo vest zaradi njegove pripadnosti Rusiji in Putinu.

Kaj po Merklovi prinaša katoličanka iz Posarja
Ali lahko poenostavljena legalizacija res stane 30 tisoč evrov?
3 ure
Odgovor je: da. Vendar morate imeti hišo res na nesrečni lokaciji.
Na članek...

Po novem gradbenem zakonu lahko legalizirate stavbe in njene dele, zgrajene pred letom 1998, po skrajšanem postopku. A velja popolna zmeda. Kako boste izračunali, koliko boste plačali raznih nadomestil? Težko. Pripravili smo prispevek, kaj približno lahko pričakujete.

Vedite pa, da vas lahko samo nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora z neko običajno enostanovanjsko hišo, ki sodi pod manj zahteven objekt, stane celo 24 tisoč evrov (najmanj možno je 640 evrov). Če k temu prištejete, denimo, še štiri tisoč evrov za komunalni prispevek, ste takoj na 28 tisočakih. Nekaj pa morate odšteti še za vpis v kataster in projektno dokumentacijo. In ste na 30 tisoč evrih in več. Če imate res nesrečo.

Kaj potrebujete za »hitro« legalizacijo?

Najprej: poznamo več vrst legalizacije. Od tiste, ko enostavneje legalizirate le manjša odstopanja, do legalizacije po redni poti. Ta je najzahtevnejša, potrebujete vso dokumentacijo, kot bi jo, denimo, za gradnjo stavbe, je pa tudi najbolj gotova. Imate vse enake pravice, kot če bi imeli vse legalno od začetka. Nič ni pogojnega, kot je pri poenostavljeni legalizaciji objektov daljšega obstoja. O tej pišemo v nadaljevanju.

Gre tako rekoč za največjo novost novega gradbenega zakona glede legalizacije, ki velja od sredine leta. Gre za (poenostavljeno) legalizacijo objektov daljšega obstoja, ki so bili zgrajeni pred letom 1998. Prednost te legalizacije je, da je enostavnejša in vsaj načeloma cenejša, pomanjkljivost pa, da je pogojna (!). Pristojni organ za gradbene zadeve bo lahko dovoljenje razveljavil na zahtevo vlade ali občine. In to brez odškodninske odgovornosti. To bo lahko storil, če bo potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa, denimo zaradi ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Zaznamba pogojne veljavnosti dovoljenja za objekt daljšega obstoja se bo vpisala v zemljiški kataster. In ta pogojnost bo gotovo vplivala tudi na vrednost objekta, če ga boste kdaj želeli prodati.

Za omenjeno hitro legalizacijo morate vložiti zahtevo pri pristojni upravni enoti. Predložiti morate dokazilo o lastništvu ali kakšni drugi stvarni pravici, posnetek obstoječega stanja, dokazilo o plačanem komunalnem prispevku in dokazilo o daljšem obstoju objekta. V postopku legalizacije mora stranka plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter upravno takso.

Koliko boste plačali in kje se lahko zaplete?

Najprej se lahko zaplete pri tem, da vam uradnik na vaši upravni enoti sploh ne bo dovolil, da legalizirate objekt po omenjenem postopku. Dogaja se, da ortofotoposnetek oziroma fotografija iz zraka, in to celo od geodetskega inštituta, ki dokazuje, da je objekt tam že več kot 20 let, za uradnika ni dovolj. Ker hoče, denimo, vpis v kataster stavb. Star 20 let – za črno gradnjo! Ali pa vsaj dokazila, da ste za črno gradnjo plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kakorkoli čudno se to že sliši, se dogaja. O enem od primerov smo na Financah že pisali v članku Boste lahko legalizirali črno gradnjo? Odvisno od dobre volje vašega uradnika.

V okvirju smo ponovili optimističen izračun za legalizacijo objektov daljšega obstoja. Pri postavkah pa je – poleg negotovosti, ali boste sploh lahko legalizirali – še ena velika neznanka. To je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Cene za omenjeno so lahko vrtoglave.

Koliko nadomestila boste plačali in kaj vpliva na ceno?

Če na občinah še lahko hitro izveste, koliko bi plačali komunalnega prispevka (za primer smo vzeli občini Škofljica in Novo mesto, primeri so na koncu članka v okvirju), pa je nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora, ki se plača ob legalizaciji tako rekoč za odškodnino, da ste nekaj nelegalno uporabljali, precejšnja neznanka. Zanj niso odgovorne občine, pojasnjujejo na Škofljici, temveč upravne enote in je enak po vsej državi. Pri izračunu se upošteva uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila.

Kot pravijo na ljubljanski upravni enoti, se omenjeno nadomestilo izračuna za vsak objekt posebej. Višina pa je med drugim odvisna od namenske rabe prostora, namena nedovoljene gradnje, obsega nedovoljene gradnje in njene dokončanosti pa tudi stopnje varovanja. Če poenostavimo – večji je poseg na bolj občutljivem, denimo vodovarstvenem, območju, dražje bo nadomestilo. Okvirno pa so razponi naslednji:

  • najmanj 320 in največ osem tisoč evrov za enostavni ali nezahtevni objekt (denimo ograje in lope);
  • najmanj 640 in največ 24 tisoč evrov za manj zahtevni objekt (sem sodijo tudi običajne, enostanovanjske hiše ali manjše večstanovanjske hiše);
  • najmanj 1.600 evrov za zahteven objekt (večje stavbe).

    Ali lahko poenostavljena legalizacija res stane 30 tisoč evrov?
    Vlada imenovala Marka Tišmo za neizvršnega direktorja DUTB 2
    3 ure
    Vlada je v vlogi skupščine za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) danes imenovala Marka Tišmo, ki bo mandat nastopil v petek. Tišma je nadzornik
    Več ▼

    Vlada je v vlogi skupščine za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) danes imenovala Marka Tišmo, ki bo mandat nastopil v petek. Tišma je nadzornik Term Olimia, bil je tudi direktor Večera in zaposlen v NKBM, omenjal se je tudi kot kandidat za člana uprave v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

    Vlada je sicer že prejšnji teden iz upravnega odbora DUTB odpoklicala predsednika Miha Juharta in za neizvršnega direktorja imenovala Tomaža Beska. (STA)

    Kakšni reveži bi bili »najbogatejši« slovenski upokojenci v Franciji 12
    3 ure
    Macron je v Franciji umaknil davek na pokojnine pod dva tisoč evrov,  v Sloveniji  pokojnin od 1.800 evrov navzgor ni niti dva odstotka
    Na članek...

    Eden izmed ukrepov, kako pomiriti proteste v Franciji, je tudi umik davka na pokojnine. Predsednik Emmanuel Macron se je posul s pepelom in umaknil davek na pokojnine do 2.000 evrov. Pozor, pokojnine do 2.000 evrov v Franciji ne veljajo za visoke. Slovenski upokojenci o takšnih pokojninah lahko večinoma le sanjajo.

    V Sloveniji imamo dobrih 600 tisoč upokojencev. Po podatkih ZPIZ je bila najvišja izplačana pokojnina v oktobru letos 2.767 evrov. Povprečna starosta pokojnina je bila 645 evrov, neto 640,60 evra.

    Največ ljudi je v razredu, ki prejemajo pokojnino med 500 in 600 evri, in sicer 26,7 odstotka. Že pokojnino med 600 in 700 evri prejema - oziroma jo je oktobra letos prejelo - le 16,2 odstotka ljudi, med 700 in 800 evri pa 12,6 odstotka ljudi.

    Med 900 in tisoč evri pokojnine prejema 5,9 odstotka upokojencev. V razredu med 1.400 in 1.500 evrov jih je že manj kot odstotek.

    Pokojnino med 1.800 evrov do najvišje- torej dobrih 2.700 evrov - prejema manj kot dva odstotka ljudi, in sicer 7.129 upokojencev. Iz ZPIZ so nam posredovali tudi podatek, koliko je uživalcev pokojnin z 2.000 in nad 2.000 evri, in sicer je številka 1.906 ljudi.

    V Franciji protestirajo zaradi visokih davkov in dragega življenja, Slovenija pa je oaza zadovoljstva.

    Kakšni reveži bi bili »najbogatejši« slovenski upokojenci v Franciji
    Ustavno sodišče: del volilne zakonodaje je neustaven 2
    4 ure
    Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh
    Več ▼

    Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti osmih členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet. (STA)

    "Ustavno sodišče je ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja mogoča integriteta občine). Zato je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, da so kršena načela pravne države iz 2. člena Ustave" je zapisalo ustavno sodišče.

    Ali odločitev ustavnega sodišča pomeni, da so bile zadnje državnozborske volitve neveljavne? "Ne. To je le ugotovitvena odločba, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da je del zakona neustaven. Velja za naprej, ne za nazaj," nam je pojasnil Jurij Toplak, profesor ustavnega prava na mariborski pravni fakulteti.

    Ustavno sodišče: del volilne zakonodaje je neustaven
    TOP ČLANKI - Kaj danes berete
    4 ure
    1. Ravs v AS-Primusu: kdo je ponarejal, kdo prikrival in kaj so ugotovili na občini Log - Dragomer?2. (grafi) Bo šef ECB danes naznanil, da je obdobja poceni denarja nepreklicno konec?3. Colarič
    Več ▼

    1. Ravs v AS-Primusu: kdo je ponarejal, kdo prikrival in kaj so ugotovili na občini Log - Dragomer?

    2. (grafi) Bo šef ECB danes naznanil, da je obdobja poceni denarja nepreklicno konec?

    3. Colarič iztožil evropsko komisijo - Krki se nasmiha vrnitev 10 milijonov evrov

    4. Zakaj Nemci za lasten izum zapravljajo milijarde v Aziji?

    5. Ford, ki pravila igre piše na novo

    d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

    Finance tudi v aplikacijah:

    - namizni računalniki,

    - iOS (App Store),

    - Android (trgovina Google Play).

    Še niste naročnik? Preverite ponudbo

    Microsoft Teams je najhitreje rastoča aplikacija za pogovore in sodelovanje na delovnem mestu (OGLAS)
    4 ure

    Raziskovalno podjetje Spiceworks je predstavilo novo neodvisno raziskavo o uporabi aplikacij za pogovore in sodelovanje na delovnem mestu, ki je zajela 900 IT-strokovnjakov v organizacijah iz Severne Amerike in Evrope.

    Raziskava je pokazala, da orodje za skupinsko sodelovanje Microsoft Teams beleži zelo visoko rast, saj se je delež organizacij, ki ga že uporabljajo, povzpel s 3 odstotkov v letu 2016 na 21 odstotkov v letošnjem letu. Za primerjavo: delež organizacij, ki uporabljajo Slack, se je v istem obdobju povečal s 13 na 16 odstotkov. Čeprav je na prvem mestu med najbolj uporabljanimi poslovnimi aplikacijami za pogovore še vedno prav tako Microsoftova rešitev Skype for Business, se je Microsoft Teams zavihtel na drugo mesto samo dve leti po predstavitvi.

    Dobri so tudi obeti za prihodnost, saj naj bi se delež organizacij, ki uporabljajo Microsoft Teams, do leta 2020 kar podvojil. 41 odstotkov organizacij namreč pričakuje, da bodo konec leta 2020 uporabljale Microsoftovo orodje Teams, 18 odstotkov naj bi jih uporabljalo Slack, 12 odstotkov Google Hangouts in samo 1 odstotek Facebookovo orodje Workplace. Hkrati več kot polovica vprašanih IT-strokovnjakov meni, da so tovrstne aplikacije kritičnega pomena za uspeh njihove organizacije.

    Več informacij o raziskavi: community.spiceworks.com/blog/3157-business-chat-apps-in-2018-top-players-and-adoption-plans

    O Microsoftu

    Microsoft (Nasdaq "MSFT" @microsoft) omogoča digitalno preobrazbo za obdobje pametnega oblaka in pametnega roba. Njegovo poslanstvo je, da vsem ljudem in vsem organizacijam omogoči, da dosežejo več.
    Vir: Microsoft Slovenija

    Microsoft Teams je najhitreje rastoča aplikacija za pogovore in sodelovanje na delovnem mestu
    Bo Vasle zbral 46 glasov poslancev? Znano bo v sredo. Dan D tudi za Dietnerjevo in SDH ter novega ministra
    5 ur
    Začenja se redna decembrska seja - nujno: zvišanje plač v javnem sektorju
    Na članek...

    Mandatno-volilna komisija državnega zbora je poslancem uradno predlagala imenovanje Boštjana Vasleta za guvernerja, poroča STA. Ta bo moral, kot je znano, zbrati najmanj 46 glasov poslancev - prejšnjemu kandidatu predsednika Pahorja Primožu Dolencu, ki zdaj vrši funkcijo guvernerja. Poslanci bodo o Vasletu glasovali v sredo. Kaj je o svojih načrtih kot guverner povedal Vasle na javni predstavitvi prejšnji teden lahko preberete v članku Kandidat za guvernerja Boštjan Vasle: Verjamem v evro in svojo izvolitev .

    V sredo bodo poslanci glasovali tudi o kandidatki za novo nadzornico krovnega upravljavca državnega premoženja, prvi dami Pokojninske družbe A Karmen Dietner. Vlada je Dietnerjevo za nadzornico predlagala minuli teden, ko je na veliko kadrovala.

    Prav tako pa bodo poslanci v sredo glasovali tudi o novem kandidatu za kohezijskega ministra - Stranka Alenke Bratušek je kot zamenjavo za odstopljenega Marka Bandellija predlagala Iztoka Puriča.

    Jutri se sicer začne redna decembrska seja državnega zbora, tretja v aktualni sestavi. Poslanci bodo - med drugim - po nujnem postopku sprejemali novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo zaposlenim prinesel dvig plač, opravljali pa bodo tudi prvo obravnavo predlogov za spremembo Zakona o dohodnini, Zakona o dohodku pravnih oseb in gradbenega zakona. Vse predloge najdete tudi na povezavi do dnevnega reda seje državnega zbora.

    Bo Vasle zbral 46 glasov poslancev? Znano bo v sredo. Dan D tudi za Dietnerjevo in SDH ter novega ministra
    Na Kitajskem prijeli še enega kanadskega državljana
    5 ur
    Kitajska je danes potrdila, da je aretirala še enega kanadskega državljana, ki ga sumijo "škodovanja kitajski nacionalni varnosti", poročajo kitajski mediji. Gre za strokovnjaka za Korejo
    Več ▼

    Kitajska je danes potrdila, da je aretirala še enega kanadskega državljana, ki ga sumijo "škodovanja kitajski nacionalni varnosti", poročajo kitajski mediji. Gre za strokovnjaka za Korejo Michaela Spavorja, v Dandongu ob meji s Severno Korejo pa naj bi ga agenti kitajskega ministrstva za državno varnost zaslišali v ponedeljek.

    Pred tem je Kitajska v torek potrdila aretacijo nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga, ki je bil na enem svojih pogostih obiskov na Kitajskem, kjer je v preteklosti služboval kot diplomat. V Pekingu so navedli, da je z delom na Kitajskem morda kršil kitajske zakone, ker njegov delodajalec v državi ni registriran.

    Analitiki ocenjujejo, da bi bili aretaciji kanadskih državljanov lahko povračilni ukrep Kitajske za aretacijo glavne finančne direktorice kitajskega podjetja Huawei Meng Wanzhou v Kanadi. Kanadski sodnik je Mengovi v torek po treh dneh zaslišanj odobril izpustitev iz pripora po plačilu 7,5 milijona ameriških dolarjev varščine do konca odločanja o morebitni izročitvi ZDA, kjer ji grozi do 30 let zapora. (STA)

    Italija proračunski primanjkljaj pripravljena znižati na 2,04 odstotka BDP 3
    5 ur
    Italijanski premier Giuseppe Conte je Evropski komisiji predstavil nov predlog proračuna za prihodnje leto, v katerem je Rim znižal predviden proračunski primanjkljaj na 2,04 odstotka bruto
    Več ▼

    Italijanski premier Giuseppe Conte je Evropski komisiji predstavil nov predlog proračuna za prihodnje leto, v katerem je Rim znižal predviden proračunski primanjkljaj na 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je dejal, da gre za korak v pravo smer, a s predlogom še ni zadovoljen. (STA)

    (Intervju) Vsako podjetje se bo moralo soočiti s spremenjeno krajino IT-rešitev (OGLAS)
    6 ur
    S Pavletom Jazbecem, izvršnim direktorjem družbe Unistar PRO, smo se pogovarjali, kako bo videti prihodnost panoge IT. Del nje bo podjetje predstavilo na konferenci RoglIT 2019.
    Na članek...

    Tradicija se očitno ohranja, saj bo prihodnje leto konferenčno dejavnost domačih IKT-podjetij začel Unistar PRO z dogodkom RoglIT 2019. Komu je ta dogodek namenjen?

    Dogodka se vsako leto udeležijo številne stalne in potencialne stranke podjetja ter poslovni partnerji, ki želijo spoznati aktualne trende in nove tehnologije s področja IT. Zadnja leta beležimo več kot 250 udeležencev dogodka, ki želijo izvedeti, kako uspešno obvladovati spremembe in kakšne so nove možnosti doseganja bolj prilagodljivega in odzivnega poslovanja s pomočjo naprednih IT-storitev ter rešitev. Obvladovanje poslovanja danes zahteva kakovostno IT-podporo, še več, informatika iz podporne funkcije prehaja v vlogo oddelka, ki v pospešeno digitalnem svetu skrbi tudi za razvoj novih poslovnih priložnosti in predvsem konkurenčnih prednosti.

    Konferenco RoglIT 2019 spremlja slogan Soočenje s prihodnostjo IT-ja z nami. Kakšna pa bo prihodnost panoge IT?

    Predvsem bo pestra. Podjetja se soočajo s pojmi, kot so digitalna preobrazba, računalništvo v oblaku, računalništvo v pomnilniku, IT kot storitev, internet stvari, virtualna resničnost, umetna inteligenca, informacijska varnost in drugi. S sodobnimi tehnologijami povezani trendi predstavljajo vrsto izzivov, tako podjetjem kot njihovim informatikom. V pospešeno digitaliziranih poslovnih okoljih pa je prav oddelek IT tisti, ki mora skrbeti za omogočanje – po možnosti neprekinjenega – poslovanja in ustvarjanje konkurenčnih prednosti tako s tehnološkimi kot procesnimi rešitvami.

    Za podjetja se zdi digitalna preobrazba velik izziv. Kako vi gledate nanjo?

    Izzivi naših strank in njihovih uporabnikov so naši izzivi. Gradimo partnerske odnose, v katerih vedno znova dokazujemo, da smo prilagodljivi, inovativni, odzivni ... Pri več sto naročnikih po Sloveniji skrbimo za to, da okoli 50 tisoč uporabnikov svoje delo opravlja brezhibno, naše rešitve pa delujejo v načinu 24/7. To bomo počeli tudi v prihodnje s sloganom 24/7/115/250 in svojim strankam pomagali na poti digitalne preobrazbe v poslovanje uvajati rešitve, ki bodo opolnomočile njihove zaposlene. IT že desetletja velja za izredno dinamično panogo, v kateri so spremembe stalnica. Digitalna preobrazba prinaša nove izzive, za IT podjetja pa predvsem še večjo usmerjenost k strankam in njihovim izzivom, zahteve po boljših storitvah in transformacijo v ponudnike celovitih sistemskih rešitev. Naša organizacijska prenova je že dokazala, da je Unistar PRO kompetenten partner za še tako zahtevne projekte s področja IKT.

    Na poslovanje podjetij močno vplivajo tudi digitalne grožnje. Kako naj se podjetja ustrezno zavarujejo?

    Vsaka organizacija, ki se danes zaveda informacijskih tveganj, mora vpeljati celovito skrb za kibernetsko varnost. Ker pa varnostnih strokovnjakov tako na trgu, kot v podjetjih močno primanjkuje, se zdi najlažja in najugodnejša pot najem storitev kibernetskega varnostno-operativnega centra. Slednje ponuja tudi Unistar PRO v okviru portfelja Astec, pri čemer naši varnostni strokovnjaki najprej opravijo skrben pregled organizacije, njenih procesov in rešitev ter pripravijo načrt zagotavljanja informacijske varnosti. Nad varnostjo digitalnega poslovanja nato bdi osebje varnostno-operativnega centra v sodelovanju z globalnimi ponudniki varnostnih rešitev. Za zagotavljanje kibernetske varnosti je ključen trikotnik procesi-tehnologije-ljudje. Mi seveda premoremo vse tri.

    Kaj pa če se podjetje odloči še za bolj radikalno potezo – selitev poslovanja v računalniški oblak?

    Ta trend je vse pogosteje prisoten tudi v Sloveniji. Opažamo razvoj zaupanja podjetij v oblačne rešitve. Sprva je bil naš podatkovni center deležen predvsem najema storitev kolokacije ali nadomestne lokacije, nato storitev izdelave in hrambe varnostnih kopij, sedaj pa podjetja v njem že poganjajo poslovno programsko opremo in obdelujejo najrazličnejše podatke. Veseli nas dvig povpraševanja po tovrstnih storitvah. Velik motivator prehoda v oblak je tudi varnost poslovanja. Podjetja vendarle spoznavajo, da specializiran ponudnik z ekipo strokovnjakov bistveno bolje poskrbi za visoko raven zagotavljanja IT-storitev ter informacijsko varnost v primerjavi z lokalnim in pogosto z znanjem in kadri podhranjenim oddelkom IT.

    (Intervju) Vsako podjetje se bo moralo soočiti s spremenjeno krajino IT-rešitev
    Do kdaj bodo v času praznikov odprte poslovalnice bank in hranilnic 2
    6 ur
    Poslovalnice bodo v času praznikov, v ponedeljek, 24. decembra, in v ponedeljek, 31. decembra 2018, odprte do 12. ure, so sporočili iz Združenja bank Slovenije. Enoten odpiralni čas bo veljal v
    Več ▼

    Poslovalnice bodo v času praznikov, v ponedeljek, 24. decembra, in v ponedeljek, 31. decembra 2018, odprte do 12. ure, so sporočili iz Združenja bank Slovenije.

    Enoten odpiralni čas bo veljal v vseh poslovalnicah bank in hranilnic, članic Združenja bank Slovenije.