Manager
Nepremičninske družbe proti noveli zakona o nepremičninskem posredovanju
8 min
S predlogom bi predlagatelj, Levica, znižal plačilo za posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij za stanovanjske nepremičnine
Na članek...

Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) pri GZS je predlog novele zakona o nepremičninskem posredovanju zelo negativno presenetil, saj Levica poskuša omejiti provizije za posredovanje pri sklepanju najemnih poslov. Po njihovem mnenju gre za poseg v svobodno gospodarsko pobudo.

Trenutno se za posredovanje pri najemnih razmerjih plača od 1,5 do dve mesečni najemnini, prišteti pa je treba še davek na dodano vrednost. Plačilo si razdelita najemnik in najemodajalec. Levica pa predlaga omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oziroma na največ eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Po zdaj veljavnem zakonu je štiriodstotna provizija le za prodajne posle fizičnih oseb z nepremičninami. Uzakonili bi tudi, da se plačilo za posredovanje ne bi smelo deliti med naročnika in kupca oziroma najemnika, ter omejili višino dodatnih stroškov, ki si jih lahko zaračunajo nepremičninski posredniki, na največ 150 evrov.

Na črno bo še več oddajanja

Če bo predlog sprejet, posredniki ne bodo želeli posredovati pri teh poslih, saj se jim to ne bo splačalo, s tem pa se bo delež na črno sklenjenih najemnih razmerij še povečal. Boštjan Udovič, direktor ZPN, ne vidi razloga, da bi država v panogi, kjer po podatkih vlada zdrava konkurenca, določala ceno storitve, za katero se stranke odločijo prostovoljno. Po njegovih besedah si posrednik s takšnimi omejitvami ne bi mogel pokriti stroškov za storitve, ki jih mora opraviti po zakonu.

Najemnine bodo nižje le z večjo ponudbo

Prav tako nepremičninske družbe ne verjamejo, da bi predlogi Levice povečali dostopnost najemnih stanovanj predvsem za mlade najemnike. Najemnine lahko zniža le dodatna ponudba, predvsem gradnja javnih najemnih stanovanj. »Prepričani smo, da je ta predlog protiustaven, vsaj glede svobodne gospodarske pobude, verjetno tudi glede enakosti pred zakonom, ter da je v nasprotju z evropskim pravnim redom, predvsem z direktivo o storitvah na notranjem trgu,« je dejal Udovič.

Nepremičninske družbe proti noveli zakona o nepremičninskem posredovanju
(Agrobiznis hi-tech natečaj) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize? (PRO)
20 min
Iščemo ponudnike in uporabnike novih tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo učinkovitost skozi celotno prehransko verigo. Ste eni izmed vodilnih v naprednih trajnostnih tehnologijah? Prijavite se na natečaj!
Na članek...

V zadnjih petih desetletjih se je svetovna kmetijska proizvodnja nenehno povečevala v povprečju za dobra dva ​​odstotka na leto in je tako zagotavljala hrano za naraščajoče svetovno prebivalstvo. Da bi zadostili vse večjemu globalnemu povpraševanju po hrani, se mora kmetijski sektor vse bolj zanašati na napredek v proizvodnih tehnologijah ob upoštevanju vse večjih zahtev po trajnostnem razvoju.

Hitra rast števila prebivalstva je namreč povzročila čezmerno izkoriščanje okolja in ogrozila sposobnost kmetijskega sektorja, da ljudem zagotovi dovolj kakovostne hrane in hkrati zadostne dohodke pridelovalcem. Tako trajnostni razvoj zahteva prehod na trajnostne visokotehnološke rešitve, ki bi omogočile zadostno oskrbo ob čim manjši obremenitvi za okolje.

Svet torej brezkompromisno potrebuje inovativne tehnologije, ki zagotavljajo učinkovito pridelavo in predelavo hrane, pomagajo tako malim kmetom kot večjim pridelovalcem in spodbujajo trajnostne proizvodne metode za preprečevanje škode za zdravje ljudi in okolja.

Zato na Časniku Finance prirejamo natečaj AGROBIZNIS HI-TECH, s katerim iščemo ponudnike in uporabnike visokotehnoloških rešitev za učinkovito in do okolja prijazno pridelavo in predelavo hrane pri manjši porabi naravnih virov.

Iščemo:

  • raziskovalne ustanove, podjetja in druge, ki razvijajo in ponujajo nove tehnologije za kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo;
  • kmetije, zadruge, kmetijska podjetja in druge ponudnike hrane, ki so z novimi naprednimi rešitvami že optimizirali pridelavo in proizvodnjo hrane.

Namen natečaja je iskanje dobrih praks pri razvoju in prenosu ter uporabi novih tehnologij v prehranski verigi od njive do mize. Zanimajo nas napredne rešitve v vseh fazah kmetijstva in pri proizvodnji, logistiki in trženju hrane.

Na natečaju bomo s pomočjo strokovne žirije poiskali najboljšega ponudnika in najboljšega uporabnika novih tehnologij v kmetijstvu.

Pisne prijave sprejemamo na elektronski naslov agrobiznis@finance.si, več podrobnosti o natečaju pa najdete tukaj.

Podpornik natečaja

(Agrobiznis hi-tech natečaj) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize?
Izziv ni tehnologija, ampak predvsem kadri (OGLAS)
38 min
Trenutno neravnotežje v znanjih in sposobnostih kadrov v podjetjih se utegne še povečati
Na članek...

Digitalna preobrazba spreminja posel in podjetja. Tem postaja jasno, da novi časi zahtevajo večjo agilnost, zmage pa prinašajo predvsem kakovostni kadri. Kako do njih? Odgovore nam je dalo nekaj domačih podjetij.

Dejstvo je, da IT potrebuje veliko več ljudi. V sodobnem svetu informacijskih tehnologij obstajajo številna delovna mesta, a ni na voljo ustreznih kandidatov, ki bi jih zapolnili. Upravljanje talentov se spopada z resničnimi izzivi, danes na trgu vlada vojna za talente. Kako bodo podjetja privabila najboljše talente?

»V vlogi direktorja se popolnoma zavedam, da moje podjetje potrebuje najboljše možne ljudi, ki jih lahko dobi. Skupaj s kadrovniki si intenzivno prizadevamo, da bi jih privabili. Ugotovili smo, da (naj)višja plača še zdaleč ni edini motiv. Kandidatom moramo ponuditi najboljše izkušnje na delovnem mestu, zato pospešeno prenavljamo procese, s katerimi privabimo, razvijamo, motiviramo in obdržimo uspešne zaposlene,« je dejal Klod Kolaro, izvršni direktor v podjetju Comtrade SII.

»Preobrazbo kadrov in načina dela smo začeli postopoma. Najprej v obliki pilotnega projekta, kjer smo v podjetju oblikovali manjšo ekipo zaposlenih, ki deluje po vzoru startupov. Ta pristop postopoma širimo po organizaciji. Ugotovili smo, da ljudje lažje ustvarjajo, če imajo večjo svobodo pri delu,« je dodal Vladimir Arshinov, CIO v Slovenski industriji jekla (SIJ).

Umetna inteligenca je grožnja in priložnost hkrati

Trenutno neravnotežje v znanjih in sposobnostih kadrov v podjetjih se utegne še povečati. Na eni strani slišimo, da bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli skoraj vsako delovno mesto, ki ga je mogoče avtomatizirati. Toda avtomatizacija je močno orodje, s katerim je treba ravnati previdno. Očitno je, da bo avtomatizacija odpravila potrebo po nekaterih delavcih in delovnih mestih, zdajšnjim pa znižala plače. V ZDA so objavili študijo, po kateri naj bi bilo mogoče zaradi tehnologije do leta 2050 avtomatizirati skoraj polovico delovnih mest.

»Ljudje za te posledice seveda krivijo sodobno tehnologijo in digitalizacijo. Vendar je treba povedati, da je digitalizacija ustvarila tudi veliko povpraševanje po kvalificiranih tehnoloških strokovnjakih, na primer strokovnjakih za strojno učenje, razvijalcih mobilnih rešitev, podatkovnih znanstvenikih, arhitektih, oblikovalcih, varnostnih strokovnjakih in drugih,« razlaga Kolaro.

Sveža študija podjetja Gartner pa napoveduje, da bo do leta 2022 kar tretjina tehnoloških delovnih mest zaradi pomanjkanja talentov ostala nezapolnjena. Kaj lahko podjetja storijo glede tega? »Agilnost je del naše kulture. Pripravljamo se na večje organizacijske spremembe, celotna organizacijska sestava se bo spremenila. Kot delodajalec se zavedamo, da želijo zaposleni delati zanimive stvari, talente pa novačimo že v srednjih šolah in na fakultetah, vsako leto podelimo več štipendij,« je iskanje in novačenje talentov opisal Martin Gorenc, vodja informatike v podjetju BSH Hišni aparati.

Pritiski v smeri večje agilnosti poslovanja

Agilna organizacija je nujna za preživetje podjetij v digitalni dobi. Spremeniti se bodo morali vsi zaposleni, vključno z vodstvom. »Digitalni voditelji morajo opustiti stare navade in se naučiti novih vedenj. Agilnost pomeni krepitev vloge zaposlenih, in ne zanašanje na staro hierarhično organizacijsko sestavo. Vodje morajo uresničevati digitalno strategijo, hkrati pa zagotoviti usklajenost in avtonomijo zaposlenih,« je dodal Kolaro.

Poleg opolnomočenja večfunkcijskih avtonomnih skupin morajo podjetja graditi tudi tako imenovano inovacijsko kulturo, ki ne kaznuje neuspeha (fail-fast), če ta podjetju pomaga, da se hitro nekaj nauči. Dopuščanje občasnih neuspehov bo nujno. Izvedba projekta ali razvoj izdelka bosta namreč potrebovala takojšnje povratne informacije strank in hitro upravljanje sprememb. Dolgoročno bodo v igri ostala le agilna podjetja, saj bodo s svojo prilagodljivostjo zmanjšala poslovna tveganja.

»Agilno podjetje zahteva prilagodljive zaposlene. Ti se morajo veliko izobraževati, prevzemati odgovornost, ne le čakati na šefa, da jim bo dodelil naloge. Podjetja čakajo trije glavni izzivi na področju kadrovanja: zamenjava generacij, vseživljenjsko učenje in umetna inteligenca – skupaj nas bodo porinili v novi svet,« je komentirala Alenka Kolar, CIO v Elektru Ljubljana. »Sprememb se moramo lotiti odločno, a z veliko potrpljenja, zavedamo se, da bo potrebno veliko učenja na vseh straneh,« je še dodala Kolarjeva.

Izziv ni tehnologija, ampak predvsem kadri
Mehika ratificirala predelani sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki 1
1 ura
lead">Mehiški senat je s 114 glasovi proti štirim ratificiral predelani sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki, ki ga je izsilil predsednik ZDA Donald Trump in ga preimenoval v sporazum
Več ▼

lead">

Mehiški senat je s 114 glasovi proti štirim ratificiral predelani sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki, ki ga je izsilil predsednik ZDA Donald Trump in ga preimenoval v sporazum ZDA, Mehike in Kanade (USMCA).

Prenovljeni sporazum z nekaj popravki glede na predhodni sporazum, znan pod kratico Nafta, morata zdaj potrditi še Kanada in ZDA. Mehika s potrditvijo sporazuma ni imela nobenih težav, saj je zanjo po mnenju analitikov celo boljši kot Nafta, čeprav Trump trdi, da je bil dosedanji sporazum katastrofa, USMCA pa najboljši sporazum v zgodovini ZDA. Če bi bilo to res, bi verjetno sporazum najprej potrdil ameriški senat, kjer imajo večino Trumpovi republikanci.

Mehika je z ratifikacijo morda pohitela tudi zaradi tega, da ji predsednik severne sosede ne bo spet zlahka grozil s carinami, kot je to storil pred tedni, dokler ni od groženj odstopil, ker je Mehika po trditvah Trumpove administracije sprejela nove ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju v ZDA.

Sporazum Nafta je veljati začel leta 1994, zanj pa so se zavzemali predvsem takratni kongresni republikanci. Sporazum je pomagal h gospodarski rasti Mehike, kamor se je preselilo veliko proizvodnih obratov ameriških podjetij. (STA)

Poslovno obveščanje: S selitvijo v oblak postaja dostopno tudi manjšim podjetjem
2 uri
Vsi vodilni globalni proizvajalci poslovnih informacijskih sistemov so že ponudili storitve poslovnega obveščanja v oblaku, kar uporabnikom močno poceni in poenostavi pripravo podatkov za odločanje
Na članek...

Poslovno poročanje v oblaku zaradi preprostosti in cenovno ugodnega najemnega modela postaja vse bolj dostopno širšemu krogu poslovnih uporabnikov. Tako lahko že manjša in srednja podjetja pri svojih poslovnih odločitvah uporabljajo pristope, ki so bili še do pred kratkim dostopni le velikim telekomunikacijskim in trgovskim podjetjem ter finančnim ustanovam.

Slovenska podjetja so pri uporabi rešitev za poslovno obveščanje (BI – Business Intelligence) tradicionalno zelo zadržana. Svetle izjeme so na področju telekomunikacij, trgovine, energetike in financ. Naložbe v tovrstne rešitve večinoma ne dobijo zadostne podpore pri upravah, bodisi zaradi visoke cene in zahtevne uvedbe bodisi zato, ker morajo ljudem zagotavljati delo. Z ročno pripravo in obdelavo podatkov za mesečna poročila se namreč v večjih organizacijah ukvarja veliko ljudi, in če vodstvo ne vidi potrebe po hitrih, točnih in vedno dostopnih podatkih, se da preživeti tudi tako.

Vendar se položaj na trgu rešitev za poslovno obveščanje hitro spreminja. Razlog je vse večja in boljša ponudba tovrstnih rešitev v oblaku, ki velikokrat celo presegajo namestitvene rešitve. S prehodom v oblak postajajo rešitve za poslovno obveščanje ne samo cenovno bolj ugodne, ampak tudi poenostavljajo izvedbeno-tehnično in organizacijsko plat celotne zadeve.

Zakaj v oblak po rešitev BI?

Računalništvo v oblaku je morda prav pri rešitvah za poslovno obveščanje najprej pokazalo svoje prednosti. Poglejmo glavne.

1 Kratek čas do uporabe: pri uvedbi poslovnega obveščanja na lokalno infrastrukturo je moralo podjetje najprej izvesti razmeroma dolg projekt izbire, nabave in namestitve strojne in programske opreme, kar ni poceni. Takšen sistem mora še vzdrževati, nadgrajevati in skrbeti za sprotno prenašanje rešitve na nove različice tehnologij. V nasprotju s tem se sistem v oblaku vzpostavi v nekaj minutah, brez začetnih stroškov in za fiksno naročnino, ki vključuje storitve strojne in programske opreme, zagotavljanje delovanja in stalno posodabljanje.

2 Nižji stroški lastništva: pri namestitveni različici se plača celoten sistem naenkrat – strojna in programska oprema ter namestitev in uvedba, poleg tega so tu še stroški vzdrževanja programskih licenc, fizične lokacije, elektrike, podpore, varnosti in amortizacije. V primeru oblačne storitve pa se tipično plača urna cena glede na predvideno uporabo zmogljivosti. To se lahko v dnevu oziroma tednu močno spreminja glede na realne potrebe poslovanja.

3 Redno posodabljanje: namestitveno programje se osvežuje od pol leta do dveh let, pri čemer vsaka večja nadgradnja prinaša številna tveganja za delovanje. Pri oblačnih rešitvah pa se posodabljanje dogaja sproti, tako rekoč vsak mesec. To pomeni, da ima uporabnik ves čas samodejno na voljo nove zmožnosti, ki povečujejo poslovno vrednost sistema in mu omogočajo razvijanje vedno novih rešitev za njegov posel, in to brez dodatnih stroškov.

4 Prilagodljivost: vsi ponudniki BI-­rešitev v oblaku že v osnovnih različicah ponujajo velikanski nabor funkcionalnosti. Uporabnik s preprostim prehajanjem med različicami ali vklapljanjem dodatnih funkcionalnosti v trenutku pridobi ali odvzame zmožnosti, ki jih potrebuje za svoj poročevalsko-analitični sistem. Poleg tega lahko v oblaku hitro pridobi dodatno okolje, na primer za testiranje ali nov projekt, kar je pri namestitvi velik tehnični in licenčni izziv.

5 Varnost: BI v oblaku zagotavlja neprimerno višjo raven varnosti, kot jo lahko zagotovi povprečen IT-oddelek v podjetju. Svetovne platforme namreč zagotavljajo celostno obvladovanje varnostnih tveganj, od overjanja uporabnikov ter šifriranja in zaščite podatkov v realnem času do omejevanja IP-naslovov, odkrivanja groženj in presojanja informacijskih tveganj. To je še zlasti pomembno ob dejstvu, da je možno poslovna poročila v oblaku uporabljati vedno in povsod, na katerikoli napravi.

6 Visoka razpoložljivost: zagotavljanje visoke razpoložljivosti je v lokalnih okoljih velik tehnični in predvsem drag izziv, saj zahteva podvajanje strojne in programske opreme ter uporabo rezervnih lokacij s pripadajočo informacijsko infrastrukturo. Visoka razpoložljivost je v oblaku sestavni del storitve, tako da je dostopnost podatkov za odločanje v resnici odvisna samo še od internetne povezave, ki pa je, upoštevaje različne fiksne in mobilne podatkovne storitve, pravzaprav vedno na voljo.

Ponudniki sistemov ERP z vse bolj dostopnimi rešitvami

Vsi vodilni globalni proizvajalci poslovnoinformacijskih sistemov so že ponudili storitve poslovnega obveščanja v oblaku, kar njihovim uporabnikom močno poceni in poenostavi pripravo podatkov za odločanje. V Microsoftu so, na primer, ponudili preprosto nadgradnjo poslovnega informacijskega sistema Dynamic in storitve Power BI, uporabnikom poslovnih sistemov SAP je na voljo storitev SAP Analytic Cloud, Oracle je v Oracle Analytics Cloud ponudil vse in še celo več, kar ponuja namestitvena platforma Oracle Business Intelligence, v koraku so tudi pri Inforju, kjer so v oblaku ponudili BI-analitična orodja Birst.

Kot je povedala Mojca Vrviščar, vodja poslovne enote Infor v družbi S & T Slovenija, klasični ERP-sistemi niso več primerni za uporabnike. »Največji premik se je zgodil zaradi starostne sestave kupcev, njihova povprečna starost je 28 let,« pravi Vrviščarjeva. Ti novi uporabniki imajo povsem drugačen pristop k pridobivanju in izkoriščanju informacij kot njihovi predhodniki. Pričakujejo, da so podatki, ki jih potrebujejo za odločanje, na voljo takoj, brez posrednikov in v preprosto razumljivi obliki. Pri Inforju se, denimo, podatki iz ERP-­sistema z uporabo že pripravljenih pripomočkov enostavno prenesejo v oblak, v tako imenovano podatkovno jezero (data lake), kjer se nato z analitičnim orodjem spremenijo v privlačne, uporabne in stalno dostopne informacije.

Za znosen denar na voljo tudi malim podjetjem

»BI bi potrebovalo vsako podjetje že samo za poslovno poročanje, kar pa v preteklosti ni bilo najbolj preprosto,« je dejal Jernej Rehar, direktor podjetja Business Solutions. Ena možnost je programiranje poročil v poslovnem informacijskem sistemu, druga pa gradnja sistema BI. Pri tem je treba postaviti ločen podatkovni strežnik, kamor se prenašajo prečiščeni podatki iz sistema ERP in drugih poslovnih programov, vzpostaviti podatkovne modele ter zagotoviti aplikacije za prikaz podatkov. Programerskih storitev in stroškov vzdrževanja je v tem primeru veliko, predstavitveni del je kompleksen ali pa se za vizualizacijo podatkov uporablja kar Excell.

»Zdaj lahko za ne veliko denarja že majhno podjetje dobi BI-rešitev za poslovno poročanje. Veliko novim strankam ponudimo Power BI, saj je precej bolj preprosto pripraviti poročila v tem orodju, kot pa jih programirati v ERP-sistemu Dynamics,« je razložil Rehar. Glavna prednost takšnega sistema v oblaku je, da si vešč uporabnik lahko sam zgradi želene podatkovne strukture in si prilagodi vizualizacijo podatkov, pri čemer mu je celotna tehnična rešitev, ki je sicer enaka kot pri kompleksnih namestitvenih rešitvah, skrita in se mu z njo ni treba obremenjevati.

Poslovno obveščanje: S selitvijo v oblak postaja dostopno tudi manjšim podjetjem
Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve 3
2 uri
Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije. In prav to zavira tako digitalizacijo kot uvajanje sodobnih analitičnih orodij.
Na članek...

Podatki so sicer res nafta digitalne dobe, vendar se postavlja vprašanje, ali imamo stroje in orodja, ki bi to energijo, to vrednost za poslovanje, čim bolje izkoristili. In tudi, ali razumemo, kaj ta nova energija prinaša in kako bo poganjala poslovanje.

Informacijska tehnologija že nekaj časa ponuja rešitve, s katerimi se lahko začne izkoriščati vrednost v podatkih, a so te rešitve v praksi še na zelo začetni ravni. Po eni strani ponudniki tehnologij govorijo o poslovni analitiki, velikih podatkih in umetni inteligenci, večina podjetij pa uporablja še vedno samo poslovna poročila, ki jih ročno pripravijo v Excelu.

Razhajanje med tem, kar omogoča tehnologija, in tem, kar uporabljajo v podjetjih, je torej velikansko. V digitalnem svetu pomeni tako velik preskok, kot je bil s konjske vprege na vozila, gnana z motorjem z notranjim zgorevanjem. Z eno razliko. Današnja tehnologija je v zadnjih desetih letih dozorela in se izpopolnila bolj, kot so se vozila v sto letih, uporaba pa se sploh še ni začela.

Digitalizacija naj bi temeljila na poslovni analitiki, v realnem svetu pa se množica podatkov uporablja samo za poročanje. Res malo je podjetij, ki, denimo, analizirajo podatke za napovedovanje prihodnosti. Ali iz njih luščijo vzorce, na temelju katerih bi sprejemala odločitve. Pri podatkovno vodenem poslovanju ne gre samo za to, ali imamo lepe ponazoritve finančnih ali prodajnih kazalnikov, ampak kakšen imamo vpogled v minulo, trenutno in prihodnje poslovanje. In to na vseh področjih, od prodaje, nabave in proizvodnje do kadrov, sredstev in storitev. In prav tukaj vidim največji izziv.

Podjetja veliko teh podatkov sploh ne spremljajo oziroma jih imajo v obliki, ki je ne morejo obdelovati. Težava je torej že v osnovni informatizaciji poslovnih procesov in delovnih postopkov. Veliko jih namreč še poteka v papirni obliki ali peš. Dejstvo je, da podjetje ne more obvladovati poslovanja z uporabo orodij za poslovno analitiko, če poslovanje ni digitalizirano. To je temelj. Povsem druga stvar pa je, ali ima znanje in predvsem voljo, da to izvede.

Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije. In prav to zavira tako digitalizacijo kot uvajanje sodobnih analitičnih orodij. Paradoks je, da so bili nasprotniki novih tehnologij v preteklosti predvsem preprostejši ljudje, lastniki kapitala pa so se zavedali pomena vlaganj. Danes je stvar obrnjena na glavo. Zaposleni se velikokrat bolj zavedajo potrebe po novih orodjih kot lastniki podjetij in menedžerji.

Digitalizacija poslovanja in posledično uporaba novih tehnologij za izkoriščanje vrednosti v podatkih sta mana za podjetja, ki si prizadevajo za dobiček. Za vsa tista, ki hočejo biti učinkovitejša in hkrati konkurenčnejša. Odlično je, da so nove tehnologije, kot sta poslovno poročanje in analitika v oblaku, postale tako dostopne tudi manjšim in srednjim podjetjem. Prav ta podjetja namreč dobro razumejo logiko biznisa in so nove tehnologije pripravljena hitreje usvojiti.

Napoved za leto 2025: Vsakih 18 sekund bomo imeli eno digitalno interakcijo
2 uri
Količina podatkov v svetu se bo v prihodnjih šestih letih povečevala za povprečno 61 odstotkov na leto in z lanskih 33 do leta 2025 narasla na 175 zetabajtov; delež podatkov, ki se takoj obdelujejo, bo do tedaj dosegel skoraj tretjino.
Na članek...

Večina današnje ekonomije je odvisna od podatkov in ta odvisnost bo v prihodnosti samo rasla, ocenjuje IDC v svojem novem poročilu »Podatkovna doba 2025« (Data Age 2025), ki ga je sponzoriralo podjetje Seagate.

Podjetja bodo zajemala, urejala in hranila še več podatkov v vsaki fazi oskrbovalne verige, organizacije bodo nabirale ogromne količine podatkov o strankah, uporabniki pa bodo integrirali družbene medije, zabavo, hrambo v oblaku in poosebljane storitve v vse vidike svojega življenja v realnem času.

Že današnja količina podatkov v svetu je tako rekoč nepredstavljiva, napovedano petkrat večjo pa IDC ocenjuje kot »osupljivo«.

Stolpci, visoki do lune

Zetabajt pomeni bilijon (10 na dvanajsto) gigabajtov, kar si ne moremo predstaviti drugače kot s slikovitimi primerjavami. »Če bi lahko 157 zetabajtov spravili na plošče blu ray, bi te lahko naložili v 23 stolpcev, visokih do Lune,« je ponazoril David Reinsel, višji podpredsednik IDC. »Če pa bi želeli to količino shranili na največje današnje trde diske, bi jih potrebovali dobrih 12,5 milijarde.«

IDC v novem poročilu poudarja, da je napovedanih 175 zetabajtov dobrih devet odstotkov več od njegove lanske napovedi o rasti »podatkovne sfere«, kot imenuje skupno maso vseh podatkov, ki se ustvarjajo, hranijo in kopirajo v svetu. Rast je presegla tudi najbolj optimistične napovedi tega analitskega podjetja.

Nenehni tokovi podatkov

IDC v poročilu pojasnjuje, da se podatkovna sfera sestoji iz treh segmentov – jedra (core), roba (edge) in končnih točk (endpoints).

Jedro zajema tradicionalne podatkovne centre (operativne podjetniške, kot so tista za poganjanje telefonskih in električnih omrežij) ter podatkovne centre v oblaku (javne, zasebne in hibridne).

Rob združuje podjetniške strežnike in druge naprave, ki niso vključeni v podatkovne centre (strežniške sobe, posamezne strežnike, bazne postaje, prehode in manjše lokalne podatkovne centre za hitre odzive).

Končne točke pa zajemajo naprave na robu omrežij (osebne računalnike, pametne telefone, industrijske senzorje oziroma IoT-naprave, AR/VR-naprave, nosljive naprave, povezana vozila in druge).

Selitev podatkov v jedra

Jedro ima kritično vlogo, ker skrbi za osrednje shranjevanje in arhiviranje, delovanje storitev, globljo analitiko, upravljanje in nadzor ter skladnost s predpisi. Podatki bodo nenehno potekali od roba in končnih točk do jedra ter nazaj, pri čemer bo vsaka lokacija igrala pomembno vlogo v celoti podatkovne sfere.

Eksplozija podatkov, shranjenih v oblaku, se bo ujemala z rastjo podatkov, shranjenih v jedru oziroma v podatkovnih centrih, poudarja IDC. Podjetja namreč želijo centralizirano upravljanje in dostavljanje podatkov, prav tako pa njihovo večjo uporabo za nadzor poslovanja in uporabniških izkušenj. Potreba po hranjenju in upravljanju vseh teh poslovnih in uporabniških podatkov spodbuja rast podatkovnih centrov v oblaku, ocenjuje poročilo IDC.

Mešanje tehnologij shranjevanja

Začenši z letošnjim letom bo več podatkov shranjenih v podjetniških jedrih kot v vseh končnih točkah na svetu, poudarja poročilo. V tem smislu se bo nadaljevalo mešanje starih in novih tehnologij shranjevanja.

Ob hitri rasti tako trga tradicionalnih trdih diskov z vrtljivimi magnetnimi ploščami (HDD) kot tudi trga fiksnih oziroma polprevodniških diskov (SSD) se bo, zahvaljujoč zniževanju cen, začela tudi rast trga tehnologij NVM-NAND.

IDC poudarja, da tračne enote ne bodo odmrle, ampak bo njihov trg rasel, ker ponujajo »ekonomično shranjevanje in sijajne funkcije arhiviranja«.

Obdelava v realnem času

IDC napoveduje, da bo leta 2024 količina podatkov, shranjenih v jedru, že dvakrat večja od količine tistih, shranjenih v končnih točkah. To je zanimiv trend, glede na dejstvo, da so pametni telefoni zadnja leta precej povečali svoje zmogljivosti shranjevanja.

Rob podatkovne sfere bo nadaljeval hitro rast, saj ga bosta poganjala predvsem internet stvari (IoT) in vse večji premik k uporabi podatkov v realnem času namesto podatkov, shranjenih za poznejšo uporabo.

Poročilo napoveduje, da bo imela povprečna oseba leta 2025 blizu pet tisoč digitalnih interakcij na dan, precej več od današnjega povprečja od 700 do 800 interakcij. Danes ima več kot pet milijard uporabnikov vsak dan interakcije s podatki, leta 2025 pa se bo njihovo število povzpelo na šest milijard oziroma 75 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Interakcija na vsakih 18 sekund

Čez šest let bo tako povprečna oseba imela vsaj eno digitalno interakcijo na vsakih 18 sekund. Večina teh interakcij bo potekala samodejno prek milijard IoT-naprav po vsem svetu.

Ostanimo pri zanimivih napovedih IDC, industrija bo v prihodnjih šestih letih na trg dostavila naprave za shranjevanje s skupno zmogljivostjo 42 zetabajtov. V istem obdobju bodo naprave interneta stvari ustvarile 90 zetabajtov podatkov.

Leta 2025 bo 49 odstotkov vseh podatkov shranjenih v okolju javnega oblaka. V istem letu pa bo skoraj tretjina (30 odstotkov) ustvarjenih podatkov uporabljana v realnem času, kar bo nekoliko olajšalo problematiko shranjevanja.

Napoved za leto 2025: Vsakih 18 sekund bomo imeli eno digitalno interakcijo
Foto: Shutterstock
Novi 2008 bo PSA izstrelil med velesile trga malih SUV
3 ure
Oglat, velik in tudi povsem električen 2008 cilja na prodajni vrh.
Na članek...

Skupina PSA ima »nos« za majhne SUV oziroma športne terence. Letos si je v Evropi odrezala kar 27 odstotni delež tega obetavnega in rastočega razreda. Z novim 2008, pa se bo premaknile še višje, na 30 ali več odstotni delež. Ta bo prvič tudi povsem električen.

Številke so zgovorne in same od sebe pojasnjujejo zakaj ima francoski PSA kar pet modelov v nekdaj nišnem razredu B SUV. To so peuget 2008, citroëna C3 aircross in C4 cactus ter opla crossland X in mokka X. Skupaj so le v prvem četrtletju letos v Evropi našli 153 tisoč kupcev in si odrezali 27 odstotni delež trga, ki je v istem obdobju prepričal 569 tisoč kupcev – 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Celoletna napoved za 2019 kaže na prodajo 1,99 milijona malih B SUV v Evropi, prihodnje leto pa na 2,16 milijona. Lani je bilo prodanih 1,83 milijona malih SUV.

Peugeot 2008 je še letos, kljub očitni starosti, v odlični formi. V šestih letih je prepričal prek milijona evropskih kupcev, od tega pet tisoč slovenskih. Še v prvih treh mesecih letos si je izboril četrto mesto v evropski prodaji, prepričal je prek 45 tisoč kupcev, lani je bil drugi – takoj za renaultom capturjem.

Leta 2017 je bilo za 2008 najuspešnejše, v Evropi je našel prek 180 tisoč kupcev.

Novi 2008 ima zato upravičeno visoke cilje, ki bržkone segajo na sam prodajni vrh. Oblikovno zvesto sledi modelu 208 in je obenem bolj oglat in precej večji. Po merah je prerasel tudi prvi 2008, saj je denimo v dolžino zrasel iz 4,16 na 4,3 metra, prtljažnik pa ima v osnovi skoraj sto litrov več prostora, 434 namesto 338 litrov.

V kabini je 2008 dobil i-Cockpit druge generacije, funkcijam bo mogoče ukazovati glasovno, osrednji zaslon pa bo velik do deset palcev. Nov parkirni asistent bo deloval tudi pri le 60 centimetrih dodatnega prostora, 2008 bo tako parkiral v le 4,9 metra veliko parkirno luknjo.

Motorni del bo večinoma znan, sestavljen bo iz 1,2 litrskega puretech turbo bencinarja s 74, 96 in 114 kilovatov ter 1,5 litrskega BlueHDI dizla z 74 oziroma 96 kilovati.

Popolnoma nov pa bo električni e-2008 s 100 kilovati moči, 50 kWh baterijo in dosegom 310 kilometrov – 30 manj kot lažji e-208. za polnjenje na 11 kW stenski polnilnici boste potrebovali pet ur in 15 minut, na ultrahitrih polnilnicah pa boste 80 odstotkov baterije napolnili v pol ure.

Novi 2008 bo PSA izstrelil med velesile trga malih SUV
Pozor, zaradi kolesarske dirke danes zapore cest med Mariborom in Celjem
19.06.2019 06:19
Kje bodo popolne in kje mobilne zapore cest do nedelje, ko se konča 26. dirka Po Sloveniji?
Na članek...

Zaradi kolesarske dirke po Sloveniji bodo do nedelje zaprte ceste in ulice, mobilne zapore na trasi etap pa bodo trajale med pol in eno uro. Med mobilnimi zaporami upoštevajte navodila organizatorjev oziroma policije.

Pred dirko bodo vozila policije, prav tako pa tudi nekaj vozil organizatorja. Za kolesarji bodo vozila vseh kolesarskih ekip, reševalci in druga spremljevalna vozila. Na dirki bo tudi vozilo, ki bo označeno z napisom “ZAKLJUČEK DIRKE”. Za tem vozilom je promet normalno sproščen.

Kje gredo etape dirke in kaj bo zaprto?

ČETRTEK: Druga etapa ima start ob 11.20 v Mariboru, zato bodo ves dan zaprti Trg svobode, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Ulica Vita Kraigherja in Partizanska cesta (modra cona), v cilju v Celju pa med 6. in 20. uro Ljubljanska cesta, Prešernova ulica in Trg celjskih knezov. Etapa je speljala prek Slovenske Bistrice, Zreč, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah in Štor, prek Svetine in Celjske koče v Celje. Časovnica je tukaj.

PETEK: Tretja etapa je med Žalcem, prek Kamnika, Medvod, Škofje Loke in Idrijo. V Žalcu bodo zapore med 6. in 13. uro (Trubarjeva ulica), 10. in 11. uro (Cankarjeva ulica), že jutri od 22. ure in do petka do 13. ure bo popolna zapora celotne ploščadi Šlandrovega trga. Na cilju v Idriji pa bodo med 6. in 18. uro zapore na Lapajnetovia ulici (od Spara do Soče), Kosovelovia ulici (od parkirišča pod komunalo do Lapajnetove) ter na Mestnem trgu (od Soče do občine), med 14.30 in 15.30 pa še na Lapajnetovi ulici (od križišča do avtobusne postaje). Časovnica etape je tukaj.

SOBOTA: Četrta etapa bo potekala od Nove Gorice do Ajdovščine, speljana je prek Kanala ob Soči, Goriških Brd, v Renče - Vogrsko, prek Štanjela v Vipavo. Na startu bo od 5. do 13. ure popolna zapora Kidričeve ulice, v Ajdovščini pa bo med 6. in 18. uro zaprta Goriška cesta, med 8. in 9. ter med 16. in 17. uro pa spodnji del Goriške ceste. Časovnica je tukaj.

NEDELJA: Zadnja etapa se začne v Trebnjem, gre prek Ivančne Gorice, Žužemberka, Podturna, Brezja, Črnomlja, Metlike in se sklene v Novem mestu. Na startu bo od 6. do 13. ure popolna zapora ceste Trebnje center - Štefan (500 m), na cilju pa že od sobote od 18. ure (do nedelje do 18. ure) Glavni trg, v nedeljo pa med 8. in 17. uro še štirikrat po največ eno uro Kandijska cesta. Časovnica etape je tukaj.

V času kolesarske dirke bo prihajalo do zamud v železniškem prometu:

Sreda, 19. 6., v popoldanskem času: na progah Grobelno – Šentjur, Rogatec – Stranje in Stranje – Imeno

Četrtek, 20. 6. , v popoldanskem času: na progah Grobelno – Stranje in Celje – Velenje

Petek, 21. 6., v popoldanskem času: manjša zamuda na progi Kamnik – Ljubljana

Pozor, zaradi kolesarske dirke danes zapore cest med Mariborom in Celjem
Foto: Shutterstock
To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 6
5 ur
Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička
Na članek...

Miha Dolinšek je z bratom Gašperjem podjetje ustanovil leta 2013. Zdaj ima dve. Lani je s 40 zaposlenimi v družbi Adrial, ki je namenjena prodaji na tuje trge, ustvaril 20,9 milijona evrov prihodkov in 1,5 milijona evrov čistega dobička, v družbi Vallis MG, ki dela v Sloveniji, pa 6,3 milijona evrov prihodkov in 400 tisoč evrov čistega dobička. Te dni bo v poslovni coni Komenda začel 5,5-milijonsko naložbo v logistično-distribucijski center s pisarnami, ki bo imel na strehi košarkarsko igrišče za zaposlene. Kako mu je uspelo in kaj še načrtuje?

Miha Dolinšek se je podjetništva lotil, ko po krizi ni mogel dobiti nobene pametne službe. »Študiral sem ekonomijo, delal pri očetu optiku in tudi naredil šolo za optika, in ker nisem imel denarja, da bi odprl lasten lokal, sem se lotil spletne trgovine. Najprej z lečami, od letos pa še z očali. Zaradi visokih cen kontaktnih leč, te so bile takrat štirikrat dražje, kot so zdaj, sem videl prostor za posel. Takrat v Sloveniji še niso razumeli, kakšne velike možnosti ponuja spletna trgovina,« pojasni Miha Dolinšek, ki vodi spletno trgovino moje-lece.si.

Začetek je bil težak. Prvo leto in pol je bilo jalovo. Delal je cele dneve, njegova plača je bila nižja od minimalne. »Učil sem se, kaj to sploh je spletna trgovina in kako jo narediti prepoznavno. Pisali smo po forumih, ker ni bilo denarja za promocijo. Leče so medicinski pripomoček. Zato so bili ljudje še bolj nezaupljivi, menili so, da ponujamo blago z napako … Dolgo, skoraj tri leta je trajalo, da so ljudje začeli zaupati spletni trgovini z lečami,« se spominja sogovornik.

Z lečami jim je uspelo zaradi najnižje možne cene in takojšnje dobave

Potem jim je uspelo. »Kupce prepričamo z najnižjo možno ceno in takojšnjo dobavo,« pove Miha Dolinšek in pravi, da zato danes leče niso več luksuz. Dobavitelje leč imajo v Evropi, med njimi sta tudi Novartis in Johnson & Johnson. »Zgradili smo si široko dobaviteljsko mrežo. Z njimi imamo dobre odnose, tudi zato, ker smo redni plačniki in večinoma vse blago plačamo vnaprej,« pojasni sogovornik.

V Sloveniji prvi, največji trg Italija

V Sloveniji so danes pri lečah s spletno trgovino, ki jo najdete na naslovu moje-lece.si, največji trgovec, ki ima od 60- do 70-odstotni tržni delež. Njihov največji trg pa je Italija. »Tam se je spletna trgovina leč zelo pozno uveljavila, dosegamo pa veliko rast, tudi zaradi velikosti trga je tam veliko možnosti,« pojasni. Njihov velik trg je še Hrvaška, navzoči so v Bosni, odprli so podjetje v Tirani za prodajo v Albaniji, Črni gori in v Makedoniji.

Letos še na trg očal: nizka cena, dobra storitev

Letos so vstopili še na trg očal, in to zaradi njegovega velikega potenciala. Kontaktne leče namreč zajemajo le med enim in tremi odstotki evropskega trga optične industrije, vse drugo so očala. Optična industrija bo po ocenah letos v Evropi vredna 37 milijard evrov, nam je pojasnil.

Ne motivira ga samo rast njegovih dveh podjetij, ampak tudi to, kar ponuja kupcem: »Hočem dokazati, da je lepa očala mogoče kupiti razmeroma poceni,« pove Miha Dolinšek.

Pri očalih ponuja tehnološko novo revolucionarno možnost pomerjanja

Tudi pri očalih svojo prednost vidi v njihovi nizki ceni, ki jo ponuja v svoji spletni trgovini, kratkem dobavnem roku in pa visoki kakovosti tako očal kot celotne storitve. Ta se začne s tem, da očala pomerite prek spletne kamere. To pomeni, da vas kamera na vašem prenosniku fotografira, potem pa na to fotografijo doda očala, ki ste si jih izbrali na spletni strani moje-lece.si. Tako lahko tudi svojo fotografijo z novimi očali delite s tistimi, ki vam bodo pomagali izbrati za vas najprimernejši okvir. Kako je to mogoče?

»Smo drugi na svetu, ki smo s pomočjo zunanjih sodelavcev razvili virtualno ogledalo, zaradi katerega očala pomerite prek spletne kamere. Virtualno ogledalo vsak okvir očal pretvori v 3D-model, s čimer se lahko vnese na splet. Ta program je za nas razvila ekipa nadarjenih slovenskih programerjev, moja zasluga je, da sem jih znal povezati v tim,« pove Miha Dolinšek.

V dveh tednih še progresivna očala za 65 evrov

Ponujajo sončna očala ter korekcijska očala za daljnovidne in kratkovidne. V dveh tednih pa bodo na voljo še progresivna očala. Cena? »Ponujamo tako očala in stekla znanih znamk ter proizvajalcev kot tudi očala naše lastne znamke Crullé. Če boste izbrali našo znamko, boste lahko progresivna očala, ponujali bomo štiri tipe stekel, pri nas kupili za 65 evrov,« napoveduje Miha Dolinšek. Za bralce, ki ne vedo, kakšne so cene progresivnih očal v klasičnih trgovinah, naj povem, da sem za svoja odštela dobrih 500 evrov, pa niso nič posebnega.

Nizka cena očal pomeni še, da si kupci lažje privoščijo več očal. »Zaradi visokih cen imajo ljudje navadno po en par očal, ki ga zamenjajo vsakih nekaj let oziroma ko se jim spremeni dioptrija. Z nizko ceno pa bodo lahko imeli več okvirjev za različne priložnosti,« pove Miha Dolinšek.

Očala je treba v njihovi spletni trgovini vplačati vnaprej. Sončna očala, če niste zadovoljni, lahko vrnete v dveh tednih po povzetju. Korekcijskih očal pa, ki so narejena po meri, beri po dioptriji vsakega posameznika, ni mogoče vrniti.

Imajo zelo kratke dobavne roke, saj ponujajo samo okvirje, ki jih imajo v zalogi. Za distribucijo v Sloveniji skrbita Pošta Slovenije in GLS, očala pa je mogoče prevzeti tudi v nekaterih klasičnih optičnih trgovinah.

Cilj: osvojiti vso Evropo

»S spletno trgovino z očali želim osvojiti vse evropske trge. Na njih bomo nastopali z lokalnimi partnerji, in sicer so to spletne trgovine z lečami. Izbiramo zanesljive, ki imajo velike tržne deleže in s katerimi že sodelujemo. Izbrali smo jih, ker imajo že bazo strank, ker bodo imeli kupci pri njih možnost lokalnega prevzema očal. Očala bomo prodajali prek njihovih spletnih trgovin in prek naše lastne. Namen je, da prodajo prek naše strani Crullé.com razširimo po vsej Evropi,« napoveduje Miha Dolinšek.

Novi prostori z igriščem za košarko

Adrial in Vallis MG zdaj poslujeta v Kamniku v poslovni coni nekdanjega Stola Kamnik. Ker Miha Dolinšek pričakuje še veliko nadaljnjo rast obeh podjetij, zlasti Adriala, ki posluje na tujih trgih, se je odločil za naložbo v nove prostore. Pred kratkim so dobili gradbeno dovoljenje za 4.800 kvadratnih metrov velik logistično-distribucijski center s pisarnami, ki bo stal v poslovni coni Komenda. »Tu bomo na strehi imeli tudi košarkarsko igrišče oziroma igrišče za odbojko in tenis za zaposlene. Imeli bomo še fitnes in interno restavracijo. Želim, da bi bili prostori za vse nas prijazni. Verjamem, da so ljudje, če se dobro počutijo, so tudi bolj učinkoviti,« razloge za te načrte pojasnjuje Miha Dolinšek.

Naložbo v trinadstropen objekt ocenjuje na 5,5 milijona evrov, v kar je vključena tudi cena zemljišča. Večino, natančneje 60 odstotkov naložbe, bodo financirali iz lastnih sredstev, za preostalo bodo najeli posojilo. Vanjo se nameravajo vseliti do prihodnje pomladi.

To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše
Foto: Tomaž Kos/Vallis
(intervju) Kakšno je sevanje v medicini in kaj drži v nadaljevanki o Černobilu
9 ur

David Townsend je med drugim profesor na oddelku za radiologijo na National University of Singapore. Na konferenci o jedrskih meritvah in metodah ANIMMA 2019 v Portorožu je opravil predavanje z naslovom Radiofobija: lažne novice in alternativna dejstva. Po predavanju smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Predavali ste o lažnih novicah o sevanju v medicinskih postopkih. Pred kratkim je bila zelo odmevna serija HBO o jedrski nesreči v Černobilu. Prosim vas za komentar. Je bilo v seriji kaj lažnih novic o vplivih radiacije na človeka?

Naj najprej pojasnim, da sem predaval o radiaciji v medicini. To je moje področje. Pri nesrečah, kakršni sta bili v Černobilu in Fukušimi, so ravni radiacije veliko višje. V oddaljenosti od reaktorja pa je bilo prebivalstvo izpostavljeno veliko nižji stopnji radiacije, zato se lahko ti tematiki deloma prekrivata. Govorim namreč o milisivertih sevanja, in ne o stotinah sivertov, kot je radiacija na mestu jedrske nesreče.

Običajno se zastavlja vprašanje, ali se je stopnja obolelih za rakom povečala pri prebivalstvu, ki je bilo izpostavljeno sevanju. Kar sem prebral, predvsem o Fukušimi, nekaj let po nesreči ni podatkov o povečanem pojavu raka med otroci, čeprav so morda bili izpostavljeni sevanju, večjemu od običajnega. Ne govorim o sevanju na kraju nesreče, takemu sevanju nočete biti izpostavljeni. V oddaljenosti od reaktorja pa ni podatkov o tem, da bi med sevanju izpostavljenim prebivalstvom zraslo število obolelih.

V seriji je tudi zgodba o ženski, ki naj bi prejela sevanje od moža, gasilca. Je to mogoče?

Ja, seveda. Govorimo o dveh vrstah radiacije. V enem primeru je vir stroj, ki mu je pacient izpostavljen. Ko izključite stroj, sevanje preneha. Drugo pa je jedrska medicina, ki jo uporabljajo v vseh bolnišnicah, kjer pravzaprav vbrizgajo radiacijo v pacienta in analizirajo, kam gre radioaktivnost. S tega vidika postane pacient radioaktiven. Soproga ali zdravnik bosta v tem primeru prejela sevanje od pacienta. Ko je pacient izpostavljen sevanju, se lahko aktivirajo radionuklidi v njegovem telesu in bolnik postane radioaktiven. Zaposleni, ki delajo s takimi pacienti, so lahko deležni precejšnje izpostavljenosti, ker vsak dan delajo s številnimi bolniki. Izpostavljen je tudi gost v kavarni, ki kasneje sedi ob takšnem pacientu, vendar je njegova izpostavljenost nizka. Pravzaprav smo vsi radioaktivni, a je naša stopnja sevanja zelo nizka.

Še eno vprašanje, povezano s serijo. Omenjena ženska je bila noseča, vendar je ostala zdrava, sevanje pa naj bi absorbiral otrok. Kaj menite o tej trditvi?

Ja. Različna tkiva so različno občutljiva. Nekateri organi so zelo odporni. Na primer možgani. Izpostavite jih lahko določeni stopnji radiacije, ker so zelo robustni. Spolni organi pa so veliko bolj občutljivi. Med zdravniškim pregledom vam pogosto zaščitijo posamezne organe, vendar nikoli glave. Enaka stopnja sevanja bo imela veliko šibkejši učinek na nekatere organe in veliko močnejšega na primer na organe za reprodukcijo. Odgovor je: ja, to je mogoče. Nerojeni otroci, ki se hitro razvijajo, so lahko zelo občutljivi. Zato nosečnic ne izpostavljajo nobenemu sevanju, razen če ni ogroženo življenje matere.

Kaj je bilo glavno sporočilo vašega portoroškega predavanja?

Sicer nimamo uveljavljene znanstvene metode, ki bi pokazala, kakšno je tveganje za nastanek raka zaradi medicinskih postopkov. Zelo pa smo zmanjšali dozo sevanja, ki jo potrebujemo v medicini. Sporočilo bolnikom je, da jim ni treba skrbeti. Ljudem pa je zelo težko razumeti tveganje. Kakšno je tveganje pri letalskem poletu? Če se zruši Boeing, umre veliko ljudi, a če seštejete milijone ljudi, ki letijo, je tveganje veliko manjše kot vožnja z avtom iz Portoroža v Ljubljano. Če nimate druge izbire, sedete v avto in prevzamete to tveganje. Če ljudje menijo, da je nek medicinski postopek tvegan in mislijo, da postopka ne potrebujejo ali lahko izberejo drugega, netveganega, se ne bodo odločili za prvi postopek, ker so slabo informirani. Slabo obveščenost spodbujajo številni neodgovorni mediji. Krivi pa so tudi znanstveniki. Saj ne da bi prirejali podatke, pač pa jih napihujejo in rečejo: »Tu je velik problem, potrebujem sredstva, da ga preučim.« To sem sicer povedal cinično, vendar pa je v teh besedah tudi precej resnice.

(intervju) Kakšno je sevanje v medicini in kaj drži v nadaljevanki o Černobilu
Foto: Borut Hočevar
Novi clio – skoraj domači adut za nove zmage 1
10 ur
Renault clio je brez dvoma že desetletja najbolj slovenski avtomobil, z dobrimi štirimi metri dolžine v peti generaciji pa ob oblikovni evoluciji in za malo več denarja ponuja veliko tehnične sodobnosti in dobrega počutja.
Na članek...

V Sloveniji najbrž ni veliko modelov, ki bi lahko spisali toliko različnih zgodb, kot jih je v treh desetletjih z vseh koncev dežele priskrbel »naš« renault clio. O tem poleg spominov novinarskih kolegov ob srečanju z vsemi generacijami priča tudi zajetno število komentarjev, ki so se na družbenih omrežjih vsuli po objavi fotografij s prve vožnje z novo, že peto generacijo v glavni vlogi.

Na plan so privreli bogati spomini na njihovega clia in dogodivščine s prednjih in zadnjih sedežev, domiselne TV-oglase (gotovo se spomnite šejkovega sina in slogana »Ima vse, kar imajo veliki«) ter fotografije iz zasebnih albumov – od skeniranih s prvim cliom ter dedkom ali očetom za volanom do digitalnih dogodivščin z enim izmed cliov v glavni vlogi – naj bo to na startu lokalnega relija, pred dopustom polno naložen z družinskimi pripomočki ali pa na avtovleki.

Ni manjkal niti ekskluzivni williams v značilni modri barvi in z zlatimi platišči, nekdo je ovekovečil celo norega V6 s sredinskim motorjem in 230 »konji«, vtise pa so dopolnili »manekenka« thalia, pred časom skoraj obvezni karavan ter popoprani RS z dvosklop­čnim menjalnikom in zmogljivim turbobencinarjem. Zgodb od leta 1990 do danes se je nabralo res ogromno...

Prefinjeno zglajena zunanja podoba

Novo poglavje uspešnice s septembrom odpira peta generacija, ki bo na evropske ceste prihajala tudi iz novomeškega Revoza. Tako ne preseneča, da sem na zahodnem robu Evrope komaj čakal, da sedem za volan novega clia, poleg twinga najbolj slovenskega avtomobila ta hip. Na prvi pogled je novinec precej podoben zdajšnjemu, kar ni slabo, saj so Francozi z njim namesto na uporabni racionalizem zaigrali na čustva.

Moderne in elegantne linije odhajajočega modela so tako le nekoliko zgladili, še največja sprememba spredaj so ob mogočnejši maski z večjo odprtino za hlajenje motorja luči v obliki črke C, ki so že serijsko na voljo v polni LED-izvedbi. V le nekaj prefinjenih podrobnostih je dodelan tudi zadek s tanjšo zavorno lučjo nad zadnjim steklom in bolj poudarjenimi lučmi na izboklinah zadnjih vrat.

Kljub evoluciji novi clio pade v oči, sploh pri tistih, ki ga že vozijo. K boljši prepoznavnosti in iskanju pozornosti pripomorejo tudi nove barve, predvsem oranžna je bila ta, ki je na Portugalskem lomila vratove, z različnimi okrasnimi elementi pa je poskrbljeno tudi za ščepec individualizacije.

Novi clio je ob tem za 1,4 centimetra krajši od predhodnika in meri manj kot 4,05 metra. Za tri centimetre nižja je tudi streha, ki zdaj meri 1,42 metra, zaradi pametnejše arhitekture pa je v kabini in prtljažniku več prostora – prostornina prtljažnika z dvojnim dnom tako znaša 391 litrov oziroma 61 litrov več kot pri predhodniku, kar je največ v razredu, z zlaganjem klopi pa nastane ravno dno.

Revolucija za petimi vrati

Prav potniški prostor in vozniški sedež sta zaradi dobrega počutja, moderne zasnove in prostornosti tako spredaj kot zadaj zvabila največ odobravanja.

V notranjosti se je res zgodila revolucija, poleg kakovostnejših materialov, izboljšane ergonomije in večje preglednosti armaturne plošče pa so najopaznejši digitalni merilniki in pokončen zaslon multimedijske naprave. Clio je z 9,3-palčnim zaslonom rekorder v razredu, ob tem brskanje po menijih ni zapleteno, grafika pa je glede na prej naravnost odlična.

Tudi za merilnike nihče ni našel slabe besede, voznik si med drugim lahko prilagodi videz in barve, izboljšani so že tako udobni sedeži, ob izbiri ambientalne svetlobe v različnih tonih pa ugajata debelejši volan in krajša prestavna ročica, ki je zaradi dvignjene osrednje konzole vseeno bližje voznikovi roki.

Občutek v notranjosti je zaradi mehkih materialov, različnih barv in tekstur res odličen in – še posebej v različici initiale paris s prešitim usnjem – spominja na avtomobile višjega cenovnega razreda, kar bo gotovo ena izmed konkurenčnih prednosti malega Francoza.

Trije bencinski in dva dizelska motorja za boljšo popotnico

Da je iz pravega testa za kupce z različnimi potrebami, je novi clio dokazal tudi na idiličnih portugalskih cestah. Najmanj zahtevni bodo posegli po vstopnem atmosferskem litrskem bencinarju s 53 kilovati (72 konjskih moči), večina slovenskih kupcev pa bo izbrala litrski turbobencinar s 74 kilovati (sto konjskih moči). Oba sta na voljo s petstopenjskim ročnim menjalnikom, močnejšega pa odlikujejo zgledne zmogljivosti in varčnost stroja.

Na vrhu ponudbe je 1,33-litrski bencinski motor s 96 kilovati (130 konjskih moči) in sedemstopenjskim dvosklop­čnim menjalnikom EDC.

V praksi se mu najbolje poda nova stopnja opreme R.S. line, ki z nekaj spremembami na karoseriji (drugačen vzorec maske, atletski zadek, športni izpuh) in notranjosti (športni sedeži, v usnje oblečen volan, stopalke iz aluminija) ponazarja Renaultov športni program. V ponudbi bosta tudi 1,5-litrska turbodizla s 63 oziroma 85 kilovati (85 in 115 konjskih moči), ekološko ozaveščene kupce pa bo razveselil podatek, da lahko čez leto dni pričakujemo hibridno različico.

Vzoren tudi z vidika varnosti, a za višjo ceno

Za varnost je pričakovano dobro poskrbljeno, samodejno zaviranje v sili je serijsko in poleg pešcev prepoznava tudi kolesarje, serijski je tudi dvostopenjski opozorilnik oziroma asistent za držanje smeri, na voljo je še sistem prepoznave mrtvih kotov.

Clio ima kot prvi renault še 360-stopinjski pogled okoli vozila, v mestu prav pride samodejno parkiranje, aktivni tempomat s funkcijo asistence za zastoje, ki deluje v razponu od nič do 170 kilometrov na uro, pa je na voljo le pri močnejšem bencinarju z ­EDC-menjalnikom.

Clio pete generacije bo na slovenske ceste zapeljal septembra, deloma tudi iz bližnjega Revoza. Cena bo pričakovano nekoliko višja kot doslej, kar pri Renaultu upravičujejo z več udobja in kakovostne vsebine, preskok pa bo še vsaj leto dni »krpal« takrat že stari clio.

Širitev e-mobilnosti: več polnilnic v službeni garaži in sodelovanje operaterjev infrastrukture
11 ur

Garaža v kleti poslovne stavbe na Dunajski 119 v Ljubljani je prva pri nas z večjim številom polnilnih postaj za električna vozila. Postavila jih je družba GEN-I, kjer je od približno 70 službenih vozil dobra polovica električnih avtov ali priključnih hibridov.

Ene ali dveh polnilnic v eni stavbi ni težko postaviti, če pa jih želite več, se začne »veselica«, je pojasnil predsednik uprave GEN-I Robert Golob. Stavbe namreč niso projektirane za polnjenje večjega števila avtov hkrati, zato se je treba »uskladiti z omrežjem, z nizko- ali srednje napetostnim«. GEN-I je v klet na Dunajski, kjer je sedež podjetja, napeljal svoj kabel od bližnje transformatorske postaje in tako rešil težave.

Vsaj začasno. Število polnilnih mest bodo namreč povečevali, kar pomeni, da bodo sčasoma potrebovali močnejši kabel, poleg tega pa lahko »zmanjka prostora v transformatorski postaji«.

Takšne težave bodo odložili tako, da bodo nadgradili polnilnice, je nadaljeval vodja razvoja v GEN-I Sandi Kavalič. Nekaterim polnilnicam so že dodali algoritme, s katerimi bodo lahko izbirali, katera vozila naj polnijo prej in katera kasneje.

»Če bi zjutraj, ko pridejo ljudje v službo, začeli s polnjenjem vseh avtov hkrati, bi potrebovali veliko električne moči. Veliko pa si lahko pomagamo, če zamaknemo polnjenje nekaterih vozil,« je pojasnil Kavalič. »S pametnimi algoritmi skušamo omogočiti, da ne bodo potrebne dodatne inštalacije.«

Skupaj imajo 25 polnilnic na treh lokacijah: v Ljubljani, Krškem in Novi Gorici. Večina polnilnih je Etrelovih, nekaj tudi Metronovih. Dve sta 10-kilovatni, druge so 22-kilovatne, kar je dovolj, da napolni Teslo v štirih urah.

»To je povsem dovolj. Vsak dan se vozim z električnim avtom v eno smer sto kilometrov in mi zadošča polnilnica v službi,« je zatrdil Golob. Takšnih polnjenj je 85 odstotkov vseh polnjenj tudi na Norveškem. Ultra hitre polnilnice pa bodo stale na povsem novih lokacijah, zlasti blizu elektrarn in visokonapetostnih stikališč in seveda zelo blizu avtocest, je razmišljal Golob. »Daljnovodov do črpalk se ne bo splačalo postavljati, ceneje bo postaviti polnilnice ob daljnovodih.«

V GEN-I so razvili tudi kartico, s katero želijo strankam omogočiti polnjenje na svojih polnilnicah in tudi na polnilnicah vseh ponudnikov, ki se bodo vključili v sistem. Dogovorili so se že z Elektro Ljubljana, ki upravlja največ e-polnilnic v Sloveniji, polovica je njihovih, polovica pa je v lasti drugih podjetij.

Elektro Ljubljana je odprta za povezovanje, sta zatrdila Golob in direktor tehničnega področja v Elektro Ljubljana Jurij Curk.

Članarina za imetnike kartice GEN-I znaša en evro na mesec, prvih 12 mesecev imetnikom ne bo treba plačevati električne energije za polnjenje avtov. Kasneje bodo odjemalci GEN-I in Elektra energije poravnali strošek za polnjenje prek položnice za elektriko: »To bo manjši del celotnega računa za elektriko, storitev bo za uporabnike preprosta in pregledna, ne bo se jim treba ukvarjati z vprašanjem, ali imajo dovolj dobroimetja na kartici.«

In zakaj bi se sistemu GEN-I pridružili lastniki oziroma upravljalci polnilnic? »Izstavljali bomo račune, skrbeli za plačila, reševali morebitne reklamacije, vodili klicni center in drugo. Vse to že imamo. Novega lastnika polnilne infrastrukture bi taka opravila stala bistveno več, če bi jih opravljal sam, kot če bi to počel prek nas,« je odgovoril Golob.

Širitev e-mobilnosti: več polnilnic v službeni garaži in sodelovanje operaterjev infrastrukture
Foto: Borut Hočevar
Nove Finance že v aplikaciji
12 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Nemci poskrbeli za rast prodaje avtov v Evropi, Hrvati so nam tesno za petami 1
13 ur
Prejšnji mesec je na evropskem avtomobilskem trgu prišlo do rahlega zasuka. Prodaja je prvič po lanskem avgustu zrasla, sicer za skromne štiri promile. Sosednja Hrvaška pa se je po prodaji avtov približala Sloveniji.
Na članek...

Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je maj prinesel otoplitev na avtomobilski trg. Nove lastnike je dobilo 1,4 milijona osebnih avtomobilov oziroma okoli tisoč več kot maja lani. Po lanskem avgustu je to prva mesečna rast prodaje.

Majsko rast je gnal nemški trg

Glavni »krivec« za spremembo trenda je nemški trg, ki je maja poskrbel za 9,1-odstotno rast prodaje. Prodajo so spodbudili nekateri domači avtomobilski proizvajalci, ki so kupce novih avtomobilov nagradili s popusti do 7.500 evrov in tako pospešili menjavo starih dizelskih avtomobilov – tem grozi prepoved vstopa v vse več nemških mest – za nove čistejše avtomobile.

Med petimi največjimi avtomobilskimi trgi v Evropi je skromno rast dosegel le francoski. V Veliki Britaniji, Italiji in Španiji pa je bila prodajna bilanca tudi prejšnji mesec negativna. Evropski trg je sicer v prvem petmesečju letos negativen.

Prodaja osebnih vozil je dosegla 6,74 milijona, kar je za 2,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Najbolj rastoče in padajoče znamke

Med najhitreje rastoče znamke so se prejšnji mesec uvrstili Lexus (26-odstotna rast), BMW in Seat (vsak 15 odstotkov), Citroën s 14-odstotno rastjo in Toyota, ki je prodala 11 odstotkov več vozil kot maja lani. Znamke, ki so doživele največji upad, pa so bile Alfa Romeo z 49-odstotnim zmanjšanjem prodaje, Nissan z 18-odstotnim upadom, Jeep s 13-odstotnim, Renault, ki je upadel za desetino, in Volkswagen z 8,6-odstotnim upadom.

Hrvati nas dohitevajo

Med redkimi trgi, ki so maja zrasli, se je znašel tudi hrvaški. Prejšnji mesec so naši južni sosedi prodali oziroma registrirali 9.160 novih osebnih avtomobilov, kar je slabih pet odstotkov več kot maja lani. Pomladni meseci vsako leto prinesejo rast števila registracij na Hrvaškem, saj se v tem obdobju zbudi trg avtomobilov za izposojevalnice oziroma rent-a-car podjetja. Ti letno kupijo kar dve tretjini osebnih avtomobilov, prodaja fizičnim osebam je tako precej skromna.

Razlika le še deset odstotkov

Prodaja avtomobilov na Hrvaškem je maja presegla prodajo v Sloveniji za skoraj dva tisoč vozil in tako zmanjšala zaostanek na letni ravni na slabih deset odstotkov. Od januarja do konca maja je bilo na Hrvaškem registriranih skoraj 30 tisoč vozil, v Sloveniji pa 33 tisoč. Razlika med trgoma se torej zmanjšuje, v preteklosti pa je bil hrvaški trg tudi za polovico manjši od slovenskega.

Dvomljiva statistika

Da statistika ni vselej dober kazalnik razmer, smo pisali v začetku meseca. Slovenski trg je letos sicer upadel za 3,6 odstotka, realna prodaja, ki ne vključuje izvoženih vozil, pa je po naši analizi celo nekaj večja kot lani. Po besedah novinarskih kolegov se z izvozom srečuje tudi hrvaški trg. Ta se je letos povečal, kar realno rast trga postavlja pod vprašaj.

Nemci poskrbeli za rast prodaje avtov v Evropi, Hrvati so nam tesno za petami
Naslovne zgodbe Financ
14 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Najbolj brani članki danes
14 ur
1. Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?2. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije 3. Končno: država ima le še četrtino in eno delnico
Več ▼

1. Življenje brez Adrie: kam in s kom bi lahko leteli z Brnika?

2. Adria Airways propada? Kaj se dogaja in temelji superhikovske ekonomije

3. Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB

4. (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri

5. Uradno: nadzorni svet SDH potrdil prodajo Abanke; neuradno za okoli pol milijarde evrov

6. (intervju) Bi plačali transformator za soseda, ki je kupil e-Porscheja?

7. Lekcije propada nacionalnih letalskih družb Malev in Estonian Air

8. Ste v bloku uredili fasado? Kako lahko strošek izkoristite pri prodaji stanovanja?

9. BMW F 750 GS & F 850 GS: herr Flick brez palice, očal in z rahlo skuštranimi lasmi

10. Top službe - služba za finančnika v Bratislavi, priložnosti še v Siemensu, Atlantic Grupi, Comtradeu, Medisu, BSi ...

Kako želi Mark Zuckerberg z libro spremeniti plačevanje
15 ur
Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Na članek...

Facebook se je pridružil trgu kriptovalut in predstavil svojo libro, ki naj bi v javnost prišla v prvi polovici leta 2020. Gre za poskus prodora onkraj družbenih omrežij in iskanje novega trga na področju spletnega poslovanja. Libra naj bi omogočala enostavne nakupe in pošiljanje denarja z izredno nizkimi stroški za uporabnika.

Poleg tega je Facebook ustvaril hčerinsko podjetje Calibra, ki bo bedelo nad digitalnim shranjevanjem libre, izmenjevanjem in kupovanjem izdelkov oziroma storitev. Calibra bo tudi povezana s Facebookovima platformama WhatsApp in Messenger, ki imata vsaka poldrugo milijardo uporabnikov. S tem naj bi bilo pošiljanje denarja enako preprosto kot pošiljanje sporočila. Sama storitev sicer ni huda novost – to že omogočajo mnoge družbe, ki so tudi na slovenskem trgu (nemška banka N26, slovensko finančnotehnološko podjetje mBills, pa tudi določene banke), podobno novost pa s skupnim projektom Flik snujejo tudi slovenske banke.

Calibra naj bi prav tako skrbela še za zasebnost posameznikov, saj naj bi preprečevala zbiranje podatkov s Facebookovefa profila posameznika, kar pomeni, da oglaševalci ne bodo imeli dostopa do vaše prave identitete. Tako bodo vse transakcije potekale pod psevdonimom, Facebook pa naj ne bi imel dostopa do teh podatkov.

Kako deluje libra

Najprej bo Libra Association, ki je neprofitna organizacija s sedežem v Švici, »skovala« valuto in jo razdelila med pooblaščene prodajalce, kdo konkretno to bo, še ni jasno. Nato si bo lahko vsak posameznik prenesel digitalno denarnico v obliki mobilne aplikacije Calibra, za katero ne bo potreben Facebookov račun, in v tej aplikaciji bo nato mogoče kupiti libre prek pooblaščenih prodajalcev. Ko bo posameznik kupil to kriptovaluto, bo lahko za storitve plačeval prek spleta. Tako bo lahko posameznik z libro plačal za storitev, kot je naročnina za Spotify ali vožnja z Uberjem. Obe podjetji sta med 28 ustanovitelji konzorcija Libra Association. Nato podjetje prek posrednika izmenja kriptovaluto za evre, dolarje ali katero drugo valuto, posrednik pa nato proda valuto nazaj v konzorcij.

Tudi v ozadju se bo dogajalo veliko stvari. Vsakič, ko bo nekdo kupil libro, bo ta denar položen na bančni račun, tako da bo za vsak evro ali dolar ustvarjeno enako število liber, kar pomeni, da bo v obtoku vedno celotna vrednost. Ta struktura pomeni, da bodo, vsaj v teoriji, lahko »skovali« neskončno mnogo liber, drugače od bitcoina, ki ima zgornjo mejo pri 21 milijonih.

Facebook kot razlog za začetek tega projekta navaja, da 1,7 milijarde odraslih nima osebnega bančnega računa, kar pomeni velikansko število ljudi, ki bi lahko za plačevanje namesto bančnih računov uporabljali preprosto mobilno aplikacijo. Prav tako si želijo, da bi libra omogočala pošiljanje kriptovalut po vsem svetu, a bo verjetno kar nekaj držav izvzetih, predvsem tistih, kjer je delovanje družbenih omrežij omejeno, kot sta Kitajska in Iran.

Priložnosti in grožnje

Pri Facebooku so želeli spremeniti način, kako ljudje kupujemo izdelke in storitve, in s tem tudi znižati stroške, ki so pogosti pri transakcijah z bančnimi karticami. Na drugi strani Facebook ne slovi kot podjetje, ki je najbolj skrbno glede zasebnosti uporabnikov. Prav njihova oglaševalska moč pogosto narekuje, kaj se kupuje oziroma prodaja.

Glavno prednost, ki jo ima Facebook, je gotovo veliko uporabnikov. Facebook obljublja, da bo njihova valuta tudi skozi daljša časovna obdobja stabilna. Druge kriptovalute, kot sta bitcoin in ethereum, pogosto doživljajo velike cenovne vzpone in padce. A ker Facebook posluje s sedmimi milijoni oglaševalcev in več kot 90 milijoni malih podjetij, mora biti valuta, če želi uspeti, stabilna.

S tako velikim deležem potencialnih uporabnikov si Facebook gotovo želi ustvariti platformo, ki bo, vsaj po temeljnem namenu, podobna, a izboljšana platforma, kot jo ima PayPal, ki je prav tako med vlagatelji v konzorcij. Za libro naj ne bi potrebovali bančnega računa. Obljubljajo, da bo pri odobrenih posrednikih mogoče izmenjati gotovino za kriptovaluto, podobno kot v Nemčiji komitentom ponuja spletna banka N26.

Če bo nova valuta uspešna, bi lahko spremenila način našega poslovanja. Na drugi strani so tudi možnosti za neuspeh. In ob slabi varnosti – Facebook je v preteklosti že imel težave s hrambo osebnih podatkov –, se bo verjetno moral izkazati kot skrbnejše podjetje, da mu bodo ljudje zaupali tudi denar.

Kako želi Mark Zuckerberg z libro spremeniti plačevanje
Foto: David Paul Morris/Bloomberg
V Jankovićevi soseski duhov bodo spet brneli gradbeni stroji
15 ur
Nove lastnike je dobilo 29 od 35 nedokončanih hiš v naselju Gabrče na Vrhniki
Na članek...

V naselju Gabrče na Vrhniki se utegnejo v prihodnjih mesecih znova vrteti mešalci betona in drugi gradbeni stroji, ki bodo potrebni za dokončanje nasedlega nepremičninskega projekta s 45 hišami, od katerih jih je ostalo nedokončanih kar 35. Gre za projekt, ki ga je s posojilom Deželne banke Slovenije financirala Electa inženiring, v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, gradil pa je propadli velenjski Vegrad.

Zdaj je okrajno sodišče na Vrhniki našlo kupce tudi za večji del nedokončane soseske. Končni razplet dražb je naslednji: od skupno 35 hiš je bilo prodanih 29. Kupce zdaj čaka plačilo kupnine in dokončanje gradnje, preostalih šest neprodanih hiš pa bo šlo na drugo dražbo, predvidoma jeseni, ko je pričakovati še nižje cene.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kakšen je izkupiček dražbe

Skupen izkupiček od prodaje znaša 2,8 milijona evrov, kupnina pa bo šla Deželni banki Slovenije, ki je imela na hišah vpisanih za skoraj osem milijonov evrov hipotek.

Med kupci so po naših neuradnih informacijah prevladovale fizične osebe, ki bodo z nakupom reševale svoje stanovanjsko vprašanje, nekaj kupcev pa je hiše kupilo tudi z namenom nadaljnje prodaje. Kar 18 od 29 hiš je bilo prodanih po izklicnih cenah, preostalim 11 pa so se cene zvišale. V povprečju so se cene vseh prodanih hiš zvišale za nekaj manj kot pet odstotkov. Celotno preglednico z doseženimi cenami najdete na dnu članka.

Kako visoko gre draženje, ko je cena nizka

Glavni razlog, da je bilo že na prvi dražbi prodanih toliko hiš, je v tem, da je sodišče postavilo izklicne cene pri 70 odstotkih ugotovljene vrednosti. Ali bi bil uspeh še večji, če bi bile cene še nižje? Verjetno, ampak to zakonsko ni mogoče, saj sodišča nepremičnin na prvi dražbi ne smejo prodati za manj kot 70 odstotkov vrednosti.

Je pa tako sklepati na podlagi dražbe hiše, ki je bila na dražbi naprodaj po najnižji ceni, in sicer za 72 tisočakov. Nizka cena je privabila večje število dražiteljev, ki so ceno zvišali za skoraj 35 odstotkov, na 97 tisoč evrov. Za več od tega se je prodalo le devet hiš.

Kaj se je prodalo najdražje in kaj najceneje

Najdražja hiša je bila prodana za 121 tisoč evrov. To je 12.500 evrov nad izklicno ceno, ki je znašala 108.500 evrov. Druga najdražja hiša je šla za 119 tisoč evrov, tretja pa za 117.500 evrov. Najcenejša hiša je bila prodana za 85 tisoč evrov, kolikor je znašala njena izklicna cena.

Sicer je bilo devet hiš prodanih za več kot 100 tisoč evrov.

Bo na drugi dražbi še večja gneča?

Še šest hiš ostaja neprodanih, pričakovati je, da bodo cene še dodatno znižane. Sodišča lahko na drugi dražbi nepremičnine prodajajo za najmanj 50 odstotkov ugotovljene vrednosti. Ali bo to pritegnilo večje število dražiteljev, bo verjetno jasno jeseni.

V Jankovićevi soseski duhov bodo spet brneli gradbeni stroji
Foto: Electa
Banke prodane, konec težav? 3
15 ur
Možnosti za moralni hazard, ki bi vnovič lahko pripeljal do kopanja bančne luknje, je manj. Tudi odgovornost za finančno stabilnost bank zdaj ni več na politiki, kar je dobro.
Na članek...

Slovenski državni holding je v enem dnevu kar malo nepričakovano ekspresno postavil mejnik v bančni sanaciji. Dopoldne so sporočili, da so prodali še 10 odstotkov NLB, popoldne pa, da so celoten delež v Abanki prodali NKBM, ki sodi v portfelj ameriškega sklada Apollo.

Recimo, da smo s to prodajo prehodili precej težaven del poti do konca sanacije bank, ki se je začela pred petimi leti. Težaven zato, ker v Sloveniji državnega premoženja ni politično oportuno prodajati. Zasrbelo je tudi trenutnega predsednika vlade Marjana Šarca, po tem, ko je gledal dokumentarno oddajo Brezno na RTV Slovenija, je neprofesionalno tvitnil, da bi morali krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. No, na SDH so si s tem, ko, vsaj formalno, niso šli k vladi po soglasje, tokrat vsekakor zaslužili svojo, prosto po Šarcu, visoko plačo.

Vsekakor dobra odločitev, miniranje Abanke, tako kot je prodajo NLB v svojem času miniral Miro Cerar, bi znižalo vrednost kupnine. Davkoplačevalci smo tako lahko zadovoljni, del denarja, ki smo ga leta 2013 posodili bankam, smo zdaj dobili nazaj.

A težav, povezanih s sanacijo bank, ne bo še tako hitro konec. Tu še vedno obstaja težava imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki čakajo, da bodo smeli poskusiti iztožiti odškodnino. Nacionalni preiskovalni urad je ovadil nekdanje vodstvo Banke Slovenije, tudi ta zgodba se bo še vlekla. Da bo zares konec sanacije, mora svoje delo opraviti še Družba za upravljanje terjatev bank, kamor so banke prenesle svoje slabe terjatve. Krpanje bančne luknje bo tako trajalo vsaj še pet let. Ob trenutno aktualnih debatah o pravilnosti ali nepravilnosti ocenjevanja kakovosti bilanc pa se je treba tudi spomniti tudi na to, zakaj smo to sploh počeli. Če bi banke poslovale dobro, ničesar od tega ne bi bilo treba početi. Navsezadnje, kdaj ste nazadnje slišali za kak škandal z veliko nedržavno banko SKB?

Slovenske državne banke so bile vodene slabo, imele so slabe portfelje in brez izdatne pomoči davkoplačevalcev bi težko prebrodile krizo. In pazite, če katere institucije, potem morajo banke, v katerih imamo naložen denar in prihranke, biti sposobne prebroditi vsako krizo (žal pa tudi v zahodni Evropi ali ZDA, ki jih pogosto jemljemo kot zgled, ni nič bolje). Do tega je prišlo zaradi slabega upravljanja. Banke, ki so bile dolgo časa v državni lasti, so šefe dobivale na podlagi politične pripadnosti in ti so očitno tako podeljevali tudi posojila.

Ena ugotovitev je torej jasna: dobra stran sicer izjemno težavne sanacije bank je tudi umik državnih bank iz krempljev politike. Možnosti za moralni hazard, ki bi vnovič lahko pripeljal do kopanja bančne luknje, je manj. Tudi odgovornost za finančno stabilnost bank zdaj ni več na politiki. Verjetnost, da bank nikoli več ne bo treba reševati, je večja. A raje nikoli ne recimo nikoli, tudi zaradi vsega, kar smo se v zadnjih letih naučili v Evropi.