Manager
Novozelandsko podjetje prehaja na štiridnevni delovni teden 3
21.07.2018 16:46
Novozelandska družba za upravljanje premoženja Perpetual Guardian, ki upravlja oziroma nadzira za več kot sto milijard dolarjev premoženja, bo po uspešno izvedenem preizkusnem obdobju prešla na
Več ▼

Novozelandska družba za upravljanje premoženja Perpetual Guardian, ki upravlja oziroma nadzira za več kot sto milijard dolarjev premoženja, bo po uspešno izvedenem preizkusnem obdobju prešla na štiridnevni delovni teden. Kot so pojasnili, se je s skrajšanjem delovnega tedna povečala produktivnost zaposlenih, izpostavljenost stresu pa zmanjšala.

Družba je s skrajšanim delovnim tednom poskusno začela marca. Vsem 240 zaposlenim so omogočili, da ob nespremenjenem plačilu delajo le štiri dni tedensko, raziskovalci z univerze v Aucklandu pa so spremljali, kako to vpliva na delavce.

"Opazili smo močno povečanje angažmaja in zadovoljstva z delom, zelo se je povečala tudi želja po nadaljnjem sodelovanju z našim podjetjem. Zmanjšanja produktivnosti nismo opazili," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil generalni direktor družbe Andrew Barnes. (STA)

Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču 4
11 ur
Sedli smo za volan ikone, ki je sinonim za terenske zmogljivosti in prestiža, hkrati pa nima roka trajanja. Dame in gospodje, novi Mercedes-Benz razred G - tudi kot AMG!
Na članek...

Mercedesov Geländewagen ali krajše G danes spada med najboljše terence na svetu. Ne tiste pomehkužene, v športno opravo odete, ki se množijo kot gobe po dežju, ampak tiste prave - naj mi dame oprostijo - moške terence, ki nudijo edinstveno izkušnjo sožitja udobja, razkošja in najmodernejše tehnologije na eni ter prave vojaške robustnosti na drugi strani.

Slednji je zvesta tudi šele druga generacija v skoraj 40 letih in pri kateri so šli snovalci v negovanju tradicije in prepoznavnosti celo tako daleč, da na željo mnogih strank nespremenjen ostaja tudi kovinski zvok ob zapiranju in zaklepanju vrat.

»Naš cilj je bil narediti avto, ki ga od daleč prepoznate, narediti nekaj kar ob pogledu od daleč ni spremenjeno, ko pa se mu približate, pa je vse drugačno,« je ob prvič odstrti tančici na detroitskem avtosalonu v začetku leta dejal Robert Lešnik.

Sprednje luči ostajajo okrogle, dnevne LED luči so v primerjavi s predhodnikom integrirane v žaromet, izbočena smernika pa se v primeru trka s pešcem ugrezneta v karoserijo.

Že po nekaj metrih vožnje po sicer odličnem poligonu AMZS centra varne vožnje Vransko v novem G je bilo jasno, da bo vse skupaj bolj “za hec”.

Klančine na tisoč in en način, kjer je sicer odlični športni terenec GLC pokazal nekaj omahovanja in spoštovanja, poltovornjaški X pa jih igraje zvozil s pomočjo reduktorja in zaporo sredinskega diferenciala, je G v povsem običajnem načinu premagal lahkotno, kot bi šlo za kak pločnik pred lokalom.

Celo sneg ali blato bi ga zgolj ogreli, kdaj bi za dosego cilja dejansko morali zakleniti vse tri diferenciale pa ni vedel povedati niti izkušeni AMZS inštruktor.

S kolegi po nekaj z levo roko premaganih izzivih na poligonu nismo dvomili, da ima kultni razred G svoje privržence tudi pri nas - ne glede na ceno.

Avtomobil, ki se v notranjosti, udobju in po vodljivosti zlahka kosa s kraljevskim razredom S, namreč stane najmanj 149.500 evrov, kolikor je treba odšteti za G500 s štirilitrskim osemvaljnikom in 310 kilovati (422 konji) ter samodejnim 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Jasno je, da je spisek dodatne opreme obsežen, znesek pa na koncu brez težav preseže 200 tisočakov.

Ker po razredu G radi posegajo tudi slavni, za katere je dovolj dobro le najboljše, so Mercedesovci svojega morda največjega zvezdnika znova zapeljali tudi v Affalterbach, kjer domuje AMG oddelek.

Tam je eden izmed inženirjev ročno sestavil z dvema turbinama podprt 4,0-litrski osemvaljnik, ki v različici AMG G63 zmore moč 430 kilovatov (585 konjev), z mesta do 100 km/h pa pospeši v 4,5 sekunde. Srčni utrip zraste že ob golih številskih podatkih, ob ceni 216 tisoč evrov, ki je z vrsto dodatki pri preizkusnem zrasla na 273 tisočakov, pa lahko tudi pozabiš dihati.

Skoraj 2,5-tonska pošast z 20-palčnimi platišči, v modni mat barvi, s konkretnimi in v rdečo obarvanimi zavornimi čeljustmi ter parom kromiranih “trobent” izpod zadnjih vrat - uau efekt je res velik - pa razumljivo poskrbi za nepozabno predstavo.

Že v mirovanju na AMG G63 gledaš s strahospoštovanjem (imenitno se poda tako uspešnemu poslovnežu, kot bollywood zvezdniku), ko potipaš vrhunsko nappa usnje, si s pomočje elektrike nastaviš sedež in volan, daš kontakt in se po vklopu digitalne armaturne plošče ter ambientalne osvetlitve z vsemi čutili preseliš v razred S pa sledi ekstaza.

Po pritisku na gumb za zagon se osemvaljnik ne oglasi, ampak zarohni, da lahko sproži potres, ob polnem plinu na cesti pa se zdi, da zanj ni meja niti nebo.

Ne čudi, da je med letošnjim dogodkom Star Experience eden izmed povabljenih naročil dva G-ja, neki drugi potencialni kupec pa se je na testno vožnjo na Vransko pripeljal kar s helikopterjem. Glede na predstavo, ki jo zmore ponuditi novi G in karizmo, ki jo neguje že skoraj 40 let je skorajda jasno, da domov ni šel po zraku.

Zvezdnik, ki se odlično znajde tudi na bojišču
Najbolj brani članki danes
12 ur
1. (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU2. UKCL: Joj no, naš direktor pa že ne zavaja, samo lapsus je bil3. V katerih slovenskih panogah so najvišje plače4.
Več ▼

1. (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU

2. UKCL: Joj no, naš direktor pa že ne zavaja, samo lapsus je bil

3. V katerih slovenskih panogah so najvišje plače

4. Alte ni več – še skladi prodani Triglavu

5. Bi morali v Sloveniji uvesti obvezno volilno udeležbo?

6. Neuradno: konstrukcija poravnave med Telekomom in T-2

7. Furs ukinja stari portal eDavki

8. Konec nekega obdobja v kriptosvetu?

9. Kako do velikih davčnih prihrankov z registracijo avta v tujini in izjemni električni audi e-tron

10. Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena

Nastopač za mestni vrvež s francoskim naglasom 4
19.09.2018 14:14
DS3 crossback na ceste prinaša francoski šik, visokotehnološke rešitve in ob konvencionalnih še električni pogon
Na članek...

Majhen športni terenec DS3 crossback širi ponudbo mladega francoskega proizvajalca DS, premijske znamke skupine PSA. Zasnovan je kot mestni avto, ki se dobro znajde tudi na daljših razdaljah. Na cesti zaseda 4,12 metra dolžine, 1,79 širine in 1,53 metra višine. Medosna razdalje je 2,6 metra, prtljažnik pa ima 350 litrov prostornine. Na ogled bo postavljen na avtomobilskem salonu v Parizu, na trg pa bo zapeljal v začetku prihodnjega leta.

Ikona modernega sloga

Tko kot pri DS3 oblikovni zaščitni znak ostaja plavut morskega psa na B-stebričku. Dnevne LED-luči so postavljene navpično, žarometi pa so matrični. Zunanjost je prežeta z elegantnimi podrobnostmi. Brisalci so skriti, kljuke vrat pa se prilegajo vratom in se prikažejo šele ob odklepanju. Lebdečo streho brez vidne antene si je mogoče omisliti v drugi barvi, kot je karoserija. Na zadku prevladujejo mišičasti boki ter dve kromirani izpušni cevi pri bencinskem in dizelskem modelu.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Z novo konstrukcijsko osnovo so zagotovili odlično izolacijo kabine. Voznika tam obdaja povsem digitalizirano okolje. Sredinsko konzolo so si sposodili pri večjem bratu DS7 crossback. Avantgardno oblikovano notranjost si bo mogoče izbrati v petih različnih ambientih. Med klavirskimi tipkami je površina za polnjenje telefona, s katerim lahko prek aplikacije MyDS odklepate in zaženete motor. Tu so še oprema za varnost ter sistemi za pomoč pri vožnji in parkiranju. Z radarskim tempomatom DS3 crossback samodejno sledi smeri vožnje, prilagaja hitrost, upošteva varnostno razdaljo ter po potrebi samodejno ustavi.

Tri srca

Opremiti ga bo mogoče z novim bencinski motorjem puretech s 155 konjskimi močmi ter z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Ponudbo bencinskih motorjev dopolnjujeta še motorja s 130 in sto konjskimi močmi. Ob vstopu na trg bosta na voljo še dva dizelska motorja blueHDi s 130 in sto konjskimi močmi. Od sredine leta 2019 bo naprodaj tudi povsem električna različica E-tense s 136 konjskimi močmi ter baterijo zmogljivosti 50 kilovatnih ur. Obljubljajo 300-kilometrski doseg po ciklu WLTP oziroma 450 po starejšem NEDC.

Nastopač za mestni vrvež s francoskim naglasom
Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU
14 ur
To so dosegli nasprotniki brexita na drugi stopnji v postopku pred britanskim sodiščem
Na članek...

Že tako teden, ki se končuje, za britansko premierko Thereso May ni bil ravno eden najbolj brilijantnih. Na neformalnem vrhu EU, ki je potekal v Salzburgu v sredo in četrtek, so ji evropski voditelji članic - med njimi je bil prvikrat tudi novi slovenski premier Marjan Šarec - sporočili, da njen predlog o prihodnjih britansko-evropskih odnosih po brexitu ni sprejemljiv. Potem pa je v petek še izvedela, da se bo o brexitu izrekalo Sodišče EU, in sicer o tem, ali V. Britanija postopek izstopa iz EU - lahko ustavi. Pri čemer je geslo, ki ga premierka vseskozi ponavlja - brexit je brexit. Še več - Sodišče EU bo o tem odločalo na pobudo z Otoka.

Petek je prinesel - paradoksalno odločitev

Začnimo pri presenetljivi petkovi vesti. Kot poroča BBC, so nasprotniki brexita v sodnem postopku na britanskem sodišču na drugi stopnji dobili dovoljenje, da se obrnejo na Sodišče EU in zaprosijo za dokončno razsodbo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz Evropske unije. Namreč, tožniki (gre za nekaj politikov) so prepričani, da brexit ni neizogiben in je še vedno čas, da se ga ne izpelje, če bi tako odločili člani britanskega parlamenta - teoretično bi lahko preklicali brexit in ostali v EU v primerih, da britanski vladi z EU ne bi uspelo doseči dogovora ali pa bi poslanci ne bili zadovoljni s pogoji dogovora.

Paradoks je seveda v tem, da je bil eden izmed temeljnih razlogov, zakaj so mnogi podprli brexit, tudi ta, da se želijo izogniti jurisdikciji Sodišča EU, evropski pravni praksi oziroma evropskemu pravnemu redu. Zdaj pa naj bi glede britanske odločitve izrekalo taisto evropsko sodišče.

Petkova odločitev za povrh tednu zavrnitev

In če se povrnemo k pogajalskemu postopku. Evropski voditelji so na vrhu v Salzburgu zavrnili tako imenovani načrt iz Chequersa. Načrt se imenuje po premierski podeželski rezidenci, kjer je britanski vladni kabinet julija letos sprejel britansko izhodišče za pogajanja o prihodnjih britansko-evropskih odnosih po brexitu.

"Medtem ko v načrtu iz Chequersa obstajajo pozitivni elementi, pa predlagani okvir za medsebojno gospodarsko sodelovanje ni izvedljiv, ne nazadnje zato, ker bi z njim spodkopali načela evropskega enotnega trga," je dejal predsednik EU Donald Tusk, pri čemer je ta britanski predlog pomenil tudi temelj za rešitev vprašanja irske meje, kjer si sicer obe strani (evropska in britanska) prizadevata, da bi se izognili "trdi meji", bi pa morali vzpostaviti najmanj nadzor blaga. Spomnimo še, da je v omenjenem načrtu britanska vlada evropskim partnerjem predlagala, da naj bi po brexitu ohranili nekakšno enotno trgovinsko območje - samo za blago, ne pa za storitve. Da je takšna zamisel nesprejemljiva, je že večkrat opozoril glavni evropski pogajalec Michel Barnier.

Britanski predlog je bil namreč oblikovan tako, da bi si po njem Britanci od EU izbrali tisto, kar jih ustreza: zavrnili bi prost pretok oseb; bi pa ohranili prost pretok blaga (za blago bi tudi v prihodnje spoštovala evropske standarde in pravila); potem pa bi spet zavrnili prost pretok storitev, zlasti zaradi pomena finančnih storitev za britansko ekonomijo, ker si na tem področju želijo več regulatorne prožnosti. Britanska vlada je še predlagala poseben carinski aranžma, skupno carinsko območje, v katerem bi VB izvajala evropsko carinsko politiko in trgovinsko politiko za blago, ki bi bilo namenjeno v EU, za blago v uvozu v VB pa bi uporabljala svoje carinske tarife. "EU izvajanja svoje carinske politike ter pobiranja DDV in trošarin ne more in tudi ne bo zaupala nečlanici," je že komentiral Barnier.

Mayeva je sicer na vrhu dejala, da bo njena vlada kmalu predstavila nove predloge v zvezi z irsko mejo. Kot znano, sta EU in VB odložili skrajni rok za sklenitev dogovora na november - takrat bi pripravili izredni vrh EU. Zdaj je sicer vse odvisno od napredka poganj. Tusk je ta teden dejal, da bodo evropski voditelji na rednem vrhu oktobra ocenili, ali je bilo doseženega dovolj napredka v pogajanjih o brexitu, da je upravičen sklic izrednega vrha EU v novembru.

Mayeva trdi, da je zdaj na potezi EU

Po prihodu iz Salzburga domov je premierka Theresa May v četrtek dejala, da je pripravljena odkorakati s pogajanj - kar bi pomenilo, da bi morali vsi skupaj računati na tako imenovani "trdi brexit", "brexit brez dogovora", "neurejeni izstop" ali kakorkoli že kdo želi imenovati stanje, v katerem bo po načrtu Velika Britanija konec marca 2019 izstopila iz članstva EU, ne bi pa imela sklenjenega dogovora o bodočih odnosih z EU, zaradi česar takoj po brexitu (z aprilom 2019) ne bi začelo veljati skoraj dvoletno prehodno obdobje, v katerem bi bile razmere v medsebojnih odnosih še vedno takšne, kot so zdaj.

V petkovem govoru je premierka Theresa May zatrdila, da je zdaj odgovornost EU, da na mizo postavi alternativni načrt, ker so britanske predloge zavrnili. Kot še poroča Reuters, je Mayeva dejala, da je ves čas EU obravnavala s spoštovanjem in da VB pričakuje enako. Bruseljska dopisnica za časnik Guardian je sicer v odziv na tako razmišljanje na Twitterju zapisala, da EU ni spremenila stališča in je zmeraj trdila, da "ni stvar EU, da oblikuje načrt za brexit". Dodala je še mnenje, da EU ne bo spreminjala temeljnih pravil za članico, ki povezavo zapušča, in da je to jasno že vse od objave referendumskih rezultatov.

Brexitovski paradoks: Sodišče EU bo presojalo, ali VB lahko ustavi postopek izstopa iz EU
Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne
18.09.2018 16:38
Pregled najboljših dražb v oktobru
Na članek...

Pregledali smo, kaj boste lahko na dražbah kupili v prihodnjem mesecu, in naredili izbor najbolj zanimivih dražb. Potegovali se boste lahko za hiši v Ljubljani in Ankaranu. Poleg tega pa tudi za apartma v Pulju, ki se prodaja za slabih 25 tisočakov, in enosobno stanovanje na Fužinah, katerega izklicna cena je 36.450 evrov. A pozor, vse dražbe za oktober še niso razpisane. O najboljših vas bomo obveščali sproti.

Enosobno stanovanje na Fužinah za 36.450 evrov

Na drugi javni dražbi v enem od izvršilnih postopkov boste lahko 2. oktobra dražili enosobno stanovanje na Jakčevi ulici v Štepanjskem naselju. Nepremičnina je v pritličju večstanovanjske zgradbe in skupaj s kletjo meri 40,5 kvadratnega metra. Bivalni prostori je velik 37,3 kvadrata, klet pa dobre tri kvadratne metre. Vrednost nepremičnine je ocenjena na slabih 73 tisoč evrov, naprodaj pa bo za 36.450 evrov. Stanovanje nima zagotovljenega parkirnega mesta. Rok za plačilo varščine je četrtek, 27. septembra.

Apartma v Pulju za 25 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na drugi spletni dražbi, ki jo vodi hrvaška Fina, boste lahko med 18. in 31. oktobrom dražili 69 kvadratnih metrov velik apartma v pritličju večstanovanjskega objekta v naselju Veruda pri Pulju. Stanovanje sestavljajo tri spalnice, kuhinja, shramba, kopalnica, predsoba, hodnik in loža. Izklicna cena je 184.800 hrvaških kun oziroma okoli 24.900 evrov. Več informacij je na tej povezavi.

Apartma v Moravskih Toplicah za 20 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak do 17. oktobra zbira zavezujoče ponudbe za nakup 32 kvadratnih metrov velikega apartmaja na Dolgi ulici v Moravskih Toplicah. Apartma je v nadstropju apartmajskega objekta, sestavljajo ga hodnik, kopalnica, kuhinja, dnevni prostor in spalnica. Od Term 3000 je oddaljen slaba dva kilometra oziroma štiri minute vožnje. Izklicna cena je 20 tisoč evrov.

Dvosobno stanovanje na Markovcu nad Koprom

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na javni dražbi 2. oktobra se boste lahko potegovali za dvosobno stanovanje na Bernetičevi ulici v Semedeli. Površina stanovanja je 58,5 kvadratnega metra, od tega ima bivalni del 46,8, balkon 3,8 in klet 1,5 kvadratnega metra. Gre za drugi poskus prodaje. Na prvi dražbi je bilo naprodaj za 110 tisoč evrov, tokrat pa je cena znižana za dobrih 13 odstotkov in znaša 95 tisoč evrov. Blok je od morja oddaljen slabih 700 metrov in se nahaja na okoli 88 metrih nadmorske višine. Stanovanje nima svojega parkirnega mesta.

Nova priložnost za nakup gostilne ob Koseškem bajerju

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Stečajna upraviteljica Darja Erceg bo še enkrat poskušala prodati gostinsko-poslovni objekt ob Koseškem bajerju. Ta je bil sicer sredi letošnjega maja na dražbi prodan za 4,1 milijona evrov, a kupec po pričakovanju mnogih na koncu ni plačal kupnine. Kot smo pisali, je bila dražba precej nenavadna, saj je najboljši kupec že na začetku ponudil petkratnik izklicne cene in utišal 11 preostalih dražiteljev. In ker kupnine ni poravnal, je stečajna upraviteljica za 11. oktober razpisala novo dražbo po izklicni ceni 821.500 evrov (enaka cena kot na prejšnji dražbi). Objekt je sestavljen iz starejšega in novejšega dela, ki sta povezana s hodnikom. Novejši meri 266 kvadratov, v njem so razstavni prostor in pisarne. V starejšem objektu, ki je bil prenovljen leta 1998 in ima 1.406 kvadratnih metrov, so pisarniški prostori, manjše skladišče in 132 kvadratov veliko gostišče. Gostilni pripada še okoli 200 kvadratnih metrov velik vrt.

Manjša hiša v okolici Vrhnike za 57.300 evrov

Približno 5,6 kilometra stran od Vrhnike stoji manjša hiša, ki bo naprodaj na oktobrski dražbi. Hiši pripadata zemljišči, ki imata skupaj 6.770 kvadratnih metrov travnatih in gozdnih površin. Manjša hiša je bila zgrajena leta 1850 in je zgrajena iz kamenja in lesa. Leta 2002 je bila obnovljena streha. Površina je 45 kvadratnih metrov, pod podaljšanim nadstreškom pa je terasa. Na nepremičninah je vknjižena zaznamba zaščitene kmetije. Izklicna cena na prvi dražbi, ki bo 11. oktobra, znaša 57.300 evrov.

Polovica dvojčka s pogledom na morje

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Iz stečajne mase družbe Veda Invest boste lahko kupili enoto dvojčka v naselju Kolomban v Ankaranu. Hiša je bila zgrajena leta 2008 in je v četrti gradbeni fazi. Manjkajo zaključne talne obloge, slikopleskarska dela, kotlovnica, stavbno pohištvo in zaključna inštalacijska dela. Zaradi zamakanja kleti je treba izvesti še sanacijska dela. Neto tlorisna površina je 209 kvadratnih metrov. V kleti so pomožni prostori in manjša terasa. V pritličju so vhod, kuhinja z dnevno sobo, kopalnica in večja terasa. V mansardi so tri sobe, kopalnica in manjša terasa. Vse terase imajo pogled na morje. Izklicna cena je 205.820 evrov, dražba pa bo 17. oktobra.

Hiša z dvoriščem v Ljubljani

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Za slabih 153 tisoč evrov bo naprodaj stanovanjska hiša z manjšim dvoriščem v Ljubljani na naslovu Cesta v kostanj. Hiša stoji na 345 kvadratnih metrov velikem zemljišču, celotna hiša še meri 178 kvadratov. Ob podkleteni hiši, ki je bila zgrajena leta 1990, je urejen prostor za parkiranje. Nepremičnina je od središča Ljubljane oddaljena manj kot šest kilometrov. Naprodaj bo za 152.700 evrov v stečajnem postopku družbe Moena. Dražba bo 17. oktobra.

Poslovni prostori na Viču v Ljubljani

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V izvršilnem postopku družbe MC investicije bo na prvi javni dražbi naprodaj več poslovnih prostorov v novejši stavbi na Koprski ulici na Viču. Dražili boste lahko manjše prostore, kot so kleti in arhivi, pa tudi večje prostore s površinami do dobrih 300 kvadratnih metrov. Najmanjša klet s 13,3 kvadrata ima ceno dobrih osem tisočakov, za največji poslovni del pa boste odšteli slabih 440 tisoč evrov. Prostori se prodajajo na dveh dražbah, ki bosta 5. oktobra na okrajnem sodišču v Ljubljani.

Ne spreglejte teh dražb v oktobru! Naprodaj so hiše in stanovanja v Ljubljani in na Obali, apartmaji in gostilne
Japonska inflacija avgusta še vedno daleč od cilja
15 ur
Cene življenjskih potrebščin na Japonskem so se avgusta na letni ravni zvišale za 0,9 odstotka, kažejo danes objavljeni vladni podatki. Cene so tako zrasle že 20. zaporedni mesec, vendar je
Več ▼

Cene življenjskih potrebščin na Japonskem so se avgusta na letni ravni zvišale za 0,9 odstotka, kažejo danes objavljeni vladni podatki. Cene so tako zrasle že 20. zaporedni mesec, vendar je rast še krepko pod dvema odstotkoma, kar je za cilj postavila japonska centralna banka pred več kot petimi let.

Inflacijo so avgusta spodbudile višje cene energije, zlasti kerozina (+22,3 odstotka) in goriv (+16,2 odstotka).

Osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije in sveže hrane, je medtem po poročanju tujih tiskovnih agencij dosegla le 0,4 odstotka.

Japonska se je več let spopadala z deflacijo, izjemno ohlapna denarna politika centralne banke, ki jo je začela aprila 2013 pa ima, kot kaže, le skromne učinke na tretje največje gospodarstvo sveta. Banka Japonske je po zadnjem srečanju na temo obrestnih mer sporočila, da obrestnih mer v doglednem času ne bo zviševala kljub temu, da ameriška in evropske centralne banke zaostrujejo monetarno politiko.

Banka je sicer julija sporočila, da ne pričakuje dveodstotne inflacije niti v fiskalnem letu 2020. (STA)

Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak
3 ure
Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete je na strokovnem posvetu družbe ELES predstavila mehanizme delovanja slabega zraka na zdravje.
Na članek...

Andreja Kukec je navedla nekaj podatkov, ki temeljijo na epidemioloških raziskavah. Nizozemska raziskava, v katero je bilo vključenih štiri tisoč otrok, je pokazala, da imajo otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, 1,3-krat in 1,2 krat večjo verjetnost, da bodo zboleli za astmo ali vnetji ušes in grla. Druga raziskava je pokazala, da se tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa dva poveča za 30 odstotkov pri tistih, ki živijo do sto metrov od prometnice v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni vsaj 200 metrov.

V okolju je prek 200 različnih onesnaževal, kar oteži delo raziskovalcev. Preverjati morajo namreč učinke mešanice različnih onesnaževal.

Odrasla oseba vdihne povprečno na dan od deset do 20 kubičnih metrov zraka. To je razmeroma veliko, na primer v primerjavi z zaužitjem med 1,5 in tremi kilogrami hrane in do tremi litri popite tekočine.

Onesnaženemu zraku lahko globalno na leto pripišemo 4,3 milijona smrti in 6,7 odstotka vseh smrti. V Evropi pa umre na leto od 40 do sto tisoč ljudi zaradi izpostavljenosti onesnaževalom v prometu. Pomembne so tudi meteorološke razmere. V Slovenijo so zlasti pozimi zaradi temperaturnih inverzij povišane koncentracije delcev v zunanjem zraku. Med viri onesnaževanja so tudi industrija in individualna kurišča, je naštevala Kukčeva.

V zunanjem zraku so delci različnih velikosti. Za primerjavo: prerez lasu znaša od 50 do 70 mikrometrov. PM 10 pa je delec velikosti deset mikrometrov. Pomembnejša onesnaževala so tudi dušikovi oksidi, ozon, ogljikov monoksid predvsem v notranjem zraku in žveplov dioksid, pri katerem se je z zamenjavo premoga in lignita količina emisij zelo zmanjšala.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka je delce različnih velikosti in mešanico različnih onesnaževal uvrstila med rakotvorne snovi, je nadaljevala Andreja Kukec.

Kateri so najbolj pogosti učinki za zdravje? Akutni učinki pomenijo kratkotrajno izpostavljenost. Posledice so na primer pogosti prehladi, astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen. Dolgotrajna izpostavljenost, ki traja pet let ali več, pa lahko vpliva tudi na druge kronične bolezni dihal. Vpliva na bolezni srca in ožilja, zlasti se pojavljajo aritmije, lahko se pojavijo tudi možganske in srčne kapi. V novejšem obdobju se kažejo tudi učinki na bolezni živčevja, onesnaževala vplivajo na mehanizem nastanka parkinsonove in alzheimerjeve bolezni. Vplivajo pa tudi na negativne izide v nosečnosti, na primer na prezgodnje rojstvo ali nizko porodno težo.

»Onesnaževala zajamejo vse populacijske skupine,« je povzela Andreja Kukec.

Kako delujejo delci različnih velikosti? Dizelsko gorivo sprošča zelo majhne, ultra fine delce PM 2,5. »To ni dobra alternativa bencinskemu gorivu. V javnem zdravju s želimo, da bi našli druge alternativne oblike.«

Večji delci se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh in jih lahko z nekaterimi mehanizmi odstranimo. Manjši delci pa prehajajo skozi dihalni sistem, njihov glavni mehanizem delovanja je vnetje. Iz pljučnih mešičkov prehajajo tudi v krvni obtok in dobimo celotno sistemsko vnetje.

Najnovejše raziskave pa kažejo, da prehajajo preko nosnega živca tudi v možgane. »V telesu jih imamo lahko vse življenje.«

Ali onesnažen zrak res povzroča velik javnozdravstveni problem? Delež umrlih je razmeroma majhen, največ učinkov je v zmanjšanju pljučne funkcije, vnetjih in delovanju srca.

Z naraščanjem števila vozil in drugih virov onesnaževanja se povečuje tudi onesnaževanje zunanjega zraka zlasti v urbanih središčih. »Priporočamo, da se občutljive skupine, kot so otroci, nosečnice in kronični bolniki ob prometnih konicah ne gibljejo ob prometnicah,« je še povedala Andreja Kukec na posvetu, ki so ga v četrtek pripravili v družbi ELES.

Kako deluje in kaj povzroča onesnažen zrak
Slovenske potovalne agencije največ tujih turistov pripeljale iz Italije
13 ur
Potovalne agencije so v letu 2017 organizirale potovanja z najmanj eno prenočitvijo za 600.000 domačih turistov. 122.000 teh turistov je prenočevalo v Sloveniji, 478.000 pa v tujini.
Več ▼

Potovalne agencije so v letu 2017 organizirale potovanja z najmanj eno prenočitvijo za 600.000 domačih turistov. 122.000 teh turistov je prenočevalo v Sloveniji, 478.000 pa v tujini. Najpogostejši cilj potovanj domačih turistov v tujino je bila Hrvaška; sledile so, Italija, Grčija, Turčija in druge države, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Enodnevnih izletov, ki so jih v 2017 organizirale slovenske potovalne agencije, se je udeležilo skupaj 248.000 domačih izletnikov, od tega se je izletov po Sloveniji udeležilo 133.000, izletov v tujino pa 116.000 izletnikov.

Slovenske potovalne agencije so v letu 2017 organizirale potovanja tudi za 211.000 tujih turistov. Ti so v Sloveniji prenočili povprečno trikrat. Največ tujih turistov so pripeljale iz Italije, sledili pa so turisti iz ZDA, Nemčije in iz drugih držav.

Prva etapa prvega slovenskega Ironmana končana: poslovneži tekmovalci spoznavali Slovenijo
16 ur
Približno 60 udeležencev prve slovenske triatlonske tekme pod licenco Ironman se je na današnjem poslovnem dogodku spoznavalo s Slovenijo tudi v drugačni luči, kot se bo v nedeljo. Udeleženci
Več ▼

Približno 60 udeležencev prve slovenske triatlonske tekme pod licenco Ironman se je na današnjem poslovnem dogodku spoznavalo s Slovenijo tudi v drugačni luči, kot se bo v nedeljo. Udeleženci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovaške, Saudske Arabije, Omana, Katarja, Bahrajna, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov so Slovenijo spoznali kot vinsko in kulinarično destinacijo, skozi oči poslovneža, Matjaža Grma iz Adrie Mobila, makroekonomsko okolje in prednosti geografske lege za biznis jim je predstavil direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, ki se je pogovarjal tudi z ambasadorjem Ironman I Feel Slovenija 70.3 Dušanom Olajem, šefom Duola, ki se bo v nedeljo tudi pomeril v štafetnem delu tekme. Poslovni dogodek sta organizirala agencija Spirit in Akademija Finance.

Ironman 70.3 I feel Slovenia bo že v svoji prvi izvedbi tretja največja rekreacijska prireditev v državi, ob boku Ljubljanskega maratona in kolesarskega Maratona Franja. Okoli 1.800 tekmovalcev iz 48 držav in njihovi spremljevalci bo na Obalo prvič prineslo triatlonske milijone iz ene najprestižnejših globalnih športnih licenc. V nedeljo boste lahko navijali tudi za številne poslovneže, ministra iz aktualne vlade, pa tudi za pet tekmovalcev iz Časnika Finance.

POZOR, CESTE!

Prva etapa prvega slovenskega Ironmana končana: poslovneži tekmovalci spoznavali Slovenijo
Julija osemodstotna stopnja registrirane brezposelnosti
14 ur
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je julija dosegla osem odstotkov, kar je 0,1 odstotne več kot junija in 1,1 odstotne točke manj kot julija lani. Med moškimi je bila stopnja
Več ▼

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je julija dosegla osem odstotkov, kar je 0,1 odstotne več kot junija in 1,1 odstotne točke manj kot julija lani. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti julija 7,1-odstotna, med ženskami pa 9,1-odstotna, je danes objavil zavod za zaposlovanje.

Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti so julija zabeležili v območni enoti Murska Sobota (12,5 odstotka), najnižjo pa v kranjski območni enoti (5,2 odstotka).

Najvišja stopnja brezposelnosti je bila julija v starostni skupini 60 let in več, in sicer 18,8-odstotna, najnižja pa v starostni skupini od 45 do 49 let, in sicer 5,3-odstotna.

Konec julija je bilo sicer na zavodu registriranih 76.051 brezposelnih, kar je 1,4 odstotka več kot junija in 10,2 odstotka manj kot julija lani. (STA)

Okoljsko ministrstvo je nevladnikom dodelilo 427 tisoč evrov 3
17 ur
Ministrstvo za okolje je prek javnega razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju ohranjanja narave, okolja in prostora, za leti 2018 in 2019 dodelilo skupaj 427 tisoč evrov. Sofinancirali bodo 12 projektov od 21 prijavljenih.
Na članek...

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so sporočili, katere projekte bodo sofinancirali:

● Še smo tu – domorodne vrste še nismo izrinjene (Herpetološko društvo-Societas herpetologica slovenica, Slovensko odonatološko društvo, Center za kartografijo favne in flore),

● Izhodišča za krajinsko politiko (Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp),

● Partnersko urejanje javnega prostora (Inštitut za politike prostora, Hiša! društvo za ljudi in prostore, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Kulturno društvo Prostorož),

● Zagovorniki okolja-Zelena svetovalnica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij),

● Konferenca trajnostne gradnje - trajnostna gradnja, obnova in upravljanje objektov, učinkovita raba energije (SZTG – Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija Ljubljana),

● Klima za podnebje - Ustvarjamo družbeno klimo za ambiciozne podnebne ukrepe (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj),

● Plastika naša vsakdanja (Ekologi brez meja),

● Ne več, ampak bolje (Okoljsko raziskovalni zavod),

● Spodbujamo hojo kot prometno prakso – Pešec (Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp),

● Vsi odtenki zelene (Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine)

● Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec (Društvo Planet Zemlja) in

● Naj te zapelje zelena mobilnost (CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj).

MOP je javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij z vsebinami trajnostnega razvoja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter prostora, ki se bodo izvajali v letih 2018 in 2019 objavil v uradnem listu 9. marca letos.

Okoljsko ministrstvo je nevladnikom dodelilo 427 tisoč evrov
Salus: Nismo še prejeli odločbe AVK o prevzemu Sanolaborja
17 ur
Agencija za varstvo konkurence Salusu še ni izdala odločbe o skladnosti prevzema Sanolaborja s pravili konkurence, je danes družba Salus objavila na Seonetu. S tem so se odzvali na včerajšnjo
Več ▼

Agencija za varstvo konkurence Salusu še ni izdala odločbe o skladnosti prevzema Sanolaborja s pravili konkurence, je danes družba Salus objavila na Seonetu. S tem so se odzvali na včerajšnjo objavo, da naj bi AVK že odločila, da je prevzem skladen s pravili. Informacijo o tem je objavila STA, ki se je sklicevala na spletno stran agencije. Na spletni strani agencije danes nismo našli nobenega obvestila povezanega s Salusom ali Sanolaborjem (kar pa ne pomeni, da ga tudi včeraj ni bilo).

Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena 3
17 ur
Poravnavo je zdaj potrdil tudi nadzorni svet, potem ko se je z njo strinjala že uprava oziroma predsednik Rudolf Skobe. Podrobnosti v Telekomu ne razkrivajo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa je poravnava takšna, kot smo jo edini objavili v Financah.
Na članek...

Telekom Slovenije je na Seonetu objavil sporočilo, da so se poravnali z družbo T-2. Šlo je za največjo tožbo, ki je grozila telekomunikacijskemu operaterju, zaradi zlorabe konkurence (vsaj) med letoma 2005 in 2014. Telekom sporoča:

Neuradno: takšna je poravnava

    Poleg že omenjene tožbe T-2 zaradi Telekomovega omejevanja konkurence (AVK je dokazal, da jo je omejeval vsaj med letoma 2005 in 2014) naj bi hkrati poravnali tudi dolgove T-2 do Telekoma. T-2 je Telekomov dolžnik zaradi neplačanih računov gostovanja na Telekomovi infrastrukturi. Po domače, T-2 je najemal omrežje Telekoma za svoje storitve, a računov ni plačal.

    T-2 je v prisilni poravnavi, večino dolgov mora poplačati šele ob koncu prisilke, leta 2022. Navadni upniki naj bi bili poplačani 44-odstotno, so upniki izglasovali leta 2012. Na Telekomu pa menda ocenjujejo, da obstaja možnost, da kot nezavarovani upnik ne dobijo ničesar. Zato naj bi dolg T-2 "kompenzirali" pri poravnavi tožbe.

    Koliko naj bi znašalo neto plačilo Telekoma T-2?

    Neuradno okoli 30 milijonov evrov, kolikor je tudi približna višina rezervacije Telekoma za tožbo T-2. Skupaj ima Telekom, smo pisali, za verjetnost uspešnosti izplačil tožbenih zahtevkov oblikovanih za dobrih 34 milijonov evrov rezervacij.

    Poravnava T-2 in Telekoma sklenjena
    Vanessa Grmek je nova članica uprave SDH - ni Dušan Zorko
    17 ur
    "Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 21. septembra 2018 sklenilo, da se za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) imenuje Vanesso Grmek. S tem je zagotovljena stabilnost
    Več ▼

    "Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 21. septembra 2018 sklenilo, da se za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) imenuje Vanesso Grmek. S tem je zagotovljena stabilnost poslovanja in nadaljnje nemoteno izvajanje vseh potrebnih odločitev uprave SDH.

    Predlog za sodno imenovanje članice uprave je podal predsednik NS SDH zaradi odhoda dr. Andreja Bertonclja za ministra za finance Vlade RS in ker bi bila s tem povzročena nesklepčnost uprave SDH. Možnost sodnega imenovanja začasnega člana uprave v nujnih primerih omogoča 256. člen ZGD-1. V vmesnem času je NS SDH že objavil mednarodni razpis za člana uprave SDH, ki se zaključi 24. septembra 2018, pri čemer bo nominacijska komisija NS SDH izvedla vse potrebne postopke za redno imenovanje članov uprave SDH.

    Mandat sodno imenovane članice uprave preneha, ko je namesto nje skladno s Statutom SDH in ZSDH-1 imenovan nov član/ica uprave SDH.

    Vanessa Grmek (1975), univerzitetna diplomirana pravnica Pravne fakultete Univerze v Mariboru z opravljenim pravosodnim izpitom in MBA študijem, ima vodstvene izkušnje tako iz gospodarstva kot tudi iz korporativnega upravljanja in prestrukturiranja kapitalskih naložb države.

    Pred imenovanjem za članico uprave Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) je bila pomočnica uprave SDH zadolžena za področje upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH.

    Od leta 2011 je zaposlena v institucijah upravljanja kapitalskih naložb države, večino časa na vodstvenih funkcijah: najprej kot direktorica pravne službe na AUKN, potem izvršna direktorica sektorja strateških naložb področja energetike ter vodja oddelka za prestrukturiranje kapitalskih naložb.

    Pred tem je delala v zasebnem sektorju na področju poslovnih storitev na področju gospodarskega in delovnega prava ter managementa in bila več let zaposlena v Drogi Kolinski, d. d., štiri leta tudi kot svetovalka predsednika uprave.

    Poleg tega ima izkušnje s področja nadzora gospodarskih družb (NS Pošte Slovenije) ter ima veljaven certifikat ZNS," sporoča SDH.

    Nekaj časa se je špekuliralo, da bi novi član uprave SDH lahko postal nekdanji prvi človek Pivovarne Laško Dušan Zorko. To se - vsaj za zdaj - ni zgodilo. Ali je mogoče na SDH - ki upravlja z državnim premoženjem - ob zamenjavi vlade pričakovati še kakšne bolj bistvene spremembe, pa je vprašanje za milijon dolarjev.

    Odvečna toplota iz nuklearke za ogrevanje Zagreba 15
    17 ur
    Prejeli smo: Z odvečno toplotno energijo iz jedrske elektrarne bi lahko ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici.
    Na članek...

    Slovenija ima s Hrvaško skupno proizvodnjo električne energije. Proizvodnjo si delita po pogodbi, ki je posledica skupne postavitve proizvodnega objekta. Pogovori o skladiščenju odpadkov sicer še niso uresničeni, vendar pismo ni namenjeno temu.

    Ob proizvodnji električne energije se ustvarja ogromna količina odpadne toplotne energije, ki se skoraj v celoti porabi za 'ogrevanje' Save. Postroj je treba za obratovanje ves čas hladiti.

    Na podlagi statističnih podatkov o številu stanovanj v Zagrebu, je toplotne energije dovolj, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici. Če znamo skupaj narediti proizvodni objekt, bi bila ob današnjem tehnološkem znanju najmanjša težava zgraditi cevovod za transport toplotne energije od mesta njenega nastanka do prvega odjemnega mesta v Zagrebu. Po naši oceni bi to pomenilo izgradnjo cevovoda v dolžini približno 40 kilometrov.

    Takšen projekt bi pomenil za Zagreb približevanje k izpolnjevanju obveznosti do podnebnega sporazuma, saj bi zmanjšali porabo fosilnih energentov vsaj za polovico. K temu bi lahko dodali še komercialni učinek za proizvodni obrat v Krškem. V tem pismu ne želimo navajati številk, bomo pa to z veseljem storili, če bo dobili pozitiven odziv.

    In za konec še pripomba: obe državi, Hrvaška in Slovenija sta ratificirali Svetovni podnebni sporazuma in sta obvezani izvajati ukrepe po sporazumu, v katerem ni predvidenih državnih meja.

    Božo Dukić je sekretar Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije ZENS

    Odvečna toplota iz nuklearke za ogrevanje Zagreba
    Stanje v evrski in nemški industriji: po kislem avgustu je prišel otožni september
    18 ur

    Potem ko se je stanje v evrski industriji avgusta skisalo, so prve ocene, ki so jih objavili pri družbi IHS Markit, za september pokazale manjše nadaljnje poslabšanje. Da ne bo pomote – gospodarske aktivnosti v evrskem gospodarstvu so tudi v zadnjem mesecu letošnjega tretjega četrtletja naraščale, le da je bila rast tokrat spet skromnejša kot prej. Pri tem je bilo znova zaznati zdaj že večkrat opaženo razliko – da je bilo manj optimizma v predelovalnih podjetjih, medtem ko je tempo aktivnosti v storitvenih dejavnostih naraščal. Podoben kot na evrskem območju je bil tudi trend v Nemčiji.

    Evrsko območje: šibkejša rast izvoznih naročil pustila sled

    Prvič po juniju 2013 se je zgodilo, da izvozna naročila za podjetja na evrskem območju v povprečju niso ne zrasla ne upadla, in to so pri IHS Markit v svoji prvi analizi anketnih odgovorov evrskih podjetij navedli kot pomemben razlog za šibkejšo rast gospodarskih aktivnosti v septembru.

    Tudi sicer so bile razmere pri skupnih naročilih šibkejše kot prej: konkretno se je obseg vseh, tako domačih kot izvoznih novih naročil za evrska podjetja še vedno povečal, a je bila rast najmanjša po februarju 2015.

    Kot so pri IHS še razbrali v prvi analizi anketnih odgovorov okoli pet tisoč predelovalnih in storitvenih podjetij, se je septembra v povprečju stanje v evrskem gospodarstvu nekoliko skisalo predvsem na račun razmer v predelovalnih dejavnostih, saj je bila rast aktivnosti v storitvenih panogah tudi septembra večja kot prejšnji mesec.

    Če to pogledamo v številkah: vrednosti skupnega indeksa PMI, ki zajema tako predelovalna kot storitvena podjetja, se je z avgustovskih 54,5 točke v septembru spustila na 54,2 točke (spomnimo, da vsaka vrednost nad 50 točk še vedno pomeni rast aktivnosti). Upad je bil v celoti posledica zdrsa v vrednosti indeksa PMI za predelovalne dejavnosti, ki se je z avgustovskih 54,6 točke v septembru spustil na 53,3 točke, medtem ko je vrednost indeksa PMI za storitvene dejavnosti z avgustovskih 54,4 točke v septembru narasla na 54,7 točke.

    Nemčija: manj optimiza zaradi trgovinskih napetosti

    Podatki o aktivnostih v nemškem gospodarstvu v septembru kažejo, da je bilo stanje tudi tokrat boljše v storitvenih kot v predelovalnih panogah, čeprav so aktivnosti v obeh še vedno rasle, le da v predelovalnih dejavnostih z manjšo intenziteto kot prej. Kot razlog analitiki navajajo rastoče trgovinske napetosti, ker je Nemčija pač velika izvoznica.

    Septembra v primerjavi z avgustom so nemška podjetja v anketi poročala, da so zaznavala bolj zmerno rast gospodarskih aktivnosti, zmernejšo rast pri novih naročilih, obenem pa se je nekoliko ohladilo tudi zaposlovanje.

    Na področju naročil je bila septembra slika močno odvisna od tega, ali gledamo predelovalna ali pa storitvena podjetja. Skupna rast naročil se je, kot rečeno, nekoliko upočasnila, pri čemer je bilo to v celoti pripisati predvsem močni rasti naročil za storitvena podjetja, saj je bilo v predelovalnih podjetjih stanje slabše. Pri IHS Markit so na podlagi prve analize, ki so jo objavili po tem, ko so pregledali okoli 85 odstotkov prejetih odgovorov, navedli, da se je razpoloženje v predelovalnih podjetjih septembra močno poslabšalo in da tako slabo ni bilo že skoraj štiri leta ter da proizvajalci za zdaj predvidevajo, da se jim bo v prihodnjih 12 mesecih proizvodnja komaj kaj povečala.

    Če to pogledamo v številkah še pri Nemčiji: vrednosti skupnega indeksa PMI, ki zajema tako predelovalna kot storitvena podjetja, se je z avgustovskih 55,6 točke v septembru spustila na 55,3 točke. Tako kot na evrskem območju je bil tudi v Nemčiji upad v celoti posledica zdrsa v vrednosti indeksa PMI za predelovalne dejavnosti, ki se je z avgustovskih 54,6 točke v septembru znižala na 53,3 točke, medtem ko se je vrednost indeksa PMI za storitvene dejavnosti zvišala – z avgustovskih 55 točk na septembrskih 56,5 točke.

    Stanje v evrski in nemški industriji: po kislem avgustu je prišel otožni september
    Mesec: Podpisa sporazuma z vladnim peterčkom ne bo, pogovore pa bomo nadaljevali 28
    18 ur
    Do podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladnim peterčkom prihodnji teden ne bo prišlo, se bodo pa pogovori nadaljevali, je po današnjem srečanju s premierjem Marjanom Šarcem
    Več ▼

    Do podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladnim peterčkom prihodnji teden ne bo prišlo, se bodo pa pogovori nadaljevali, je po današnjem srečanju s premierjem Marjanom Šarcem povedal koordinator Levice Luka Mesec.

    Na današnjem srečanju v poslanski skupini Levica, ki ga je Šarec zapustil brez izjav, so se po Mesčevih besedah pogovarjali tudi o nezadovoljstvu Levice z izvajanjem sporazuma o sodelovanju ter o tem, "kako naprej, če nas sploh še želijo".

    Najbolj pa so se posvetili imenovanju Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade (KPV). Ta za Levico ostaja nesprejemljiv, Šarec pa je po Mesčevih besedah povedal, da od njegovega imenovanja ne odstopa.

    "Za podporo Šarcu za mandatarja smo se odločili zato, da na oblast ne bi prišla politika sovraštva in hujskaštva. Ta politika pa pri nas ni omejena zgolj na SDS, ampak jo utelešajo tudi ljudje kot je Črnčec," je povedal Mesec. Na vprašanje, ali je možno zgladiti nesporazume, pa je odgovoril, da je poteza s Črnčecem gotovo postavila pod vprašaj sodelovanje Levice z vladnim peterčkom. "Zato nadaljujemo pogovore, da bomo videli, ali je možno zaupanje vzpostaviti," je pojasnil. (STA)

    Mesec: Podpisa sporazuma z vladnim peterčkom ne bo, pogovore pa bomo nadaljevali
    (intervju) Kako bo obogatena resničnost spremenila vaše življenje 4
    18 ur
    Jean-Francois Chianetta je futurist in ustanovitelj podjetja Augment
    Na članek...

    Jean-Francois Chianetta je futurist in prepoznaven vodja v nastajajočem svetu obogatene resničnosti. V letu 2011 je ustanovil podjetje Augment z vizijo združevanja digitalnega in fizičnega sveta svet prek obogatene resničnosti. Od leta 2011 do danes je zgradil eno izmed vodilnih podjetij na področju obogatene resničnosti. Na 20. Poslovni konferenci Portorož bo govoril o povezovanju fizičnega sveta in e-trženja s pomočjo tehnologije.

    Kdaj in kako bo obogatena resničnost (augmented reality) vplivala na naše vsakdanjo življenje? Kje bo pustila največji vtis?

    Obogatena resničnost je na poti, da postane naslednji vmesnik med nami in virtualnim svetom. Tranzicija s starega vmesnika, namiznega računalnika, na novega (pametni mobilni telefon) je skoraj končana. Daje nam svobodo, da gremo kamorkoli in še vedno ostanemo povezani z vsem, kar potrebujemo. Naslednji korak bo, da umaknemo zaslon in vse informacije prestavimo v resnični svet ter tako s temi podatki komuniciramo kot z drugimi vsakodnevnimi predmeti.

    Odločilni trenutek za obogateno resničnost bo, ko bomo imeli pravo strojno opremo. Nekako tako kot so pametni mobilni telefoni zaživeli z napravami z iOSom in Androidom. Obogatena resničnost bo imela širok vpliv na naša življenja; vse, česar se bomo dotaknili, bo povezano z digitalnimi informacijami.

    Robotizacija, umetna inteligenca, vse to že spreminja trg dela, službe … Kakšen vpliv bi lahko imela obogatena resničnost?

    Obogatena resničnost naredi informacije tako vizualizirane in dostopne, da lahko vsak hitro obvlada določeno temo. Denimo v industriji lahko delavci z očali za obogateno resničnost neko komponento namestijo trikrat hitreje kot na podlagi pisnih navodil. Zdaj pa si predstavljate, kaj bi to pomenilo za vsa področja življenja.

    Kaj je obogatena prodaja (augmented commerce), povedano čim bolj poenostavljeno?

    Gre za sposobnost, da si izdelek pred nakupom ogledate v svojem domu, kot da bi že bil tam. Prinese nakupno izkušnjo neposredno k vam z dodano vrednostjo, da vidite, kako in kam izdelek sodi.

    Kako obogatena prodaja pomaga kupcu?

    Predstavljajte si, da želite kupiti ogledalo, ki bi ga montirali nad kavč. Danes potrebujete meter, da izmerite prostor, pregledati morate tisoče ogledal v trgovini in se zasuti s kupom tehničnih informacij, da najdete pravo velikost.

    Če to izkušnjo postavimo v obogateno resničnost, to deluje nekako tako: izberete vrsto izdelka, ki bi ga kupili, odprete kamero, jo usmerite proti prostoru, kamor bi postavili ogledalo, in narišete približno velikost, ki bi jo imeli. V sekundah lahko pregledate vsa ogledala, ki bi vam ustrezala, sprejmete informirano odločitev in takoj kupite izdelek. Izkušnja kupca se tako z nekaj ur skrajša na nekaj minut.

    S čim se ukvarjate v podjetju Augment in kakšni so vaši načrti za prihodnost?

    Danes se osredotočamo na vizualizacijo izdelkov, saj to prinaša takojšnjo vrednost, preostale komponente bomo dodali z napredkom tehnologije in zavedanja kupcev. Svet vidimo kot mesta, v katerih živimo, stvari, s katerimi ta mesta zapolnimo, in ljudi, ki med seboj sodelujejo. Dolgoročna vizija je, da so mesta, stvari in ljudje lahko resnični ali virtualni in združeni v vseh možnih kombinacijah.

    (intervju) Kako bo obogatena resničnost spremenila vaše življenje
    Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji
    19 ur
    Moči pri promociji slovenske kulinarike sta združili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) s svojo blagovno znamko Gostilna Slovenije in Slovensko-ameriško gospodarsko združenje (SABA).
    Na članek...

    Namen združenja je predstavitev Slovenije kot gospodarske in investicijske destinacije ter pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu na ameriški trg.

    Temelj projekta Gostilna Slovenija v ZDA je priprava slovenske hrane. »Kaj si ljudje bolj zapomnimo? Številke, kataloge, prezentacije ali dobro hrano in vino?,« pravi Jurček Žmauc, direktor Slovensko-ameriškega gospodarskega združenja.

    Projekt gostovanja slovenskih kuharjev in njihovih gostiln čez lužo

    Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija skrbi za promocijo vrhunske kakovosti na področju gostinstva v Sloveniji. Pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« pridobijo gostinci, ki izpolnjujejo stroge kriterije vezane na zunanjo in notranjo ureditev lokala, v ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev, ustrezna mora biti tudi glasbena kulisa, načini strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija, so sporočili iz OZS.

    V interes za tovrstne predstavitve v SABA niso nikoli dvomili, zato so skupaj s slovenskimi gostinci pod okriljem OZS za prvo gostovanje v ZDA pripravili dvotedenski program, ki vključuje predstavitve slovenske kulinarike v treh ameriških zveznih državah: Ohio, Illinois in Pennsylvanija. V sklopu gostovanja bo devet kuharskih dogodkov in nekaj promocijskih, tako pri slovenski skupnosti v ZDA kot v restavracijah, kjer se bodo s slovensko kulinariko in Slovenijo kot turistično gastronomsko destinacijo seznanili Američani.

    Za pripravo hrane po domačih receptih in primerno kakovost bo pomagala tudi slovenska skupnost v Clevelandu. »Izjemno iznajdljive slovenske kuharice točno vedo, kjer se dobijo sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo značilnih slovenskih jedi. Nekaj jih bo Gostilna Rajh, ki se bo predstavila kot prva, poslala po pošti, nekatere, denimo domače ocvirke, pa so naročili pri slovenskih mesarjih v Clevelandu,« pravi Žmauc.

    »Na OZS smo zelo ponosni na naše gostince, za katere menimo, da so med najboljšimi na svetu. Veseli nas tudi, da bodo Slovenijo in njene dobrote v prihodnjih dneh in mesecih promovirali tudi v ZDA, ki je za Slovenijo zelo pomemben trg,« pa ob tem dodaja Branko Meh, predsednik OZS.

     Ta konec tedna bo v ZDA dišalo po Sloveniji
    Cene industrijskih proizvodov avgusta višje
    20 ur
    Cene industrijskih proizvodov so se v avgustu 2018 v primerjavi z julijem 2018 zvišale za 0,2 odstotka, v primerjavi z avgustom 2017 pa za 2,5 odstotka, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.Prav
    Več ▼

    Cene industrijskih proizvodov so se v avgustu 2018 v primerjavi z julijem 2018 zvišale za 0,2 odstotka, v primerjavi z avgustom 2017 pa za 2,5 odstotka, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.

    Prav tako za 0,2 odstotka so se v primerjavi julijem zvišale cene proizvodov za prodajo na domačem trgu in cene proizvodov, prodanih na tujih trgih. Cene proizvodov so se glede na prejšnji mesec izraziteje (za 2,4 odstotka) zvišale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov, za 1,1 odstotka pa v proizvodnji kovin ter v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov.

    Na letni ravni so se cene industrijskih proizvodov ponovno zvišale. Od avgusta 2017 do avgusta 2018 so se zvišale povprečno za 2,5 odstotka. Zvišale so se tudi cene proizvodov, prodanih na tujih trgih (za 2,8 odstotka), in cene proizvodov, prodanih na domačem trgu (za 2,3 odstotka).

    V avgustu 2018 so se glede na avgust 2017 najbolj zvišale cene v proizvodnji kovin in sicer za 8,3 odstotka ter v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 6,6 odstotka). Najbolj so se znižale cene v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 6,8 odstotka).