Manager
Nižje gospodarsko razpoloženje v nemških podjetjih le začasna motnja
11 min
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je septembra nekoliko poslabšalo. Raziskava v kateri je sodelovalo približno devet tisoč nemških podjetij, je pokazala padec gospodarskega razpoloženja,
Več ▼

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je septembra nekoliko poslabšalo. Raziskava v kateri je sodelovalo približno devet tisoč nemških podjetij, je pokazala padec gospodarskega razpoloženja, saj se je indeks od avgusta znižal za 0,2 točk.

Čeprav se trgovinski spor med ZDA in Kitajsko zaostruje, rasti nemškega gospodarstva ni mogoče vreči iz tira, komentira bančni nemški analitik Uwe Burkert. Nenazadnje rast nemškega gospodarstva pospešuje tudi krepko domače povpraševanje. Nekoliko slabši podatki o stanju naročil v nemški industriji in o obsegu industrijske proizvodnje pa naj bi bila le začasna motnja, meni Burkert (STA).

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
26 min
1. Tasič: Metal bo poslovno leto najverjetneje končal pozitivno2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 20203. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …4. Kako
Več ▼

1. Tasič: Metal bo poslovno leto najverjetneje končal pozitivno

2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020

3. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

4. Kako zelo požrešna je naša država?

5. Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

100 let baleta: Kako drag je Slovencem balet in kako dobra izbira je kariera baletke 1
26 min

Poklicni balet in orkester je v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Opera in balet Ljubljana prisoten okroglih sto let, opera je še starejša gospa, saj jih šteje že 126 let. Odnos Slovencev do opere in baleta pa se je v tem času spremenil, saj v gledališče zaide vedno več mladih in tudi družin. Za dobro predstavo in sedež pa so obiskovalci pripravljeni plačati tudi več kot dvesto evrov, pravi Janez Rozman vodja trženja v Operi in balet Ljubljana.

Obisk operne in baletne predstave pa še vedno velja za svečan dogodek. Gospe se tako kot včasih, odenejo v slovesno večerno toaleto in krzneni plašč, pojasnjuje Rozman. Operni program se pripravlja leto vnaprej, pove umetniški vodja opere Rocc. Biznis poklicne baletke pa še zdaleč ni tako enostaven kot izgleda na odru, pove poklicna baletna solistka o(Ana Klašnja#Ana Klašnja.

Slovenci imamo dober posluh za opero, balet in koncerte

Povprečna letna zasedenost predstav je 80-odstotna, pravi Janez Rozman. »V gledališču tako opažamo tudi vedno več mladih in pa družin, k temu je veliko pripomogla ponudba abonmajskih vstopnic,« pojasnjuje. Direktna prodaja vstopnic je v letošnjem letu zrastla za tri odstotke. Upadel pa je obisk gledališča iz strani podjetij, pove. Glede na podatke finančnega poročila pa je v lanskem letu upadlo število abonentov za sedem odstotkov.

Ob slavnostnem jubileju pa so v SNG Ljubljana pripravili okoli 178 baletnih in opernih predstav ter koncerte. Od tega šest premier, štiri operne in dve baletni. Najbolj znane med njimi pa opera Prodana nevesta, balet Gisell, opera Hoffmannove pripovedke in druge.

Koliko evrov smo pripravljeni odšteti za predstavo?

Na vprašanje koliko evrov so obiskovalci pripravljeni odšteti za predstavo, Rozman odgovarja? »Zelo različno, odvisno od naslova predstave, nastopajočih, sedeža, saj lahko izbirate med 531 sedišči ali pa celo stojite.« Cene pa imajo velik cenovni razpon, kar pomeni, da boste za posamezno predstavo lahko odšteli od deset evrov na balkonu z omejenim pogledom na oder, do 45 evrov za sedež v loži, najcenejša pa stane pet evrov, ampak boste stali.

Praznična evforija dela svoje, najbolje se prodajajo ravno najdražji in najelitnejši sedeži v času novega leta. Takrat je v ceno sedeža sicer vključen še ples, kulinarično doživetje, cena za sedež pa se giblje od 165 evrov vse do 245 evrov po osebi, pojasnjuje Rozman in pove, da se novembrske in decembrske predstave zapolnijo dva tedna pred predstavo, včasih že mesec prej.

Kaj pa najcenejše vstopnice? Najugodnejše vstopnice za predstave boste kupili meseca septembra in junija. Narodno gledališče deluje tako kot šolsko leto, zbudi se v jesenskem času in traja vse do začetka poletja, pravi Rozman.

Kakšen je biznis poklicne baletke?

Ana Klašnja se ukvarja z baletom že od svojega sedmega leta, poklicno od sedemnajstega, z dvajseti leti pa je postala tudi članica baletnega ansambla. Danes je priznana baletna solistka, balet pa je poklic, ki zahteva celega človeka, tako telo kot um, pojasnjuje. Na vsake toliko pa lahko Klašnjo zasledite tudi na televizijskih zaslonov, kot žirantko resničnostnega šova Slovenija ima talent.

»Baletna kariera je naporna, delaš pa lahko dokler ti telo služi in tudi od tega koliko potenciala vidijo drugi v tebi.« Nekateri baletniki pa so aktivni tudi po štiridesetem letu, saj nekatere stvari z leti postanejo enostavnejše, pravi Klašnja.

Na to kako se živi od baleta pa odgovarja, da je z višino plače zadovoljna, lahko bi živela samo od baletne dejavnosti, saj je v primerjavi s plačami svobodnih plesalcev nadpovprečno višja. Na baletno predstavo, predvsem klasično se Klašnja pripravlja dobrih šest tednov. O predstavi pa razmišlja cel čas, predvsem je pomembna fizična aktivnost, ki jo krepi z vsakodnevnimi treningi.

Letni operni proračun znaša toliko, kot znaša proračun ene predstave Dunajskega gledališča

Rocc v Operi in baletu Ljubljana ustvarja dobrih pet let, v tem času pa je oblikoval več kot dvajset premier in se kot režiser preizkusil v štirih premierah. Ujeli pa smo ga ravno ob zaključku svojega mandata, saj se najverjetneje vrača nazaj v tujino in nazaj na Češko kjer je študiral, med drugimi pa je bil tudi umetniški direktor Državne opere v Pragi.

"Naš celoletni proračun, ki ga imamo za pripravo opernega programa, je primerljiv s proračunom, ki ga ima Dunajsko gledališče za pripravo programa ene operne premiere."

Dodeljena programska sredstva iz Ministrstva za kulturo za Opero in balet znašajo po zadnjih podatkih okoli 850 tisoč evrov. Nova operna premiera v večjih opernih hišah po svetu pa znašajo 500 tisoč evrov in več, pojasnjuje Rocc.

Ljubljansko gledališče se tako lahko morda primerja z mestnim gledališčem v Celovcu in z HNK Reka, vsekakor pa ne z gledališčem v Gradcu, niti ne z Dunajem ali Zagrebom, še pove.

Rocc pravi, da program za operno predstavo pripravljajo že vsaj leto vnaprej, še najbolj optimalno bi bilo dve leti. Opera pa je umetnost z bogatim repertoarjem, ki za seboj potegne kar nekaj stroškov, operne produkcije so zahtevne, saj včasih v predstavi nastopa 150 umetnikov, pove Rocc.

100 let baleta: Kako drag je Slovencem balet in kako dobra izbira je kariera baletke
Podgoriške Vijesti: specialno tožilstvo nad Mesariča
41 min
Črnogorsko specialno državno tožilstvo je zoper Črtomirja Mesariča, nekdanjega direktorja NLB Montenegrobanke, in še pet črnogorskih državljanov pa tudi NLB vložilo obtožnico. Tožilci so
Več ▼

Črnogorsko specialno državno tožilstvo je zoper Črtomirja Mesariča, nekdanjega direktorja NLB Montenegrobanke, in še pet črnogorskih državljanov pa tudi NLB vložilo obtožnico. Tožilci so prepričani, da je Mesarič s sodelavci v začetku leta 2009 ustanovil kriminalno skupino, pisanje črnogorskega dnevnika Vijesti povzema Večer.

Po poročanju podgoriških Vijesti naj bi bil organizator te kriminalne skupine prav Mesarič, ki naj bi, sodeč po obtožnici, odstopil od načrta rekonstruiranja podjetja Primorka iz Bara, za kar sta bila pridobljena tako državna pomoč kot tudi kredit NLB, sredstva pa da so se uporabila za odplačilo kreditov podjetij Krisma Motors in Krisma Trade. S tem naj bi bili preprečili oživitev proizvodnje in ustvarjanje pogojev, da bi Primorka lahko vračala kredite iz svojih sredstev, s čimer bi se sčasoma razdolžila.

Podgoriške Vijesti: specialno tožilstvo nad Mesariča
Gospodarska klima v septembru slabša, vendar še vedno višja od dolgoletnega povprečja
46 min
Gospodarska klima je bila v mesecu septembru nižja za 2,4 odstotkov kot pa avgusta. Kljub znižanju pa je bila ta septembra za 9,3 odstotke višja od dolgoletnega povprečja. Največji padec je bil
Več ▼

Gospodarska klima je bila v mesecu septembru nižja za 2,4 odstotkov kot pa avgusta. Kljub znižanju pa je bila ta septembra za 9,3 odstotke višja od dolgoletnega povprečja. Največji padec je bil zabeležen v predelovanih dejavnostih (1,7 odstotkov), med potrošniki (en odstotek) in v gradbeništvu (o,2 odstotkov).

Poskočila pa sta kazalnika zaupanja poskočila v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. V trgovini se je zaupanje povečalo za 0,3 odstotkov in 0,1 odstotkov v storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja pa naj bi se na mesečni ravni znižal, zaradi zaloge končnih izdelkov, pričakovane proizvodnje in skupnih naročil (STA).

Največji rudar zlata bi si rad polastil za pol manjšega tekmeca
3 ure
Kanadski Barrick Gold, sicer največji rudar zlata, je v zaključnih pogovorih za prevzem afriške družbe Randgold Resources, znane predvsem po pridobivanju zlata v Maliju, se na neuradne vire
Več ▼

Kanadski Barrick Gold, sicer največji rudar zlata, je v zaključnih pogovorih za prevzem afriške družbe Randgold Resources, znane predvsem po pridobivanju zlata v Maliju, se na neuradne vire sklicuje Reuters.

Barrick je po tržni kapitalizaciji skoraj za enkrat večji od Randgolda. Delnica slednjega je na londonski borzi danes poskočila za štiri odstotke.

ZDA uvajajo 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga
4 ure
ZDA naj bi z današnjim dnem uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev. V kolikor nadaljnja pogajanja s Kitajsko o spremembi njenih trgovinskih praks ne
Več ▼

ZDA naj bi z današnjim dnem uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev. V kolikor nadaljnja pogajanja s Kitajsko o spremembi njenih trgovinskih praks ne bodo obrodila sadov, se bodo te carine v začetku 2019 zvišale na 25 odstotkov.

Peking je napovedal protiukrepe v obliki carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA, v EU in Sloveniji pa se krepi zaskrbljenost, da bi se posledice trgovinske vojne lahko razlile po vsem svetu.

Ameriški predsednik Donal Trump je nove carine napovedal prejšnji teden, potem ko je že uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero.

Urad trgovinskega predstavnika ZDA je sicer s predlaganega seznama blaga, ki ga bodo doletele carine, črtal 297 kategorij produktov, med njimi Applove pametne ure in podobne tehnološke izdelke za široko potrošniško porabo. Izvzete so tudi določene sestavine za kemikalije, ki se proizvajajo v ZDA v predelovalni industriji in kmetijstvu, pa med drugim kolesarske čelade in otroški sedeži. (STA)

Ne zamudite poslovnih priložnosti v Aziji, Veliki Britaniji in izvoznih finančnih spodbud (OGLAS)
4 ure

Javna agencija SPIRIT Slovenija organizira vrsto aktivnosti, ki slovenskim izvoznikom omogočajo lažje in učinkovitejše poslovanje v tujini. V jesenskem času vas vabimo:

Do konca leta je predvidena tudi objava javnih razpisov za spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih za obdobje 2018-2023 in sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019-2023.

Aktivnost financirana s strani Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ne zamudite poslovnih priložnosti v Aziji, Veliki Britaniji in izvoznih finančnih spodbud
Bo Sodišče EU šefa EP Tajanija prisililo, da razkrije, kako evroposlanci porabljajo dodatke?
5 ur
Z vprašanji o porabi evroposlancev – zlasti porabi pavšalnega, krepko več kot štiri tisoč evrov visokega mesečnega zneska za splošne stroške – so novinarji v evropskem parlamentu (EP) naleteli na gluha ušesa. Zato so novembra 2015 na Sodišču EU vložili pritožbo zoper evropski parlament – ta teden se pričakuje epilog
Na članek...

Predvidoma v torek, 25. septembra, se bo Sodišče EU v Luksemburgu izreklo o pritožbi novinarjev zoper evropski parlament, ker so jim v parlamentu zavrnili dostop do informacij o javni porabi evroposlancev. Če bo Sodišče EU v pritožbi odločilo v prid novinarjem, bo predvidoma evropski parlament moral razkriti, kako evroposlanci porabljajo dodatke – zlasti pavšalni dodatek za splošne stroške, ki je v letu 2018 določen v višini 4.416 evrov na mesec.

Osem mesecev pred novimi evropskimi volitvami (državljani EU bodo poslance za nov sklic evropskega parlamenta v EU volili v času med 23. in 26. majem 2019) bo Sodišče EU predvidoma odločilo o primeru, ki zadeva transparentno porabo javnega denarja, sprožila pa ga je skupina 29 evropskih novinarjev iz vseh članic EU pod vodstvom tedanje novinarke Dela Anuške Delić.

Odgovor EP: gre za osebne podatke poslancev

Novinarji, ki so v skupnem projektu Evroposlanci (MEPs project) v letu 2015 razposlali primerljiva vprašanja evroposlancem iz svojih držav, so zaprosili za dostop do dokumentov o porabi sredstev. V vprašanjih je bil poudarek na vrsti dodatkov, ki jih evroposlanci prejemajo poleg plače in so po naravi javni, saj z njimi evroposlanci lahko pokrivajo zgolj stroške, ki so povezani z njihovim opravljanjem javne funkcije.

Pri tem so novinarji posebno pozornost v zahtevah namenili tako imenovanemu dodatku za splošne stroške (general expenditure allowance – GEA), ki je pavšalne narave, za letos je pavšal določen v višini 4.416 evrov na mesec.

Evropski parlament je novinarjem dostop do podatkov zavrnil z obrazložitvijo, da jim jih ne more posredovati, češ da gre za osebne podatke poslancev.

Novinarji so se pritožili na Sodišče EU

Ko so novinarji izčrpali vse možnosti, kako pridobiti dostop do dokumentov, so se odločili za pritožbo na Sodišču EU in jo vložili novembra 2015.

Ob tej priložnosti so povedali, da je v letu 2014 evropski parlament za financiranje dela evroposlancev namenil dobrih 474 milijonov evrov, od česar so dodatki za splošne stroške nanesli skoraj 40 milijonov evrov. Kot je bilo prebrati takrat, teh izdatkov ne more nihče nadzirati, ker o porabi omenjenih skoraj 40 milijonov evrov evropski parlament ne hrani dokumentov. Menda evroposlance ob začetku mandata pri parlamentu pozovejo, naj za izplačilo pavšalnega dodatka za splošne stroške odprejo račun, ki bi bil ločen od njihovega osebnega, na katerega prejemajo plačo, a gre menda za napotek, ne obveznost.

Nepravilnosti pri porabi dodatka za splošne stroške

Novinarji so, kot rečeno, poseben poudarek glede transparentne porabe javnega denarja namenili tako imenovanemu dodatku za splošne stroške. Kot so lani navajali pri EUObserverju, ki je sodeloval v projektu, "evroposlanci razmeroma široko razumejo to, kako je mogoče porabiti ta dodatek".

V Nemčiji so denimo izpostavili sistematično vprašanje, kdo je lastnik stavbe, v kateri je poslanska pisarna, za katero se najemnina plačuje iz omenjenega dodatka. Kot so zapisali pri EUObserverju, enako pa navedli tudi pri nemškem tedniku Stern (oba medija sta vključena v projekt Evroposlanci), je bilo v Nemčiji osem primerov evroposlancev iz različnih političnih skupin, ki so sami lastniki stavb, v katerih imajo lokalno poslansko pisarno. Med njimi je imel po navedbah obeh medijev pisarno v prizidku k svoji zasebni hiši tudi Manfred Weber iz nemške CSU, predsednik politične skupine konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu, ki se je pred nedavnim sicer spustil v aktivno tekmo za položaj predsednika evropske komisije. Weber po omenjenih virih tega ni želel komentirati.

Predsedstvo parlamenta zavrnilo korenitejšo reformo

Vprašanje transparentnosti porabe denarja se sicer kot problematično omenja že dlje časa, za zdaj pa to ni pripeljalo do tega, da bi v evropskem parlamentu spremenili pravila.

Oktobra 2017 so evroposlanci sprejeli resolucijo (potrdilo jo je 414 poslancev), da bi morali doseči večjo preglednost pri porabi denarja, naknadno pa bila za to vprašanje oblikovana delovna skupina.

Na podlagi njenih predlogov o vprašanju večje transparentnosti pri porabi denarja iz dodatka za splošne stroške so odločali v predsedstvu evropskega parlamenta, ki ga sestavljajo predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, 14 podpredsednikov parlamenta ter pet kvestorjev, na seji 2. julija letos. Na seji so v glasovanju s tesno večino osem proti šest zavrnili predlagano reformo.

Kot je poročal Politico, je več članov v predsedstvu sicer želelo uvesti obvezno hrambo računov oziroma dokazil ter revidiranje porabe ter obveznost za povračilo morebitnega neporabljenega denarja iz naslova dodatka za splošne stroške, namesto tega je bila na koncu – po poročanju Politica s tesno večino – sprejeta odločitev, da bo odprtje ločenega bančnega računa za nakazila tega dodatka postalo obvezno.

Bo Sodišče EU šefa EP Tajanija prisililo, da razkrije, kako evroposlanci porabljajo dodatke?
Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov
11 ur
Iztok Seljak, direktor Hidrie Holding, o inovativnih prebojih Hidrie in o napredovanju projekta Edison, ki združuje slovenske dobavitelje avtomobilski industriji
Na članek...

Kako je slovenska industrija pripravljena na izzive zelene mobilnosti, v katere tehnologije je smiselno vlagati in kateri bodo prvi izdelki konzorcija Edison, ki združuje slovenske avtomobilske dobavitelje.

Slovenska avtomobilska industrija je izjemno pomembna za slovensko gospodarstvo, saj prispeva desetino BDP in petino izvoza. Elektrifikacija pa prinaša nove izzive - kako je industrija pripravljena nanje, kakšne so rešitve Hidrie, kakšne od drugih slovenskih podjetij, je na posvetu Zelena mobilnost komentiral direktor Hidrie holdinga in uvodni govorec posveta Iztok Seljak.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

»Verjamem, da se vsi skupaj zavedamo, da imamo privilegij živeti v epohalnemu obdobju prehoda iz ogljične v brezogljično družbo in da se trudimo, da tega vlaka ne bomo zamudili, kar se nam je v preteklosti že zgodilo. Verjamem, da smo danes dobro pripravljeni za vstop v novo dobo, saj sodelujemo v predrazvojnih projektih, pet ali deset let pred serijsko proizvodnjo. Verjamemo, da smo na tej poti lahko vodilni« pravi Seljak.

Prehod v elektro dobo in obuditev klasične tehnike

To po njegovih besedah velja za pripravljenost na intenziven prehod v zeleno mobilnost kot tudi za vnovično obuditev klasične, tokrat čiste in zelene tehnike dizelskega motorja. Hidria je navzoča predvsem pri radikalnem izboljševanju motorja z notranjim izgorevanjem. Denimo po desetih letih razvoja na trg uvajamo našo tehnologijo zaprtozančnega sistema hladnega zagona in izgorevanja v dizelskih motorjih, ki porabo in izpuste zmanjšuje za 30 odstotkov. Ta tehnologija dizelski motor dela čistejši in konkurenčnejši, torej ga vrača v igro.

Naslednji korak so mehki (mild) hibridi. Hidria je sorazvila trenutno najbolj učinkovit 48-voltni sistem starter generatorja, ki je kombinacija dveh tehnologij skupaj. Vgrajen je v nova audija A6 in A7. Hkrati pa dela že pri naslednji generaciji, ki bo na trgu med letoma 2020 in 2023. Glavno za nove rešitve bo, da bodo cenejše in tako primerne za bolj množično vgradnjo.

Pomen in prvi rezultati Edisona

Kako pa napreduje projekt Edison, kako se v njem povezuje slovenska industrija in katere bodo prve tehnološke rešitve, uporabne v praksi? Seljak komentira, da imajo slovenska podjetja vsaka zase omejene možnosti, zato so združili moči v skupnem projektu Edison, ki je namenjen temu, da odpremo kanale za razvoj in prodajo slovenskih rešitev na globalni ravni. Na strani razvoja je najpomembnejši projekt Edison Winci (Winci pomeni wireless induction charging infrastructure oziroma induktivno brezžično dinamično polnjenje s ceste). Začeli bomo sicer z industrijskimi aplikacijami vozičkov v proizvodni logistiki, nadaljevali s statičnim polnjenjem na parkiriščih in dinamičnim polnjenjem med vožnjo. Hidria k projektu prispeva rešitve visokoučinkovitega elektromotorja s poudarkom na novih tehnologijah in procesih dizajna in proizvodnje elektromotorjev prihodnosti.

Prve aplikacije že čez dve do tri leta

Prve aplikacije bomo svetu pokazali čez dve ali tri leta, v partnerstvu s TPV in številnimi drugimi podjetji, inštituti in drugimi deležniki bomo pripravili začetno rešitev za induktivno polnjenje vozičkov ob proizvodnih linijah. Verjamemo, da lahko s to rešitvijo presenetimo svetovno industrijo in v Slovenijo usmerimo pozornost, ki jo je ponavadi deležna Silicijeva dolina.

Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov
Porsche prvi nemški proizvajalec avtomobilov, ki bo opustil dizelske motorje 3
11 ur

Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je danes sporočil, da bodo opustili prodajo avtomobilov z dizelskim motorjem. S tem so se v podjetju odzvali na afero v povezavi z goljufanjem na testih izpušnih plinov in njenimi posledicami v avtomobilski industriji kot tudi zaradi prepovedi dizelskih motorjev v nekaterih nemških mestih.

V prihodnosti ne bo več Porschejevih avtomobilov z dizelskim motorjem, je za nedeljsko izdajo nemškega časnika Bild am Sonntag dejal izvršni direktor Porscheja Oliver Blume.

Namesto tega se bodo v podjetju osredotočili na po Blumejevih besedah temeljne prednosti, in sicer na zmogljiva vozila na bencinski in hibridni pogon ter od prihodnjega leta tudi na čista električna vozila.

Prvi mož Porscheja, ki je del skupine Volkswagen, je ob tem priznal, da je bila ta odločitev rezultat t.i. afere diselgate, v katero je bil vpleten nemški avtomobilski velikan Volkswagen, ki je priznal, da je svoje dizelske avtomobile po vsem svetu opremil s programsko opremo za goljufanje na okoljskih testih.

Prodaja dizelskih avtomobilov je močno upadla, potem ko je več nemških mest sprejelo odločitev o prepovedi vožnje teh vozil v mestnih središčih.

Pri Porscheju so februarja prenehali sprejemati naročila za dizelske avtomobile. Blume je sicer opozoril, da Porsche ni nikdar razvijal ali izdeloval dizelskih motorjev, saj so uporabljali Audijeve motorje, vendar pa je bil ugled podjetja kljub temu močno načet.

Porsche prvi nemški proizvajalec avtomobilov, ki bo opustil dizelske motorje
Hekerji napadajo industrijska okolja – kako se ubraniti (OGLAS)
12 ur
Tudi tovarne in proizvodni sistemi so polni podatkov, zato so privlačna tarča za kibernetske napadalce
Na članek...

Včasih je veljalo, da so bila proizvodna oziroma industrijska okolja strogo ločeni sistemi, zato je bil dostop do njih zelo omejen. Nič več. S povezovanjem različnih proizvodnih sistemov naprav in strojev in zlitjem z drugimi poslovnimi aplikacijami ter na splošno »odpiranjem navzven« se je pojavil nov izziv – kako varovati proizvodne obrate, elektrarne, elektroenergetski sistem in vsa druga industrijska okolja ter kritično infrastrukturo pred digitalno usmerjenimi napadalci. Ti izkoriščajo bistveno večjo dostopnost in s tem odprtost sistemov, ki so vedno pogosteje povezani z internetom in virtualizirani.

Informatiki v teh okoljih stavijo na industrijske nadzorne sisteme (ICS), ki so digitalna varovalka fizičnega sveta. Veliko varnostnih strokovnjakov skrbi, da se odvisnost organizacij od povezanih naprav razvija hitreje kot njihova zmožnost varovanja teh naprav. Izziv, kako ustrezno zaščititi fizična in kibernetska sredstva v stalno povezanem ter digitalnem svetu, številnim informatikom v industriji krati spanec.

Čas je za industrijsko kibernetsko varnost

Tradicionalna industrijska okolja pa tudi podjetja, ki upravljajo s kritično infrastrukturo, pred desetletji niso uporabljala interneta – vsaj ne v obliki, kot jo poznamo danes. Zaščita oziroma obramba pred zunanjim svetom in vplivi se je osredotočala na fizično varnost – vrata, ograje, pregrade in različna varovala. Kontrolni sistemi in omrežja v proizvodnih podjetjih so bili specializirani in izdelani s ciljem po zanesljivosti in avtomatizaciji delovanja. Komunikacije niso poznale internetnega protokola, tehnologija požarnega zidu ni obstajala in se ni zdela potrebna. Morda so bile prisotne minimalne varnostne kontrole na nivoju programske opreme, vendar je vsakdo, ki je imel dostop do nadzornega sistema, veljal za pooblaščenega in zaupanja vrednega uporabnika.

Internetna povezava je spremenila celotno varnostno krajino (na vseh področjih), saj je tovrstna povezljivost omogočila napade, ki ne zahtevajo fizičnega dostopa do objekta oziroma sistema. Industrijska in vsa druga podjetja morajo danes resno razmišljati o kibernetski varnosti. Industrijska kibernetska varnost je proces ohranjanja industrijskih nadzornih sistemov (ICS) brez namernih ali nenamernih kibernetskih groženj, ki motijo ali povzročajo škodo ljudem, procesom, opremi ali okolju.

Kibernetske grožnje industrijskim sistemom lahko prihajajo od znotraj ali zunaj. Tovrstne grožnje se pogosto prenašajo elektronsko, na primer prek priponk e-pošte ali prek ukradenih identitet in poverilnic za prijavo, posledice pa so lahko digitalne ali fizične. Varnostne grožnje in pomanjkljivosti so v industrijskih okoljih, ki nimajo vzpostavljenih naprednih mehanizmov kibernetske varnosti, izredno nevarni, saj izkoriščajo pomanjkljivosti in ranljivosti starejših operacijskih sistemov in naprav, ki se ne posodabljajo, saj so sistemi v OT-okoljih bistveno bolj statični, od tistih v IT, kjer se varnostne posodobitve redno izvajajo.

Industrijska kibernetska varnost je proces, podoben programom industrijske varnosti, s podobnim življenjskim ciklusom. Od ljudi in tehnologije zahteva, da ustvarjajo in uveljavljajo varnostne politike in procese, vzpostavijo trdne varnostne temelje, nadzorujejo, vzdržujejo in nenehno izboljšujejo procese na področju informacijske in sistemske varnosti.

Kaj varovati?

Na kratko: vse. Napadalci postajajo vse bolj spretni pri iskanju ranljivosti in varnostnih pomanjkljivosti v industrijskih okoljih. Starejša kot so ta okolja, bolj luknjičasta so. Zadnja leta smo priča številnim napadom na industrijske sisteme SCADA, napadalci pa si postavljajo vedno nove tarče. Pred njimi niso varna niti procesna nadzorna omrežja (PCN), porazdeljeni nadzorni sistemi (DCS), proizvodni sistemi (MES), telematika, robotika, sistemi za upravljanje stavb, elektroenergetski sistem in druge industrijske rešitve.

Vedno huje bo

Svetovni gospodarski forum je v poročilu o najrazličnejših tveganjih Global Risks Landscape 2018 kibernetske napade po verjetnosti dogodkov uvrstil na izjemno visoko tretje mesto – takoj za ekstremnimi vremenskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Na četrto mesto pa so se uvrstile kraje podatkov in prevare. Kaj to pomeni za industrijska okolja? Pričakovati je, da bodo napadena, zato velja tudi v ta informacijska okolja vpeljati ustrezne zaščite in procese odzivanja na varnostne incidente.

Omenjeno poročilo še ugotavlja, da se je v zadnjih letih število kibernetskih napadov na podjetja skoraj podvojilo, ta trend pa se bo žal nadaljeval tudi v prihodnje. Napadalci po nepotrebnem ne komplicirajo – iščejo lahke tarče, na seznamu katerih so tudi številna industrijska okolja.

Hekerji napadajo industrijska okolja – kako se ubraniti
Pri baterijah bo ELES (relativno gledano) največji prenosni operater v EU
12 ur
V okviru projekta Sincro.grid načrtujejo deset megavatov baterij, v okviru projekta Nedo pa šest. Predvidene lokacije za baterije so Beričevo, Cirkovce, Idrija in Ljubljana.
Na članek...

V družbi ELES so prejšnji teden pripravili strokovni posvet. Povzemamo večji del okrogle mize o sistemskih storitvah.

Če sistemske storitve ne bodo urejene, v elektroenergetskem sistemu ne bo prav veliko sončnih elektrarn, električne mobilnosti in številnih drugih novosti. Je tako?

Mervar: Res je. Vendar to še pride, vi govorite o prihodnosti, mi imamo pa problem, ker se že zdaj ne moremo dogovoriti o tem sistemu. Danes nihče ne razmišlja o novih sistemskih storitvah, na primer o hranilnikih energije. Nihče ne razmišlja o tem, kdo bo plačal stroške zanje: ali tisti, ki bo imel razpršene vire, ali pa bo to sistemska storitev. Dodajam provokativno misel: je kdo razmišljal, ali pomenijo razpršeni viri sistemske storitve za distribucijske operaterje. Kje pa piše, da se mora s tem ukvarjati prenosni operater?

Še eno vprašanje za prihodnost. V Nemčiji so lani porabili 1,8 milijarde evrov, da so vzdrževali kapacitete, ki so jih vklapljali takrat, ko ni bilo proizvodnje iz obnovljivih virov. V Sloveniji o tem še ne razmišljamo in mešamo pojme. Mislimo, da bi moral ELES kot sistemski operater pokrivati tudi to. Ni res. Razlika med sistemskimi storitvami in zagotavljanjem vršne energije je kot razlika med nočjo in dnevom.

Se strinjate, g. Novšak?

Novšak: Seveda. Sistemske storitve so nastale, ker se je na trgu želelo sistematizirati nekatere produkte in potrebe elektroenergetskega sistema za zagotavljanje njegove trdnosti. Dokler je bilo urejeno centralnoplansko, se o tem nismo pogovarjali. Ko pa se je začel trg z elektriko, je bilo treba produkte sistematizirati v primarno, sekundarno regulacijo frekvence. Zelo zanimivo in še ne sistematizirano pa je dogajanje v času pod sekundo, v milisekundah. Pri tako različnih, distribuiranih, stohastičnih virih in pri taki porabi pa je čedalje bolj pomembno.

Pri sistemskih storitvah tudi naša skupina veliko nastopa. Imamo veliko rezerv in menimo, da je dobro, da so storitve na trgu, na katerem se lahko javljamo ponudniki in porabniki in optimiziramo storitve za potrebe kupca in zaradi novih razmer ob stohastičnih virih.

Kaj pomenijo za sistemske storitve obnovljivi viri? Lahko njihov pomen izrazimo v megavatih ali v evrih?

Mervar: Z direktorjem Področja za obratovanje Jurijem Klančnikom sva imela debato, kaj pomenijo razpršeni viri za nas. Ocenili smo, da potrebujemo približno tri do štiri megavate plus/minus sekundarne rezerve za vsakih sto megavatov fotovoltaike. To je avtomatska frekvenca. Imamo pa še en problem. Potrebovali bi 27 tisoč megavatov moči fotovoltaičnih elektrarn, da bi nadomestili ogljično proizvodnjo v TEŠ v letošnjem februarju. Kako naj to razrešimo? Imamo urne podatke, urne moči sončnih elektrarn in urne kapacitetne faktorje. Če imaš takšne podatke, imaš zelo dobro statistiko. Preseneča pa me, da ugledni evropski in svetovni energetiki ne govorijo javno o teh stvareh.

Dogovoriti se moramo o tistem, kar potrebuje sistemski operater: kje bodo hranilniki in kaj bo z vršnimi viri. Zelo sem se izpostavil, ko sem javno povedal, da je treba plačati primarno regulacijo. Plačuje jo vsa Evropa, razen nekaterih držav na Balkanu. V družbi ELES želimo imeti kakovostno primarno rezervo in smo jo pripravljeni plačati.

Vse bo temeljilo na premoščanju plusov in minusov. Zavedam se, kaj povzročajo emisije. Treba pa je pošteno povedati: tisti, ki niso elektroenergetiki, pričakujejo, da bo ob prihodu domov takoj zasvetilo in, da bo elektrika čim cenejša. Kar nas čaka v prihodnosti, je povsem nasprotno pričakovanjem končnih porabnikov.

Na gospodarski zbornici pravijo: želimo si kakovostno, zanesljivo in poceni električno energijo. To troje ne gre skupaj. Trudili se bomo, da bo zanesljiva in kakovostna, vendar pa bo občutno dražja.

Koliko dražja?

Mervar: Najmanj sto odstotkov. In več. Vse je odvisno od tega, v katero smer bomo šli. Vse, kar deluje danes, je v povprečju ceneje od tistega, kar prihaja. Zakaj je bila na leipziški borzi tako nizka cena elektrike? Ker je bil sistem podpor za obnovljive vire takšen: če je cena zrasla, je bilo manj obratovalne podpore, če je šla cena dol, so dobili več obratovalne podpore. Na borzo je prihajala poceni elektrika in smo dobili trg, ki ni bil več trg. Takšna cena ne daje signala za nove naložbe. Generalni direktor HSE Matjaž Marovt je lepo povedal: kako bo šel v naložbe na srednji Savi, če nima zagotovljene podpore. Srednjesavska veriga je pri ceni 70 evrov za megavatno uro komaj profitabilna. Da ne govorim o ceni 40 evrov, ki je veljala pred dvema letoma. Leta 2011 pa je bila obratovalna podpora za sončne elektrarne skoraj 400 evrov na megavatno uro.

Sicer je prav, da so podpore, vendar se morajo enkrat ustaviti, da pridemo do realne ekonomije.

V Energetskem konceptu Slovenije bomo morali zelo jasno povedati: ja, gremo po poti nizkoogljične družbe, vendar račun za elektriko takrat ne bo več trikrat nižji od telefonskega, ampak bo štirikrat večji. Tega v Sloveniji še nismo sprejeli, kaj šele dojeli.

Novšak: Ekonomsko gledano je vse to res. Žal pa družbe ne gredo v to smer, še posebej ne evropska in nemška, ki močno vplivata na nas. Direktor Mervar opozarja na nestabilen model, ki ga družba ne prenese. Razvilo pa se je ogromno biznisov, ki izkoriščajo našo splošno naivnost in dopadljivost. Elektroenergetiki se temu prilagajamo, ker ne moremo spremeniti družbenih tokov. Sistem tudi izkoriščamo, delamo fotovoltaike.

Želimo delovati na trgu, ki je transparenten, odprt in enakovreden za vse. Vendar smo daleč od tega, da bi bil elektroenergetski sistem v Evropi odprt in enakovreden za vse. Že razlike v cenah pasovne energije na dolgi rok so po regijah velike. Kaj šele, da bi bili odprti in transparentni pri sistemskih storitvah. Tega si želimo, ker bi lahko z dobrimi kapacitetami konkurirali.

Želimo si tudi, da se primarna regulacija plača, ker imamo z njo stroške. Tako kot so plačljive sekundarna regulacija in vse oblike terciarne regulacije.

Kaj pa bi pomenila plačana primarna regulacija za Gen energijo?

Novšak: Tega denarja ni zelo veliko. Če šlo za preživetje, bi bolj pritiskali, da se zapiše v zakonu. Prav pa je, da se nekaj plača tistim, ki storitev izvajajo. Naš namen je, da si povrnemo toliko, kot izgubimo energije v urni postavki ali toliko, kot imamo izgub zaradi tega, ali toliko, kot je obraba teh agregatov. In nič več kot to. Doslej smo to skrivali v tržnih cenah elektrike ali, če hočete, v delovni energiji. Tudi celotne sistemske storitve so zelo majhen delež stroška za električno energijo. Če bi bila storitev plačana, bi vlagali v njeno kakovost in morda bi pripomogli k trdnosti frekvence.

Kakšen pa je realni doseg baterij pri zagotavljanju primarne regulacije?

Mervar: Odgovor iščemo v okviru projekta Sincro.grid. V projektu je načrtovanih deset megavatov baterij. Smo v drugi fazi izbire. Uvrstilo se je šest ponudnikov. Najprej bomo pogledali ceno, potem tehnične lastnosti. Postavili smo pogoje glede ciklov in življenjske dobe, kar je zelo povezano. Glede cene so v razpoložljivi literaturi velike razlike. Več bomo povedali, ko bo zmontirano, ena lokacija je Beričevo, druga so Cirkovce. V okviru projekta Nedo bo šest megavatov baterij, v Idriji bo hibridna naprava, na drugi lokaciji pa bo preostalih pet megavatov. Pri tem sodelujemo s kolegi iz BTC in Elektra Ljubljana. Smo skoraj najmanjši prenosni operater v Evropi, vendar bomo gledano relativno po baterijah največji. Dejansko pa je bilo to financirano od strani EU.

Je mogoče oceniti, kakšen delež primarne regulacije bodo zagotavljale naštete baterije, ko bodo zmontirane?

Mervar: Slovenija potrebuje po naših izračunih 15 megavatov. V Evropi je skupna količina tri tisoč megavatov. Če bi bila primarna rezerva plačljiva, bi lahko slovenski ponudniki sodelovali v evropski izmenjavi. Ker pa ne morejo, smo pri nas udarjeni dvakrat. Prej ste spraševali po cenah. Če bi ELES plačeval GEN energiji in HSE primarno rezervo po avstrijskih cenah, bi nas 15 megavatov stalo 2,5 milijona evrov na leto. Letošnji strošek sistemskih storitev za zakup moči brez energije bo za ELES od 42 do 43 milijonov evrov.

Finančna pravila nam postavlja Agencija za energijo. Prišle so nove omrežne kode, ki prinašajo revolucionarne spremembe. Negativne so zlasti z zornega kota, ki ga določa ustrezna evropska direktiva. Elesu so v zadnjih štirih letih upadli prihodki od tarif kumulativno za 110 milijonov. Če primerjam leti 2014 in 2018 bomo letos izgubili 40 milijonov evrov pri omrežnini, za deset milijonov evrov pa bomo imeli višje stroške s sistemskimi storitvami. Od agencije zahtevam, da se o tem pogovorimo, ker bomo sicer imeli težave z omrežjem in jezne proizvajalce, živeli pa bomo v lažnem okolju, da je vse dobro in poceni.

Proizvajalci električne energije so pogosto tudi investitorji v baterije. Kako o tem razmišljate v GEN energiji?

Novšak: Največje baterije so v hidro potencialih in seveda tudi v črpalnih elektrarnah, torej v bazenih. Rezerva je tudi premog na zalogi. Baterije, o katerih govorimo, so točkovne narave in postavljene tam, kjer je potrebno sistem uravnavati. Poleg tega so kapacitete baterij omejene. Razmišljamo, da bi z Elektro Gorenjska rezervirali prostor. Bilo pa bi močno predrago, da bi nadomestili plinske in hidro kapacitete z baterijami. Sami ne gremo v tako naložbo, če pa bo ekonomično, bomo pripravljeni tudi na take naložbe. Za zdaj pa je to bolj razvojna tema. Baterije postavljajo tam, kjer ni drugih možnosti. Mi pa želimo vlagati predvsem v rezervo, ki se kaže v hidroelektrarnah na srednji in spodnji Savi. Hidro potencial bomo izkoriščali tudi v prihodnje in skušali iztržiti nekoliko višjo ceno tega produkta. To je najcenejši način za dolgoročno vlaganje v rezervo na dnevni ali urni osnovi.

Pri baterijah bo ELES (relativno gledano) največji prenosni operater v EU
Prodaja družbe z utečeno perspektivno dejavnostjo (OGLAS)
12 ur

Podjetje Alpinvest d.o.o. posreduje pri prodaji 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi z utečeno perspektivno dejavnostjo ali zanjo išče partnerja.

Družba ima delujoč kontaktni center ter utečeno distribucijo medicinske opreme za stalne kupce na slovenskem in hrvaškem trgu.

V kontaktnem centru so izkušeni in izobraženi kadri, zato je možno poslovanje prilagoditi ter razširiti na druge branže in trge.

Družba nima nobenih obveznosti. Vse zaloge in denarna sredstva so last družbe.

Cena po dogovoru.

Podrobnosti in finančne podatke o družbi si lahko pogledate na povezavi.

Prodaja družbe z utečeno perspektivno dejavnostjo
Zdaj gre zares
15 ur
Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji
Na članek...

Elektromobilnost ni več le vizija, sanje okoljsko ozaveščenih in tehnično usmerjenih posameznikov. Dogaja se zdaj, pred našim pragom in tudi širše v Evropi, ZDA in na Kitajskem. Pospešek je dobila z dieselgatom, pa z okoljskimi in posledično davčnimi pritiski po vsem svetu – sicer predvsem v oazah, kot so Kalifornija, Norveška, tudi Evropa in ZDA ter Kitajska, ki kljub staremu in poceni voznemu parku hitro napreduje. Ima moč, denar in politično voljo, zato je danes že velesila v elektrifikaciji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kaj pa Slovenija? Ko sem pred leti slišal, da na področju elektrifikacije lahko postanemo vzor Evropi, da imamo idealen relief, majhne razdalje med kraji, razgibane ceste in veliko volje, se mi je izjava zdela pretirana. Danes ne več. To so dokazali gosti našega posveta Zelena mobilnost, ki smo ga organizirali pred 14 dnevi, velik del njegove vsebine pa lahko najdete v tej prilogi. Petrol se je denimo iz naftnega trgovca razvil v trgovca z energijo, v elektromobilnost pa stopa s takšnimi koraki, da jim komaj sledimo. Ponuja celoten paket, od sončne elektrarne, polnilnice do e-avtomobila. V upravljanju ima 90 polnilnic, skupaj jih je v Sloveniji (javnih) že 320. Hidria razvija sisteme za mehke hibride, za danes in jutri, ter zre leta naprej v prihodnost, ki bo hibridna in električna. Projekt Edison, v njem sodeluje kopica slovenskih podjetij, pa utegne Slovenijo izstreliti med zvezde nove tehnološke dobe, ne le sledilke.

Etrel je pred petimi leti raziskoval področje polnjenja, danes pa polnilnice prodaja po vsej Evropi in tudi v Azijo. GEN-I s Pošto Slovenije snuje skupen projekt, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Ponudba električnih vozil na trgu se širi z novimi avtomobili, nastaja trg rabljenih avtov. Povpraševanje, sicer le po določenih modelih, pa je tolikšno, da kupci čakajo v vrsti. Zaradi tega prodaja raste počasneje, kot bi lahko, Eko sklad pa ne more razdeliti vseh sredstev, namenjenih subvencioniranju nakupa. Jih pa ima in imel jih bo vsaj še nekaj let.

Precej dobro razvito okolje pa ustvarja nove priložnosti za tesnejša sodelovanja med ponudniki energije, polnilnic, avtomobilov, prevozov, industrijo sestavnih delov in še kakšno drugo panogo. Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji. Izkoristite dobro klimo in se pridružite gibanju, ki za vse nas pomeni boljši jutri.

Vse to najdete v e-reviji Zelena mobilnost, ki si jo lahko brezplačno zagotovite prek spodnjega obrazca!

Vabljeni k branju!

Zdaj gre zares
Najbolj brani članki danes
16 ur
1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 20203. Kako zelo požrešna je naša država?4. Svetovalec razlaga, kako na avto
Več ▼

1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020

3. Kako zelo požrešna je naša država?

4. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka

5. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen

6. Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij

7. Hyundai i20 v bitko s tekmeci brez dizlov

8. Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?

9. Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču

10. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
18 ur

Italijanski proizvajalec športnih avtomobilov Ferrari pravi, da bo večino njegovih avtomobilov do leta 2022 poganjal hibridni pogon. Ferrari namerava od leta 2019 do 2022 na trg poslati 15 novih modelov, je v predstavitvi razvojnega načrta podjetja do leta 2022 povedal prvi mož podjetja Louis Camilleri, ki je čelo prišel iz Philipa Morrisa. Skoraj 60 odstotkov modelov bo na koncu tega obdobja hibridnih, napovedali pa so tudi svojega prvega mestnega terenca (SUV). Z vidika porabe goriva zelo požrešni ferrariji se sicer po svetu srečujejo z vse bolj zaostreno regulacijo, pa tudi vse bolj okoljsko ozaveščenimi morebitnimi lastniki. S hibridnimi avtomobili bodo izpolnili zahteve regulatorjev ter hkrati želje kupcev po občutno izboljšanih izpustih ob ohranitvi voznih občutkov, ki ferrarije delajo tako unikatne.

Ferrari je sicer nekoliko zmanjšal načrtovani srednjeročni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ta naj bi leta 2022 znašal med 1,8 in dvema milijardama evrov, kar je blizu cilja pokojnega šefa Sergia Marchionneja. V skladu z načrtom naj bi podjetje prihodke s 3,4 milijarde evrov v letu 2017 dvignilo na pet milijard v letu 2022. Glavni adut pri tem bodo novi avtomobili, tudi prvi SUV. Ferrari je sicer pred izzivom, kako povečati zaslužek brez povečevanja proizvodnje. Eden od čarov njegovih avtomobilov je namreč prav to, da so redki in težko dostopni. Delnica podjetja je v minulem tednu pridobila štiri odstotke, avgusta pa izgubila osem odstotkov vrednosti, potem ko so se vlagatelji spraševali, ali lahko Ferrari še naprej brzi po poti zastavljenih poslovnih ciljev po smrti Marchionneja.

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
Naslovne zgodbe Financ
18 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Karikatura dneva
18 ur

Karikatura se navezuje na komentar: Kako zelo požrešna je naša država?

Karikatura dneva
(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.'' 1
18 ur
Pogovor z izvršnim direktorjem IBM Slovenija Michelejem Leonardijem
Na članek...

Obdobja, ko so bili start-upi disruptorji, je konec. Vstopamo v dobo, v kateri so motilci že uveljavljena podjetja, pravi Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija. Pred novembrsko IBM regijsko konferenco Think South East Europe smo se z njim pogovarjali o preobrazbi poslovnega sveta, umetni inteligenci in kje je Slovenija pri lovljenju teh trendov.

IBM raziskava C-suite je pokazala, da se v poslovnem svetu vsesplošno pričakovana uberizacija vendarle ni zgodila. Kaj je bil razlog za to?

V ideji uberizacije je bilo marsikaj koristnega. Številna podjetja so s prevzemom te ideje vstopila v zgodnje obdobje disrupcije, kjer so bili glavni motilci novi tekmeci in start-upi. A to obdobje se zdaj končuje. Vstopamo v novo dobo in zaznamujejo jo motilci, ki so že uveljavljena podjetja. Ta so pod pritiskom konkurence začela bolje obvladovati svoje velike količine podatkov in jih uporabljati v svoj prid. Vedeti moramo, da je le 20 odstotkov digitaliziranih podatkov javnih, preostalih 80 odstotkov pa je v lasti podjetij in so varno skriti za požarnimi zidovi teh institucij. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi to, da ta podjetja vse bolj posegajo po novih tehnologijah, kot so umetna inteligenca, bločna tehnologija in poslovanje v oblaku. S tem nenehno izboljšujejo svoje poslovanje in ustvarjajo konkurenčno prednost.

Ista raziskava je razkrila, da je število start-upov v ZDA upadlo na najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Kaj je povzročilo pojav tega trenda in ali ga je mogoče opaziti tudi na regionalni ravni?

Ob tej ravni tehnološkega napredka je dostop do finančnih sredstev izjemno pomemben. Številnim startup-om ni uspelo priti do dovolj zagonskega kapitala, da bi lahko konkurirali. Skladi tveganega kapitala pa so primarno vlagali v hitro rastoče digitalne velikane. Med vsem tem dogajanjem, kot sem že omenil, uveljavljena podjetja niso le čakala, temveč so se aktivno lotila svoje preobrazbe. Poleg boljšega obvladovanja podatkov so vlagala v izobraževanje svojega kadra in prek prevzemov prišla do podjetij, ki bi sicer postala njihov motilec, njihova konkurenca. Z drugimi besedami – če jih je kdo oviral, so ga kupili. Dober primer je Walmart. Ameriški trgovski velikan je prevzel trgovsko platformo Jet, da je povečal rast svojih spletnih nakupov in razširil doseg kupcev. Tudi v Sloveniji imamo nekaj tovrstnih primerov dobre prakse. Idrijski Kolektor denimo resno gradi svoj poslovni steber na temeljih novih tehnologij, ob nenehnih investicijah v izobraževanje zaposlenih, prevzema pa tudi manjša podjetja. Drugi primer je Petrolov prevzem finančne platforme mBills.

Bo tehnologija veriženja blokov tista vodilna motnja v poslovnem svetu? Zakaj (ne)?

Blockchain bo po mojem mnenju v prihodnjih petih letih postal ena od vodilnih tehnologij v poslovnem svetu. To se kaže tudi skozi izredno zanimanje za to tehnologijo. Eno glavnih vprašanj pa je, kako jo bomo uporabili v poslovnem svetu. Dejansko več kot polovica velikih svetovnih družb bodisi načrtuje njeno uvedbo bodisi jo že uvaja v svoje poslovanje. Britanska raziskovalna hiša Juniper Research poroča, da dve tretjini teh družb ocenjujeta, da jo bodo do konca tega leta vključile v svoje sisteme. Vrednost naložb v bločno veriženje bo še naraščala; v Gartnerju napovedujejo, da bo poslovna vrednost tovrstne tehnologije zrasla s 176 milijard dolarjev leta 2025 do celo tri tisoč milijard leta 2030.

IBM zelo veliko vlaga v odprtokodne rešitve na področju tehnologije podatkovnih blokov. Smo med prvimi člani Linux Foundation in projekta Hyperledger Project. Globalno že zdaj sodelujemo z več kot 400 strankami iz različnih industrij pri uvajanju blockchaina. Denimo – dansko transportno podjetje Maersk ga uporablja za digitalizacijo svoje globalne dobavne verige, ameriški Walmart pa za zagotavljanje varnosti in sledljivosti hrane.

Kako Slovenci in slovenska podjetja dojemajo to digitalno preobrazbo? Kakšne so razmere pri nas v primerjavi z drugimi državami v regiji – smo pred njimi ali zaostajamo?

Skozi pogovore s strankami opažamo, da so podjetja v Sloveniji napredna glede digitalnih tehnologij. Na področju blockchaina je denimo več neodvisnih iniciativ, lep primer je Blockchain Think Tank. Tem podobne aktivnosti pozitivno vplivajo na hitrost prevzemanja novih tehnologij pri nas. Zavedanje potenciala digitalne preobrazbe vpliva tudi na porabnike, ti postajajo vse zahtevnejši, zato podjetja iščejo vedno nove storitve in rešitve. Opažamo, da podjetja selijo poslovanje v oblak, da lahko še bolj izkoristijo zmogljive nove tehnologije, posodabljajo in avtomatizirajo poslovne procese ter ponujajo strankam zanimive storitve.

Zadnje čase se veliko govori o robotih in uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu. So slovenska podjetja pripravljena na to obdobje?

Ko govorimo o umetni inteligenci, se je treba zavedati, da smo šele na začetku široke uporabe umetne inteligence. Lahko pa rečemo, da je zavedanje o koristnosti uporabe tovrstnih tehnologij že prisotno tudi v Sloveniji. Kot primer naj navedem nedavno raziskavo podjetja IDC (*Perception and Use of Cloud Computing & Artificial Intelligence in the Adriatic Region), ki kaže, da kar polovica intervjuvanih finančnih in telekomunikacijskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Srbije že uporablja rešitve umetne inteligence. Kar 71 odstotkov podjetij namerava začeti uporabljati rešitve umetne inteligence v 12 mesecih, medtem ko je največja ovira pred nadaljnjimi investicijami pomanjkanje izkušenega kadra. Znanja s področja umetne inteligence in podatkov so zagotovo profil prihodnosti. Slovenske fakultete že aktivno naslavljajo ta področja, tudi v sodelovanju z nami, med drugim v IBM inovacijskem centru večkrat gostimo študente in dijake, ki jim prikažemo uporabo tehnologij umetne inteligence.

(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.''