Manager
Zdaj gre zares
1 min
Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji
Na članek...

Elektromobilnost ni več le vizija, sanje okoljsko ozaveščenih in tehnično usmerjenih posameznikov. Dogaja se zdaj, pred našim pragom in tudi širše v Evropi, ZDA in na Kitajskem. Pospešek je dobila z dieselgatom, pa z okoljskimi in posledično davčnimi pritiski po vsem svetu – sicer predvsem v oazah, kot so Kalifornija, Norveška, tudi Evropa in ZDA ter Kitajska, ki kljub staremu in poceni voznemu parku hitro napreduje. Ima moč, denar in politično voljo, zato je danes že velesila v elektrifikaciji.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kaj pa Slovenija? Ko sem pred leti slišal, da na področju elektrifikacije lahko postanemo vzor Evropi, da imamo idealen relief, majhne razdalje med kraji, razgibane ceste in veliko volje, se mi je izjava zdela pretirana. Danes ne več. To so dokazali gosti našega posveta Zelena mobilnost, ki smo ga organizirali pred 14 dnevi, velik del njegove vsebine pa lahko najdete v tej prilogi. Petrol se je denimo iz naftnega trgovca razvil v trgovca z energijo, v elektromobilnost pa stopa s takšnimi koraki, da jim komaj sledimo. Ponuja celoten paket, od sončne elektrarne, polnilnice do e-avtomobila. V upravljanju ima 90 polnilnic, skupaj jih je v Sloveniji (javnih) že 320. Hidria razvija sisteme za mehke hibride, za danes in jutri, ter zre leta naprej v prihodnost, ki bo hibridna in električna. Projekt Edison, v njem sodeluje kopica slovenskih podjetij, pa utegne Slovenijo izstreliti med zvezde nove tehnološke dobe, ne le sledilke.

Etrel je pred petimi leti raziskoval področje polnjenja, danes pa polnilnice prodaja po vsej Evropi in tudi v Azijo. GEN-I s Pošto Slovenije snuje skupen projekt, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Ponudba električnih vozil na trgu se širi z novimi avtomobili, nastaja trg rabljenih avtov. Povpraševanje, sicer le po določenih modelih, pa je tolikšno, da kupci čakajo v vrsti. Zaradi tega prodaja raste počasneje, kot bi lahko, Eko sklad pa ne more razdeliti vseh sredstev, namenjenih subvencioniranju nakupa. Jih pa ima in imel jih bo vsaj še nekaj let.

Precej dobro razvito okolje pa ustvarja nove priložnosti za tesnejša sodelovanja med ponudniki energije, polnilnic, avtomobilov, prevozov, industrijo sestavnih delov in še kakšno drugo panogo. Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji. Izkoristite dobro klimo in se pridružite gibanju, ki za vse nas pomeni boljši jutri.

Vse to najdete v e-reviji Zelena mobilnost, ki si jo lahko brezplačno zagotovite prek spodnjega obrazca!

Vabljeni k branju!

Zdaj gre zares
Najbolj brani članki danes
1 ura
1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 20203. Kako zelo požrešna je naša država?4. Svetovalec razlaga, kako na avto
Več ▼

1. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

2. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020

3. Kako zelo požrešna je naša država?

4. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka

5. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen

6. Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij

7. Hyundai i20 v bitko s tekmeci brez dizlov

8. Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?

9. Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču

10. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
2 uri

Italijanski proizvajalec športnih avtomobilov Ferrari pravi, da bo večino njegovih avtomobilov do leta 2022 poganjal hibridni pogon. Ferrari namerava od leta 2019 do 2022 na trg poslati 15 novih modelov, je v predstavitvi razvojnega načrta podjetja do leta 2022 povedal prvi mož podjetja Louis Camilleri, ki je čelo prišel iz Philipa Morrisa. Skoraj 60 odstotkov modelov bo na koncu tega obdobja hibridnih, napovedali pa so tudi svojega prvega mestnega terenca (SUV). Z vidika porabe goriva zelo požrešni ferrariji se sicer po svetu srečujejo z vse bolj zaostreno regulacijo, pa tudi vse bolj okoljsko ozaveščenimi morebitnimi lastniki. S hibridnimi avtomobili bodo izpolnili zahteve regulatorjev ter hkrati želje kupcev po občutno izboljšanih izpustih ob ohranitvi voznih občutkov, ki ferrarije delajo tako unikatne.

Ferrari je sicer nekoliko zmanjšal načrtovani srednjeročni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ta naj bi leta 2022 znašal med 1,8 in dvema milijardama evrov, kar je blizu cilja pokojnega šefa Sergia Marchionneja. V skladu z načrtom naj bi podjetje prihodke s 3,4 milijarde evrov v letu 2017 dvignilo na pet milijard v letu 2022. Glavni adut pri tem bodo novi avtomobili, tudi prvi SUV. Ferrari je sicer pred izzivom, kako povečati zaslužek brez povečevanja proizvodnje. Eden od čarov njegovih avtomobilov je namreč prav to, da so redki in težko dostopni. Delnica podjetja je v minulem tednu pridobila štiri odstotke, avgusta pa izgubila osem odstotkov vrednosti, potem ko so se vlagatelji spraševali, ali lahko Ferrari še naprej brzi po poti zastavljenih poslovnih ciljev po smrti Marchionneja.

Ferrarijeva prihodnost vse bolj hibridna
Naslovne zgodbe Financ
2 uri
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Karikatura dneva
2 uri

Karikatura se navezuje na komentar: Kako zelo požrešna je naša država?

Karikatura dneva
(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.'' 1
3 ure
Pogovor z izvršnim direktorjem IBM Slovenija Michelejem Leonardijem
Na članek...

Obdobja, ko so bili start-upi disruptorji, je konec. Vstopamo v dobo, v kateri so motilci že uveljavljena podjetja, pravi Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija. Pred novembrsko IBM regijsko konferenco Think South East Europe smo se z njim pogovarjali o preobrazbi poslovnega sveta, umetni inteligenci in kje je Slovenija pri lovljenju teh trendov.

IBM raziskava C-suite je pokazala, da se v poslovnem svetu vsesplošno pričakovana uberizacija vendarle ni zgodila. Kaj je bil razlog za to?

V ideji uberizacije je bilo marsikaj koristnega. Številna podjetja so s prevzemom te ideje vstopila v zgodnje obdobje disrupcije, kjer so bili glavni motilci novi tekmeci in start-upi. A to obdobje se zdaj končuje. Vstopamo v novo dobo in zaznamujejo jo motilci, ki so že uveljavljena podjetja. Ta so pod pritiskom konkurence začela bolje obvladovati svoje velike količine podatkov in jih uporabljati v svoj prid. Vedeti moramo, da je le 20 odstotkov digitaliziranih podatkov javnih, preostalih 80 odstotkov pa je v lasti podjetij in so varno skriti za požarnimi zidovi teh institucij. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi to, da ta podjetja vse bolj posegajo po novih tehnologijah, kot so umetna inteligenca, bločna tehnologija in poslovanje v oblaku. S tem nenehno izboljšujejo svoje poslovanje in ustvarjajo konkurenčno prednost.

Ista raziskava je razkrila, da je število start-upov v ZDA upadlo na najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Kaj je povzročilo pojav tega trenda in ali ga je mogoče opaziti tudi na regionalni ravni?

Ob tej ravni tehnološkega napredka je dostop do finančnih sredstev izjemno pomemben. Številnim startup-om ni uspelo priti do dovolj zagonskega kapitala, da bi lahko konkurirali. Skladi tveganega kapitala pa so primarno vlagali v hitro rastoče digitalne velikane. Med vsem tem dogajanjem, kot sem že omenil, uveljavljena podjetja niso le čakala, temveč so se aktivno lotila svoje preobrazbe. Poleg boljšega obvladovanja podatkov so vlagala v izobraževanje svojega kadra in prek prevzemov prišla do podjetij, ki bi sicer postala njihov motilec, njihova konkurenca. Z drugimi besedami – če jih je kdo oviral, so ga kupili. Dober primer je Walmart. Ameriški trgovski velikan je prevzel trgovsko platformo Jet, da je povečal rast svojih spletnih nakupov in razširil doseg kupcev. Tudi v Sloveniji imamo nekaj tovrstnih primerov dobre prakse. Idrijski Kolektor denimo resno gradi svoj poslovni steber na temeljih novih tehnologij, ob nenehnih investicijah v izobraževanje zaposlenih, prevzema pa tudi manjša podjetja. Drugi primer je Petrolov prevzem finančne platforme mBills.

Bo tehnologija veriženja blokov tista vodilna motnja v poslovnem svetu? Zakaj (ne)?

Blockchain bo po mojem mnenju v prihodnjih petih letih postal ena od vodilnih tehnologij v poslovnem svetu. To se kaže tudi skozi izredno zanimanje za to tehnologijo. Eno glavnih vprašanj pa je, kako jo bomo uporabili v poslovnem svetu. Dejansko več kot polovica velikih svetovnih družb bodisi načrtuje njeno uvedbo bodisi jo že uvaja v svoje poslovanje. Britanska raziskovalna hiša Juniper Research poroča, da dve tretjini teh družb ocenjujeta, da jo bodo do konca tega leta vključile v svoje sisteme. Vrednost naložb v bločno veriženje bo še naraščala; v Gartnerju napovedujejo, da bo poslovna vrednost tovrstne tehnologije zrasla s 176 milijard dolarjev leta 2025 do celo tri tisoč milijard leta 2030.

IBM zelo veliko vlaga v odprtokodne rešitve na področju tehnologije podatkovnih blokov. Smo med prvimi člani Linux Foundation in projekta Hyperledger Project. Globalno že zdaj sodelujemo z več kot 400 strankami iz različnih industrij pri uvajanju blockchaina. Denimo – dansko transportno podjetje Maersk ga uporablja za digitalizacijo svoje globalne dobavne verige, ameriški Walmart pa za zagotavljanje varnosti in sledljivosti hrane.

Kako Slovenci in slovenska podjetja dojemajo to digitalno preobrazbo? Kakšne so razmere pri nas v primerjavi z drugimi državami v regiji – smo pred njimi ali zaostajamo?

Skozi pogovore s strankami opažamo, da so podjetja v Sloveniji napredna glede digitalnih tehnologij. Na področju blockchaina je denimo več neodvisnih iniciativ, lep primer je Blockchain Think Tank. Tem podobne aktivnosti pozitivno vplivajo na hitrost prevzemanja novih tehnologij pri nas. Zavedanje potenciala digitalne preobrazbe vpliva tudi na porabnike, ti postajajo vse zahtevnejši, zato podjetja iščejo vedno nove storitve in rešitve. Opažamo, da podjetja selijo poslovanje v oblak, da lahko še bolj izkoristijo zmogljive nove tehnologije, posodabljajo in avtomatizirajo poslovne procese ter ponujajo strankam zanimive storitve.

Zadnje čase se veliko govori o robotih in uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu. So slovenska podjetja pripravljena na to obdobje?

Ko govorimo o umetni inteligenci, se je treba zavedati, da smo šele na začetku široke uporabe umetne inteligence. Lahko pa rečemo, da je zavedanje o koristnosti uporabe tovrstnih tehnologij že prisotno tudi v Sloveniji. Kot primer naj navedem nedavno raziskavo podjetja IDC (*Perception and Use of Cloud Computing & Artificial Intelligence in the Adriatic Region), ki kaže, da kar polovica intervjuvanih finančnih in telekomunikacijskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Srbije že uporablja rešitve umetne inteligence. Kar 71 odstotkov podjetij namerava začeti uporabljati rešitve umetne inteligence v 12 mesecih, medtem ko je največja ovira pred nadaljnjimi investicijami pomanjkanje izkušenega kadra. Znanja s področja umetne inteligence in podatkov so zagotovo profil prihodnosti. Slovenske fakultete že aktivno naslavljajo ta področja, tudi v sodelovanju z nami, med drugim v IBM inovacijskem centru večkrat gostimo študente in dijake, ki jim prikažemo uporabo tehnologij umetne inteligence.

(intervju) ''Podjetja so prevzela svoje 'disruptorje'. Če jih je kdo oviral, so ga kupila.''
Slovo Gorenja popestrilo dogajanje
3 ure

Ljubljanska borza je v minulem tednu zrasla, v ospredju pa je bila odločitev lastnikov Gorenja, da iztisne male delničarje in delnice umakne z borze. Število delnic na ljubljanski borzi se krči, vse manj pa je tudi družb, ki se ukvarjajo z borznim posredništvom in upravljanjem skladov. V roke BKS oziroma Triglav Skladov prehajajo borzne storitve in skladi Alte, skupščina Gorenja, ki je v 95,42-odstotni lasti kitajskega Hisenseja, pa je potrdila iztisnitev malih delničarjev, ki bodo za delnico dobili znesek iz prevzemne ponudbe - 12 evrov. Gorenjeve delnice so pridobile 0,42 odstotka in se oblikovale pri 11,90 evra. Po mnenju analitikov in poznavalcev umik Gorenjevih delnic pomeni slabo novico za slovenski trg. Ta je v minulem tednu v povprečju zabeležil rast, indeks "blue chipov" SBI TOP se je namreč okrepil za 0,95 odstotka, na 860,2 točke. Podražila se je večina delnic iz indeksa, promet na borzi pa je ta teden dosegel skromnih 4,3 milijona evrov.

Med pomembnejšimi so največjo rast v tem tednu sicer imele delnice Krke (+1,8 odstotka), Petrola (+1,8 odstotka) in Luke Koper (+1,3 odstotka). Podražile so se tudi delnice Cinkarne Celje, za 1,2 odstotka. Na drugi strani so upad zabeležile delnice Intereurope (-5,5 odstotka) in Zavarovalnice Triglav (-0,7 odstotka), nespremenjeni pa so ostali tečaji delnic Pozavarovalnice Sava, Uniorja, KD Group in Telekoma Slovenije (pri 71,40 evra). Ta je s T-2 sklenil sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo skoraj 130 milijonov evrov, neuradno pa naj bi se zadovoljil s 50 milijoni.

Slovo Gorenja popestrilo dogajanje
Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020 1
4 ure

Čeprav obeležujemo že desetletnico propada Lehman Brothersa, razprave o vzrokih in posledicah finančne krize ter o tem, ali so nas izkušnje pripravile na naslednjo krizo, še niso končane. Bolj relevantno pa je vprašanje, kaj bo dejansko lahko povzročilo naslednjo svetovno recesijo in krizo, in kdaj se bo to zgodilo.

Zelo verjetno se bo trenutna globalna gospodarska širitev nadaljevala še v prihodnjem letu, saj ima ZDA velike fiskalne primanjkljaje, Kitajska si prizadeva uvesti ohlapnejšo fiskalno in kreditno politiko, Evropa pa je še vedno na poti okrevanja. Toda z letom 2020 bodo razmere zrele za finančno krizo, ki ji bo sledila globalna recesija.

Za to obstaja deset razlogov. Prvič, politike fiskalnih spodbud, zaradi katerih ZDA trenutno presegajo svojo dvoodstotno potencialno gospodarsko rast, niso vzdržne. Do leta 2020 bo učinek teh spodbud popustil in gospodarska rast se bo s treh odstotkov spustila malo pod dvoodstotno.

Drugič, zaradi slabo pripravljenih fiskalnih spodbud se ameriško gospodarstvo pregreva, inflacija pa se dviga nad ciljno. Posledično bo ameriški Fed do leta 2020 še zviševal obrestno mero zakladnice s sedanjih dveh na vsaj triinpolodstotno raven, kar bo verjetno vplivalo na dvig kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer ter okrepilo ameriški dolar.

Inflacija raste tudi v drugih ključnih gospodarstvih in zvišanje cen nafte inflacijske pritiske še dodatno krepi. To pomeni, da bodo druge večje centralne banke sledile Fedovi normalizaciji denarne politike, kar bo znižalo globalno likvidnost in pritiskalo na dvig obrestnih mer.

Tretjič: zagotovo se bodo Trumpovi trgovinski spori s Kitajsko, Evropo, Mehiko, Kanado in drugimi še stopnjevali, kar bo vodilo do počasnejše gospodarske rasti in višje inflacije.

Četrtič, druge ameriške politike bodo še vedno izvajale stagflacijske pritiske in Fed bo posledično še dvigal obrestne mere. Ker Trumpova administracija omejuje tuje naložbe in prenos tehnologij, bodo nastale motnje v oskrbovalnih verigah. Prav tako administracija omejuje tudi priseljevanje, ki pa je zaradi staranja ameriškega prebivalstva nujno potrebno za ohranjanje gospodarske rasti. Preprečuje tudi naložbe v zeleno gospodarstvo in nima infrastrukturne politike za reševanje ozkih grl na strani ponudbe.

Petič, gospodarska rast v preostalem svetu se bo verjetno upočasnila – in to še bolj poudarjeno zaradi tega, ker bodo druge države začele uvajati povračilne ukrepe proti ameriškemu protekcionizmu. Kitajska mora upočasniti svojo gospodarsko rast zaradi presežnih zmogljivosti in prekomernega finančnega vzvodja, saj bi v nasprotnem primeru krenila proti trdemu pristanku. In že tako ranljivi razvijajoči se trgi bodo tudi v prihodnje čutili posledice protekcionizma in zaostrovanja denarnih razmer v ZDA.

Šestič, tudi evropska gospodarska rast se bo zaradi zaostrovanja monetarne politike in trgovinskih trenj upočasnjevala. Znotraj evrskega območja lahko populistične politike v državah, kot je Italija, povzročijo netrajnostno dinamiko zadolževanja. Še vedno nerešena "smrtna povratna zanka " med državami in bankami kot lastnicami javnega dolga bo poglobila eksistenčne težave nepopolne monetarne unije z nezadovoljivo delitvijo tveganj. Italijo in druge države bi v takih razmerah globalni preobrat navzdol lahko spodbudil k izstopu z evrskega območja.

Sedmič, na ameriških in svetovnih delniških trgih vre. Razmerje med tečajem in dobičkom na delnico v ZDA za 50 odstotkov presega zgodovinsko povprečje, zasebni kapital je prevrednoten, državne obveznice pa zaradi majhnega donosa in premije za negativne pogoje predrage. V razmerah, ko je vzvodje ameriških podjetij na zgodovinsko najvišji ravni, se dražijo tudi visoko donosna posojila.

Poleg tega je finančno vzvodje tudi na številnih razvijajočih se trgih in v nekaterih razvitih gospodarstvih očitno pretirano, poslovne in stanovanjske nepremičnine pa marsikje predrage. Med nabiranjem globalnih nevihtnih oblakov se bodo na razvijajočih se trgih delnic, blaga in naložb s fiksnim donosom dogajale korekcije. Ker bodo za tveganja bolj občutljivi vlagatelji za leto 2020 predvidevali upočasnitev gospodarske rasti, se bo do leta 2019 oblikovala nova cenovna raven tveganih naložb.

Osmič: po tem popravku bo zraslo tveganje nelikvidnosti, vse več bo hitrih in impulzivnih transakcij, posredniki pa bodo vedno manj dejavni v smislu "market-makinga" in oblikovanja "bufferjev". Prekomerno pogosto algoritemsko trgovanje bo povečalo verjetnost "bliskovitih lokalnih padcev" in v portfeljih skladov bo zrasel delež instrumentov s fiksnim donosom.

Če bo razpoloženje vlagateljev na trgih večinoma odvisno od njihove pripravljenosti prenašanja tveganj, Fed na razvijajočih se trgih ter na tistih trgih v razvitih gospodarstvih z velikim obsegom dolarskih obveznosti ne bo več igral vloge posojilodajalca v skrajni sili. Z naraščajočo inflacijo in nadaljnjo normalizacijo politik pa se bo ustavila tudi podpora, ki smo jo bili od centralnih bank vajeni v pokriznem obdobju.

Devetič, Trump je že zdaj, ko stopnja gospodarske rasti dosega štiri odstotke, napadal Fed. Samo pomislimo, kako se bo obnašal v volilnem letu 2020, ko bo stopnja rasti verjetno upadla pod enoodstotno raven in se bo zvišala brezposelnost. Zelo verjetno bo Trump zapadel v skušnjavo in poskušal odvrniti pozornost s kako novo zunanjepolitično krizo, še zlasti če bodo demokrati letos prevzeli večino.

Glede na to, da je Trump že v trgovinski vojni s Kitajsko in si ne bo upal napadati Severne Koreje, ki ima jedrsko orožje, se kot njegov najverjetnejši cilj kaže Iran. S provokacijo vojaškega soočenja z Iranom bi povzročil stagflacijski geopolitični pretres, podoben tistim ob zvišanju naftnih cen v letih 1973, 1979 in 1990. Ni treba posebej poudarjati, da bi globalno recesijo s tem le še zaostril.

In ko bo udarila zgoraj opisana popolna nevihta, bo že zmanjkalo političnih orodij za reševanje nastalega položaja. Prostora za fiskalne spodbude skoraj več ni zaradi velikega javnega dolga. Možnosti za bolj nekonvencionalne ukrepe monetarne politike bo prav tako malo zaradi napihnjenih bilanc stanja in že tako nizke ravni obrestnih mer. Reševanje propadov v finančnem sektorju pa v državah, v katerih se razrašča populizem in so državne blagajne na robu nesolventnosti, ne bo sprejemljivo.

Ameriški zakonodajalec je centralni banki omejil možnost zagotavljanja likvidnosti nebančnim in tujim finančnim institucijam z v dolarjih denominiranimi posojili. V Evropi pa reforme na ravni EU in ustvarjanje institucij, potrebnih za boj proti naslednji finančni krizi in recesiji, otežuje vzpon populističnih strank.

V nasprotju z letom 2008, ko so države še razpolagale z orodji za preprečitev prostega pada, bodo oblikovalci politik, ki se bodo morali spopasti z naslednjo recesijo, imeli zvezane roke in splošna zadolžitev bo na višjih ravneh kot pred prejšnjo krizo. Ko bosta slednjič nastopili, bi utegnili naslednja kriza in recesija biti še hujši in daljši od zadnjih.

Nouriel Roubini je profesor ekonomije na Stern School of Business na univerzi v New Yorku in soustanovitelj Rosa & Roubini Associates. Brunello Rosa je soustanovitelj in izvršni direktor Rosa & Roubini Associates in raziskovalec na Systemic Risk Center pri London School of Economics.

Avtorske pravice: Project Syndicate, 2018.

www.project-syndicate.org

Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020
Novim rekordom čestital tudi Trump
4 ure
Ob novih rekordih ameriških indeksov Dow Jones in S&P 500 je bil vzhičen tudi predsednik Donald Trump.
Na članek...

»Čestitke, ZDA!« je minuli teden čivknil ameriški predsednik Donald Trump, saj sta se indeksa Dow Jones in S & P 500 v minulem tednu povzpela na nova rekorda. Na newyorških borzah so minuli teden odpirali šampanjce kot za stavo. Indeks S & P 500 je po rasti za 0,8 odstotka dosegel nov rekord, na najvišjo vrednost v zgodovini pri 26.743 točkah pa se je, prvič po letošnjem januarju, po skoku za 2,3 odstotka povzpel tudi indeks Dow Jones. Vlagatelji kljub trgovinskim vojnam, kot kaže, verjamejo v moč ameriškega gospodarstva, med tistimi, ki so bili veseli borznih dosežkov, pa je bil tudi Trump. »S&P 500 na najvišji ravni odslej. Čestitke, ZDA!« je zapisal na Twitterju.

Analitiki ob tem menijo, da novi rekordi kažejo na popolno okrevanje največje svetovne borze po korekciji cen, ki se je začela januarja. ZDA so sicer sredi trgovinskega spora s Kanado, ki se te dni pogaja o sodelovanju v novem severnoameriškem trgovinskem sporazumu Nafta, in Kitajsko. Medtem pa je število novih prošenj za nadomestilo za brezposelnost v minulem tednu upadlo tretji teden zapored in doseglo najnižjo raven v skoraj 49 letih. Na vlagatelje je pozitivno vplivala novica, da so v ZDA avgusta začeli graditi 9,2 odstotka več stanovanjskih nepremičnin kot julija oziroma na letni ravni 1,28 milijona enot. To je prva rast po dveh zaporednih mesecih nazadovanja.

Nemčiji se obeta 1,5 milijona novih stanovanj

Rasti tečajev delnic smo bili priča tudi na pomembnejših borzah v Evropi, po mnenju analitikov so nakupe delnice spodbudila predvsem vnovič pozitivna gibanja na borzah v ZDA. Nemški indeks DAX je pridobil dva odstotka in pol, malo manj britanski indeks FTSE. Odmevala je tudi novica, da želi nemška vlada z vrsto ukrepov nasloviti težavo pomanjkanja stanovanj in visokih najemnin v Nemčiji, ki med drugim predvidevajo finančne prispevke za družino, davčne olajšave za gradnjo najemniških stanovanj ter ugodnejša zemljišča in milijardno podporo socialni gradnji. Nemčija naj bi tako dobila 1,5 milijona novih stanovanj.

Kitajci odpovedali srečanje z ZDA

Kitajska je odpovedala trgovinska pogajanja z ZDA, ki naj bi prihodnji teden potekala v Washingtonu. Razlog je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je naznanil uvedbo novih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Kitajska naj bi ob tem uvedla še dodatne ukrepe za ublažitev posledic trgovinskih sporov, zaradi česar so cene delnic na kitajskih borzah zrasle. Tudi na Japonskem so bili vlagatelji optimistični, ker je japonski premier Šinzo Abe v svoji stranki dobil zaupnico in se v prihodnje obeta politična stabilnost. Indeks Nikkei je na tedenski ravni pridobil 3,4 odstotka.

Novim rekordom čestital tudi Trump
Kako zelo požrešna je naša država? 12
5 ur

Veste, koliko po zadnjih podatkih evropske komisije stane tisoč litrov kurilnega okolja z vključenim davkom? V Sloveniji malenkost več kot tisoč evrov. Za primerjavo, v sosednji Avstriji 852 evrov, v Nemčiji 817 evrov. Od kod ta razlika? Lahko bi se izgovarjali na majhnost države, da jo dobavitelji naftnih derivatov stiskajo, da se je našim trgovcem težje pogajati kot tujim ... A vse to ni res. Po podatkih evropske komisije je cena kurilnega olja brez davkov v Sloveniji nižja kot v Avstriji in Nemčiji. Spet govorimo o tisoč litrih – v Sloveniji cena brez davkov znaša 572 evrov, v Avstriji 601 in v Nemčiji 625 evrov.

Niso torej krivi tuji dobavitelji. Ne, v Sloveniji država na kurilno olje prilepi toliko dajatev, da se cena skoraj podvoji. Cena kurilnega olja je sestavljena iz šestih postavk: cene brez dajatev, takse za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, dodatka za zagotavljanje prihrankov energije, trošarine, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in davka na dodano vrednost.

Kurilno olje omenjam le zaradi aktualnosti, bliža se namreč začetek kurilne sezone. Zelo podobno je pri bencinu, ta je v Avstriji, spet na račun nižjih davščin, cenejši. Lahko bi sicer razpravljali o tem, da kurilno olje ne sodi med najčistejše energente in da ga zato želi država z višjimi dajatvami narediti neprivlačnega. A če tega ne počnejo od nas bogatejši Nemci in Avstrijci, zakaj bi mi?

Obdavčenost kurilnega olja je le en primer v seriji požrešnosti slovenske države. Podobno in še bolj boleče je pri plačah: če ima zaposleni v Sloveniji plačo, ki za dve tretjini presega povprečno, torej okoli 2.500 evrov bruto, od vsakega dodatnega evra plače država pobere približno 56 centov. Tako visoko mejno stopnjo obdavčitve ima še sedem drugih držav OECD. Za primerjavo, v Nemčiji pri 167 odstotkih povprečne plače od vsakega dodatnega evra izplačila državi pripada 44, v Avstriji pa 41 centov – teh številk si nismo izmislili, to kažejo podatki iz študije OECD, o kateri je pred nekaj meseci pisala kolegica in urednica portala Top Job Lana Dakić.

In nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače, celo nasprotno, znane so ideje Marjana Šarca o vključitvi kapitalskih dohodkov v dohodnino, znova se omenja davek na nepremičnine ... Na drugi strani se sicer res omenja tudi razprava o razbremenitvi plač, a glede na izkušnje je ta v resnici malo verjetna. Zakaj?

Šarec & Co. bi, sodeč po koalicijski pogodbi, radi trošili. Na to opozarja tudi fiskalni svet, ki opozarja pred možnim poslabšanjem stanja javnih financ. Pri tem še niti ni vračunan morebiten dogovor s sindikati javnega sektorja – ta bo, če vlada ne bo želela vojne s sindikati, državo najverjetneje stal dodatnih več sto milijonov evrov na leto. V takšnih razmerah lahko, kljub lepi gospodarski rasti, na davčno razbremenitev plač pozabite. Bolj verjetno je, da bo država postala le še bolj požrešna.

Kako zelo požrešna je naša država?
Porsche prvi nemški proizvajalec avtomobilov, ki bo opustil dizelske motorje 1
5 ur
Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je danes sporočil, da bodo opustili prodajo avtomobilov z dizelskim motorjem. S tem so se v podjetju odzvali na afero v povezavi z goljufanjem na
Več ▼

Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je danes sporočil, da bodo opustili prodajo avtomobilov z dizelskim motorjem. S tem so se v podjetju odzvali na afero v povezavi z goljufanjem na testih izpušnih plinov in njenimi posledicami v avtomobilski industriji kot tudi zaradi prepovedi dizelskih motorjev v nekaterih nemških mestih.

V prihodnosti ne bo več Porschejevih avtomobilov z dizelskim motorjem, je za današnjo izdajo nemškega časnika Bild am Sonntag dejal izvršni direktor Porscheja Oliver Blume.

Namesto tega se bodo v podjetju osredotočili na po Blumejevih besedah temeljne prednosti, in sicer na zmogljiva vozila na bencinski in hibridni pogon ter od prihodnjega leta tudi na čista električna vozila.

Prvi mož Porscheja, ki je del skupine Volkswagen, je ob tem priznal, da je bila ta odločitev rezultat t.i. afere diselgate, v katero je bil vpleten nemški avtomobilski velikan Volkswagen, ki je priznal, da je svoje dizelske avtomobile po vsem svetu opremil s programsko opremo za goljufanje na okoljskih testih.

Prodaja dizelskih avtomobilov je močno upadla, potem ko je več nemških mest sprejelo odločitev o prepovedi vožnje teh vozil v mestnih središčih.

Pri Porscheju so februarja prenehali sprejemati naročila za dizelske avtomobile. Blume je sicer opozoril, da Porsche ni nikdar razvijal ali izdeloval dizelskih motorjev, saj so uporabljali Audijeve motorje, vendar pa je bil ugled podjetja kljub temu močno načet. (STA)

Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje 5
6 ur

Mladi črnomaljski podjetniki iz podjetja Starkmat so svoj stol za aktivno sedenje otrok še nadgradili. Razvili so izdelek, ki deluje po istem načelu, le da je namenjen odraslim. Pisarniški stol, poimenovan active chair PRO, je, kot pravijo v podjetju, »najboljši približek delovanju terapevtske žoge«.

Active chair za premikanja sedeža v vse smeri ne uporablja vzmeti ali gum. »Koncept gibanja preprečuje statične položaje, ki jih zavzamemo za dlje časa, kar je dokazano škodljivo. Zato se ne zasedite, ampak telo ves čas išče optimalen položaj,« pojasnjuje Sebastjan Štarkel iz Starkmata.

Aktivni vs. pasivni stoli

Sogovornik razlaga, da središčna lega vrtišča omogoča, da je med sedenjem na active chair gibanje naravno. »Rešitve, ki so na voljo na trgu, imajo bodisi prekratek bodisi predolg lok premikanja sedišča, kar po mnenju stroke ni najbolje za delovanje hrbtenice. Pasivni stoli pa delujejo ravno obratno – s svojo udobnostjo omogočajo dolgotrajno nepremično sedenje, mišice počivajo, hrbtenica izgublja oporo potrebnih mišic, vretenca se s časoma posedejo. Vsi dejavniki se tako seštevajo in sčasoma lahko pride do nepotrebne škode za zdravje,« razlaga sogovornik.

Začeli so z otroškim stolom

Prvi stol, ki so ga razvili, je bil namenjen otrokom, oblikovan pa je bil kot goba – active chair KIDS. Oblika ni bila naključje, saj je sledila funkciji stola, ki ima strokovno podlago. Ta izdelek so prvič predstavili na sejmu Ambient leta 2016, lani pa tudi na Belokranjskem forumu Financ. V samem konceptu delovanja sta oba stola enaka, glavna razlika je v dizajnu. Medtem ko je otroški stol v obliki gobe, je dizajn active chair PRO zelo minimalističen. »Posebno pozornost smo namenili tudi sedišču (večslojna progresivna pena iz navtike, perforacija za večjo zračnost). Skratka, vsak del stola je oblikovan do zadnje podrobnosti. Imamo dva modela, ki se razlikujeta le v dizajnu in izbiri materialov. To sta technetium in graphenium,« opisuje Štarkel.

Izbor stolov se bo še širil

Med modeloma je še ena razlika, in sicer v ceni. Technetium stane 397 evrov, graphenium pa 297 evrov, razlika v ceni nastane zaradi nadstandardnih materialov, pojasnjujejo. Cena otroškega stola pa je 247 evrov. Uspelo pa jim je tudi ohraniti slovenske razvojne dobavitelje. Imajo, tako Štarkel, veliko priložnosti za razširitev družine stolov znamke Active Chair. A kot dodaja, se bo to dogajalo postopoma.

Od Design Week Milano do severne Evrope

Njihov izdelek je že naprodaj v tujini. Trenutno se prodajajo na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Dejavni pa so tudi na področju sejemskih nastopov. Nedavno so bili na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju, kjer so med drugim prejeli srebrno priznanje, pa na sejmu sodobnega zdravstva v Gornji Radgoni, na oblikovalskem sejmu Eunique v nemškem Karlsruheju. Povabljeni so bili v Milano na tamkajšnji teden oblikovanja (Design Week Milano), kje so se predstavili z obema stoloma, otroškim in odraslim.

Glede tujine imajo v podjetju Starkmat še ambicioznejše načrte. »Do konca leta načrtujemo začetek distribucije na dveh trgih v severni Evropi, prihodnje leto pa tudi zaradi trenutnih aktivnosti, kot je spletna prodaja, neposredna prodaja prek terapevtskih centrov in specializiranih prodajaln ter prodaja podjetjem, načrtujemo podvojitev poslovanja,« napoveduje Štarkel.

Najpodjetniška ideja: stol za zdravo sedenje
Stečajni upravitelj Ilesa išče kupca za nepremičnine in blagovno znamko Mali princ
7 ur
V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji
Več ▼

V začetku januarja so pod vodstvom stečajnega upravitelja Ilesa Janeza Goloba stekle aktivnosti za prodajo nepremičnin te spodnjeidrijske lesne družbe. Naprodaj so manjša upravna stavba, večji proizvodni objekt in pripadajoče funkcionalno zemljišče, zaloge in strojna oprema, pa tudi blagovna znamka Mali princ.

Novogoriško okrožno sodišče je avgusta izdalo sklep o prodaji kompleksa na dražbi, ki bo 27. novembra, po izklicni ceni 1,56 milijona evrov. Po besedah stečajnega upravitelja Goloba gre za 17.000 kvadratnih metrov površin, od tega je slabih 10.000 kvadratnih metrov pokritih stavb.

Veliko strojev in opreme je že prodane, a proizvodne hale še zdaleč niso izpraznjene. Kot je še povedal Golob, so tam predvsem nekurantne zaloge. Sodišču je zato predlagal, da bi te zaloge prodali najboljšim ponudnikom v večjih sklopih.

Pomemben izkupiček v okviru stečaja Ilesa naj bi prišel iz naslova blagovne znamke Mali princ. Licenčno pogodbo za to blagovno znamko ima idrijska družba s sedežem v Ljubljani, Mlinar & Mlinar. Likvidacijska vrednost blagovne znamke je 69.000 evrov. (STA)

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
8 ur

Torek prinaša nove cene pogonskih goriv na slovenskih črpalkah. Merjeno v evrih, je nafta v minulih dveh tednih splezala na novo najvišjo raven od novembra 2014. Cene dizla so v zadnjih treh določitvah regulirane cene ob regionalnih cestah vselej poskočile in so tako za devet odstotkov višje kot ob začetku lanske jeseni, skok cene 95-oktanskega bencina pa je v višini 6,5 odstotka manj izrazit.

V začetku minulega 14-dnevnega obdobja, ki je relevantno za tokratno določitev cen goriv, je zahodni svet trepetal pred potencialnimi posledicami tropskih neviht, ki so se približevale ameriški obali. Posledično je cena poskočila na najvišjo točko od konce leta 2014, vsaj merjeno v evrih. Odtlej pa so se razmere na naftnem trgu normalizirale, večjih premikov pa ni bilo zaslediti niti pri valutnem paru evro-dolar. Tako povprečna cena dizla kot bencina ter razmerje med evropsko in ameriško valuto so precej blizu povprečju prejšnjih 14 dni. Manjši premiki cen so možni, opaznejših sprememb cen pa ne gre pričakovati.

Liberalizacije cen bencina in dizla (še) ne bo

Se bo pa, kot kaže, tudi v vladi Marjana Šarca nadaljevalo odlašanje dokončne odločitve o liberalizaciji cen goriv. Tako kot pred šestimi meseci je v minulem tednu ministrstvo za gospodarstvo vladi v sprejem znova predlagalo polletno podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Kot poroča STA namreč konec meseca poteče prejšnje podaljšanje uredbe. V predlogu nove je zapisano, da začne veljati 1. oktobra in velja do 31. marca. Za prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se bo upoštevalo obračunsko obdobje od 24. septembra do 5. oktobra.

Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?
BMW sklenil pogodbo z madžarsko vlado o gradnji nove tovarne 2
8 ur
Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo
Več ▼

Predstavniki nemškega avtomobilskega velikana BMW so z madžarsko vlado sklenili dogovor o državni podpori pri gradnji tovarne v Debrecenu na vzhodu Madžarske. Naložba je vredna milijardo evrov.

Novico je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI po pogovorih v petek v Münchnu sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Po njegovih besedah naj bi bila pogodba podpisana 12. oktobra. Znesek financiranja in podrobnosti pogodbe bodo predstavljene javnosti, je povedal Szijjarto.

BMW je gradnjo tovarne v Debrecenu napovedal konec junija. V tovarni naj bi letno izdelali 150.000 konvencionalnih in električnih vozil, ob začetku proizvodnje pa naj bi zaposlili več kot tisoč ljudi. (STA)

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij
9 ur
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI, PRAVO

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

IT VARNOST

Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
9 ur
1. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka2. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja3. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli
Več ▼

1. Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka

2. Kako je Nike z oglasom sprovociral Trumpa in povečal vrednost podjetja

3. (Komentar ob tednu mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen

4. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

5. (reportaža) Velenjski optimizem nad Gorenjem počasi ugaša

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (iTunes),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
19.09.2018 16:27
Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje
Na članek...

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Tako pravi Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje, ki je v pogovoru strnil izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018. Zmagovalec izbora, ki ga v Časniku Finance pripravljamo prvič, bo znan 10. oktobra v Kranju, na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel.

V finalu tri podjetja od 14

Kot smo razkrili v začetku meseca, je družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna leta, v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta med finaliste uvrstila tri podjetja od 14, ki so bila v ožjem izboru.

Poleg uspešnosti poslovanja so po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene najbolj izstopali (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtska družba Krka s svojim obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalec kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom.

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2018 prejelo 10. oktobra, zmagovalca pa bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci popoldanskega dogodka finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Udeležba na dogodku, na katerem si bodo udeleženci lahko ogledali tudi proizvodnjo podjetja Iskratel, je brezplačna, prijava nanj pa obvezna.

KPMG je obiskal 14 podjetij v ožjem izboru

Kako so julija in junija potekali obiski ekipe KPMG na terenu, ki je obiskala vseh 14 podjetij, ki so se podala v zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 2018 in zato do konca aprila izpolnila vprašalnik z 20 vprašanji, je v pogovoru strnil Matjaž Pušnik, vodja oddelka IT-svetovanje v družbi KPMG poslovno svetovanje.

KPMG je po ovrednotenju vprašalnikov po petstopenjski lestvici zrelosti posameznega poslovnega področja v ožji izbor uvrstil vseh 14 podjetij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji.

Kakšen je bil profil sodelavcev v ekipah KPMG, ki so na obiskih v podjetjih podrobneje spoznale njihove dobre prakse, predstavljene v vprašalnikih, in se seznanile s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij?

Ekipa KPMG je bila multidisciplinarna, vanjo smo poleg vodje področja poslovnega svetovanja in vodje oddelka IT-svetovanje vključili več sodelavcev z znanji in izkušnjami s proizvodnimi podjetji. Ti so podjetjem svetovali – od strategije, kadrovske organizacije, optimizacije poslovnih in proizvodnih procesov do IT-podpore in tehničnega razvoja. Iz KPMG pri projektu Tovarna leta sodelujejo sodelavci, ki imajo vsaj desetletne izkušnje.

V fazi priprave metodologije za izbor Tovarna leta smo se naslonili tudi na mednarodne izkušnje svetovalne družbe KPMG ter na izkušnje strokovnjaka za industrijo 4.0 v KPMG v Združenem kraljestvu Aleca McCullieja.

Kako številčne so bile ekipe KPMG, ki so v juniju in juliju obiskale 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018?

Število sodelavcev v ekipi in njihov profil smo prilagodili posameznemu podjetju oziroma usmeritvi posamezne tovarne in poudarkom, ki jih dajejo posameznim področjem. Kot je bilo razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov in predstavitev, ki so jih podjetja priložila ob prijavi.

Ekipa KPMG je štela od tri do šest članov. Ugotovitve s terena so ekipe po vsakem obisku pregledale in predebatirale, pri tem pa so se posebej posvetile vsakemu področju iz vprašalnika.

V avgustu smo skozi analizo in ocenjevalni model izdelali končne ocene vse sodelujočih podjetij v izboru ter zatem skupaj z ekipo Tovarne leta v končni izbor uvrstili tri podjetja, ki so v primerjavi z drugimi dosegala najboljše rezultate.

Koliko časa je ponavadi trajal obisk podjetja?

V povprečju smo za poglobljen pogovor s predstavniki ekipe in ogled proizvodnje potrebovali od tri do štiri ure. Vsi predstavniki podjetja niso bili ves čas na sestanku, ampak so se pridružili takrat, ko je bil govor o področju, za katero so odgovorni.

Za izhodišče pogovora je na obiskih podjetij torej bil vprašalnik z 20 vprašanji, ki so ga podjetja izpolnila do konca aprila in se tako prijavila za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2018?

Tako je. Ob naših obiskih podjetij smo skupaj pregledali vprašalnik, pri čemer smo se posvetili zlasti tistim vprašanjem, ki so bila odprta oziroma so zahtevala dodatno preverjanje.

Na obiskih vprašanj nismo postavljali samo mi, v podjetjih so zelo konkretna in dobra vprašanja postavljali tudi nam.

Zanimalo jih je denimo, kako stvari delajo drugje oziroma pri njihovih tekmecih, pa tudi na svetovni ravni, kar je KPMG ugotavljal z mednarodno raziskavo. Spraševali so nas tudi, v katero smer gre industrija in kakšen je položaj v panogi, v kateri deluje podjetje, v Sloveniji.

Ob tem so nam v podjetjih povedali, da se na področju industrije 4.0 tudi sami povezujejo z drugimi podjetji. A praviloma ne s podjetji iz svoje panoge, ampak s podjetji iz drugih panog, ter da za področja, kjer nimajo dovolj kompetenc, najemajo zunanje svetovalce - tako domače kot tuje.

Povezujejo se tudi z inštituti in fakultetami. Zlasti na področju optimizacije proizvodnih procesov in pri njihovih simulacijah. Vtis je, da je prehod znanja iz akademske sfere v gospodarstvo na tem področju precej močan.

Kdo so bili vaši sogovorniki ob obisku podjetja, kako številčne so bile njihove ekipe?

V povprečju so imele ekipe, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, od šest do osem članov. Večja podjetja imajo bolj razčlenjeno organizacijo, zato je bilo v teh sogovornikov oziroma strokovnjakov za posamezna področja več.

Dejavnost podjetja in njegovo proizvodnjo je uvodoma predstavil zastopnik vodstva – predsednik ali član uprave oziroma direktor –, zatem smo se z odgovornimi odpravili na ogled proizvodnje, med katerim smo se posvetili posameznim področjem iz vprašalnika. In se o teh z ekipo podjetja pogovorili še po ogledu proizvodnje.

To, da so na sestankih sodelovali vodilni menedžerji, priča, da iniciative na področju digitalizacije in industrije 4.0 uživajo podporo vodstva.

Iz pogovorov je bilo razvidno tudi, da menedžment ve, katere dele proizvodnje morajo v podjetju nadgraditi, da bi ta dosegala še boljše rezultate. Pa tudi, da menedžment dobro pozna smeri prihodnjega razvoja trga ter razvoj izdelkov ciljno prilagaja potrebam kupcev in uporabnikov, ob tem pa širi paleto izdelkov in storitev.

Nekatera podjetja tudi že prepoznavajo vrednost informacij oziroma podatkov, ki jih bodo s temi izdelki in storitvami lahko unovčevala. Zavedanje o tem, da ni le proizvod tisti, ki lahko podjetju prinaša denar in ustvarja dodano vrednost, se vse bolj prebuja.

Kako je potekal ogled proizvodnje, ki je sledil uvodni predstavitvi?

V podjetjih so bili na oglede proizvodnje zelo dobro pripravljeni. Če svojo proizvodnjo oziroma tovarno tako razkažejo tudi kupcem, nanje gotovo naredijo dober vtis in so korak bliže sklenitvi posla.

Prijetno presenečeni smo bili tudi nad pripravljenostjo podjetij, da z nami delijo informacije o svoji proizvodnji. Videlo se je tudi, da so podjetja sodobne informacijske tehnologije začela uporabljati v lastni organizaciji. Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo. Pa tudi, da se tega področja lotevajo celostno in premišljeno ter da v digitalizaciji, tudi v vizualizaciji podatkov v proizvodnji, vidijo prednosti in priložnosti.

Proizvodnjo smo si ogledali skladno s tokom materiala oziroma od začetka proizvodnega procesa do konca oziroma do skladišča.

Katere ugotovitve o proizvodnji podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018 bi še poudarili?

Predvsem to, da nekatera podjetja poleg industrije 4.0 velik poudarek dajejo tudi drugim področjem, denimo okoljskemu vidiku oziroma trajnostnemu razvoju, pa tudi skrbi za zaposlene oziroma kadrovskemu področju.

Nekatera med njimi imajo izjemno napredno proizvodnjo, najboljše primere si denimo hodijo ogledovat strokovnjaki za proizvodnjo z vsega sveta. To, da so nekatera naša podjetja kompetenčni razvojni centri mednarodnih skupin, dokazuje, da je v naših tovarnah koncentracija znanja in izkušenj resnično zelo visoka. In da v tovarnah dela visokokvalificiran kader. Prepričanje, da v tovarnah delajo manj kvalificirani delavci, je zgrešeno.

V vseh tovarnah so izjemno odprti tudi za inovativnost zaposlenih, ki jo sistematično spodbujajo ter v okviru kadrovske funkcije vlagajo v nova znanja zaposlenih in uporabo novih tehnologij.

Opaziti je tudi velik poudarek na robotizaciji. Tovarne robote uvajajo predvsem na delovna mesta, kjer je delo težko in zahtevno, ponovljivost človeških gibov je velika in je delo za ljudi monotono. Podjetja tako skrbijo za zaposlene in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje in odpravo določenih zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na takšnih delovnih mestih.

V ekipah, s katerimi smo se pogovarjali v podjetjih, je bil večinoma mlad dinamičen kader. V njih je bilo tudi zelo veliko žensk. Te na položaju vodje proizvodnje niso nobena redkost, veliko žensk dela tudi v sami proizvodnji.

Če bi sam kot mlad še enkrat začenjal kariero, bi si gotovo želel delati v takšnem proizvodnem podjetju, kot smo jih imeli priložnost podrobneje spoznati med našimi obiski.

Torej so tovarne, ki sodelujejo v izboru za nagrado tovarna leta 2018, na vas naredile zelo pozitiven vtis?

Čeprav podjetja poznamo, nas je vendarle nekoliko presenetilo, da je takšno število podjetij, ki so se odločila sodelovati v izboru, v samem vrhu razvojne usmerjenosti in vodilnih po naprednosti proizvodnje.

Zato lahko pričakujemo, da bodo podjetja, ki sodelujejo v letošnjem izboru, tudi v prihodnjih izborih visoko uvrščena.

(intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo
Koroška podjetja delavce vse bolj iščejo v tujini 5
10 ur
Več koroških podjetij se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem delavcev, zato jih v zadnjem obdobju iščejo tudi v tujini. V družbi Tab Mežica tuji delavci predstavljajo že petino zaposlenih, v
Več ▼

Več koroških podjetij se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem delavcev, zato jih v zadnjem obdobju iščejo tudi v tujini. V družbi Tab Mežica tuji delavci predstavljajo že petino zaposlenih, v Metalu Ravne osem odstotkov. Največ tujih delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, s katero ima Slovenija podpisan sporazum o zaposlovanju.

Koroška podjetja se predvsem v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in turizmu že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem primernih kadrov, zato privabljajo delavce iz tujine. Največ jih prihaja iz BiH, zaposlujejo se na kvalificiranih delovnih mestih, ki so fizično intenzivna, vse pogosteje prihajajo skupaj z družinami oziroma se jim družine pridružijo kasneje, je za STA pojasnila direktorica GZS območne zbornice Koroška Aleksandra Gradišnik.

Koroška ima v slovenskem merilu nizko stopnjo brezposelnosti. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je junija letos stopnja registrirane brezposelnosti v regiji znašala 7,2 odstotka, v Sloveniji pa 7,9 odstotka. Regijo poleg tega zaznamuje bližina Avstrije, kamor na delo dnevno odhaja veliko delovnih migrantov, in dejstvo, da si mladi iščejo priložnosti izven regije. Ob tem tudi gospodarska rast pred regijo postavlja še večje izzive, kako in kje poiskati rešitve za izboljšanje kadrovske strukture.

Za določene poklice je zato po mnenju območne GZS nujno prilagoditi izobraževalne vsebine potrebam regijskega gospodarstva in se soočiti z demografskimi trendi, ki zahtevajo več povezovanja in prenosa znanj med generacijami mladih, aktivnih in starejših zaposlenih. (STA)

V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika … 6
10 ur
Se grejete na kurilno olje? Pozor, cena je že za četrtino višja kot lani in z začetkom kurilne sezone utegne še rasti
Na članek...

Tik pred začetkom ogrevalne sezone se je cena kurilnega olja povzpela na eno najvišjih ravni v zadnjih letih. Cene elektrike na borzah gredo navzgor, to se že pozna podjetjem, kmalu se bo tudi gospodinjstvom. Enako je pri cenah plina. Kaj poganja cene in kako visoko lahko gredo?

V zadnjih mesecih se (predvsem) na evropskih energetskih trgih dogaja precej dramatična rast cen – ne gre le za elektriko, plin in goriva, močno so se podražili tudi emisijski kuponi (kar denimo vpliva na proizvodno ceno električne energije v termoelektrarnah). Pred začetkom kurilne sezone smo pogledali, kaj se dogaja s cenami.

Cena kurilnega olja gre v višave

Cena kurilnega olja v Sloveniji se je po podatkih evropske komisije v zadnjem letu dni zvišala za 25 odstotkov. Podobno rast cen so zaznali tudi v drugih državah članicah EU, še vedno pa so slovenske cene »kurilca« za okoli 15 odstotkov višje od povprečja Unije. Za liter kurilnega olja je treba v Sloveniji trenutno plačati malenkost več kot en evro, kar je ena najvišjih cen v zadnjih štirih letih.

Trg s kurilnim oljem je v Sloveniji od aprila 2016 liberaliziran, kar pomeni, da trgovci lahko prosto določajo cene. Med njimi, pokaže hiter pregled aktualnih cenikov na njihovih spletnih straneh, gromozanskih razlik ni, z izbiro najugodnejšega se pri nakupu tisoč litrov kurilnega olja da prihraniti okoli 30 evrov.

Kaj je razlog za rast cen? Predvsem rast cen nafte – je pa zanimivo, da se je cena kurilnega olja v letu dni zvišala precej bolj kot denimo cena 95-oktanskega bencina. O razlogih za rast cen in napoved prihodnjih gibanj smo povprašali Petrol, kjer pravijo: »Petrol ima za kurilno olje izdelano metodologijo oblikovanja cen, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ni dovoljeno razkrivati. Cene kurilnega olja se oblikujejo prosto glede na cene tekočih goriv na svetovnih borzah ter razmerje med dolarjem in evrom, upoštevaje vse državne davčne obremenitve in takse, ponudniki pa neodvisno določijo način spreminjanja cen. Petrol prihodnjih cen energentov nikoli ne komentira, saj prav naftni trg in trg dolarja sodita med najbolj nestanovitna svetovna finančna trga.«

Vseeno pa strankam svetujejo, naj kurilno olje naročijo še pred glavno sezono, ko se ponavadi dvignejo tudi cene tega energenta na svetovnih borzah.

Cene elektrike na borzah navzgor, pričakujte višje račune

Cena elektrike na nemški borzi je v zadnjih dveh letih zrasla za več kot sto odstotkov, rast je pospešek dobila predvsem v zadnjem letu dni. Po cenah na nemški borzi se ravnajo cene na večini preostalih evropskih borz. Večji industrijski odjemalci zvišanje cen že čutijo, kmalu, nekatera že jeseni, bodo borzne podražitve na položnicah občutila tudi gospodinjstva, smo pisali pred kratkim.

Rast cen so zaznali tudi državni statistiki – drobnoprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca se v drugem četrtletju v obdobju enega leta ni spremenila, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa se je zvišala za šest odstotkov. Končni račun za elektriko je sicer setavljen iz serije dajatev. Ali bi te lahko vplivale na zvišanje? Ne. »Postavka dobava energije je v drugem četrtletju 2018 za povprečnega negospodinjskega odjemalca v povprečju zrasla za deset odstotkov, regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema se v opazovanem obdobju enega leta ni spremenila, dajatve za namene energetike pa so se v obdobju enega leta v povprečju znižale za dva odstotka,« opažajo na ministrstvu za infrastrukturo. Za rast končnih cen je torej kriva rast cen elektrike, in ne dajatev ali omrežnin.

Pričakovati je, da bodo cene še rasle, tudi nekatera gospodinjstva, kot že rečeno, bodo spremenjene razmere na trgu kmalu občutila na položnicah. Kateri dobavitelji so že napovedali podražitve, preberite v članku Elektrika: Kateri dobavitelji bodo dražili, kateri ne in kdo (še) molči?

Plin se draži, za odjemalce panike menda (še) ni

Enako kot pri elektriki se dogaja tudi na trgu zemeljskega plina. Glede na podatke z avstrijskega plinskega vozlišča se je cena zemeljskega plina v zadnjem letu dni skoraj podvojila.

Kaj je razlog za to? Pravzaprav jih je več. Pri Bloombergu so se pred kratkim razpisali o cenah plina in razlogih za rast. Analitiki ocenjujejo, da se je v zadnjem času močno povečalo povpraševanje po zemeljskem plinu, predvsem, ker gre za čistejši energent kot premog. Na evropskem trgu namreč v zadnjem času močno raste tudi cena emisijskih kuponov, kar draži proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah.

Ali rast cen plina na borzah pomeni, da nas bo, ko dobimo naslednji račun za plin, zadela kap? Ne, ni tako hudo. Trgovci in dobavitelji plina (pa tudi veliki industrijski odjemalci) se pred takšnimi nihanji na trgih praviloma zavarujejo z zakupi plina vnaprej po točno določeni ceni. To pomeni, pravijo poznavalci, da se letošnja rast cen plina na borzah še ne bo pokazala na položnicah. Če pa bodo borzne cene vztrajale na sedanjih ravneh, bodo v prihodnjih letih višji seveda tudi zneski na položnicah za plin.

V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …