Manager
Naslovne zgodbe Financ
18 min
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
Še vedno jemo v glavnem uvoženo ekološko hrano
1 ura
Zakaj zamuja kolektivna blagovna znamka, pod katero bodo kemtje tržili svoje ekološke pridelke in živila?
Na članek...

medium">V Berlinu se je začel sejem hrane, kmetijstva in vrtnarstva Zeleni teden (Grüne Woche), na katerem se Slovenija predstavlja s hmeljem in pivom. Ker ekološko kmetijstvo velja za zeleno, smo ob tem sejmu pogledali, kako je razširjeno v Evropski uniji in pri nas.

Čeprav je EU za vodilnimi ZDA drugi največji trg ekološke hrane, je ekološka pridelava v Evropi ostala butična. Hitreje kot pridelava pa raste prodaja: leta 2004 so v EU prodali za 10,9 milijarde evrov ekohrane, leta 2016 pa že za 33,5 milijarde evrov.

Največ površin v ekološki kontroli v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji

V EU se ekološko kmetuje le na 2,7 odstotka kmetijske zemlje v uporabi, od leta 2007 do 2016 pa se je obseg teh površin povečal za 73 odstotkov.

Leta 2016 smo v EU imeli skoraj 300 tisoč ekoloških kmetov, ekološko pridelavo pa na 12,1 milijona hektarjev zemlje. Skoraj pol teh površin je bilo v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.

Razdrobljeno trženje zavira razmah ekokmetovanja

V Sloveniji se ekološko kmetovanje širi prepočasi. Po že znižanih načrtih naj bi do leta 2021 ekološko kmetovali na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje, imeli pa naj bi pet tisoč ekoloških kmetij ali v ekološki preusmeritvi. Takšnih kmetij je bilo predlanskim 3.635 od okoli 70 tisoč kmetij, kar je približno pet odstotkov vseh kmetij. Ekološka pridelava je predlanskim potekala na skoraj 46.300 hektarjih. Ekološka pridelava ne privlači kmetov, ker je trženje ekopridelkov razdrobljeno, odkup in distribucija pa neorganizirana, zato so transportne poti dolge, poslovanje ekokmetij pa pogosto neracionalno. Ovira je delno tudi zakonodaja, in sicer zlasti davčne blagajn, zaradi katerih je precej kmetij opustilo dopolnilne dejavnosti.

Povprečna velikost ekološke kmetije je 12,73 hektara, kar je približno šest hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo.

Prevladuje ekološko travinje

Med površinami v ekološki kontroli prevladuje travinje (84 odstotkov), njiv je le desetina, 3,7 odstotka je sadovnjakov, 1,7 odstotka vseh površin ze ekopridelavo pa je bilo ekoloških vinogradov. Za nove ekološke kmetije in širjenje ekoloških površin je še veliko prostora. Prehod v ekopridelavo spodbuja tudi nova uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domače pridelave premalo, na razpisih zmaguje ekohrana iz uvoza.

Kupci pogrešajo sveže ekovrtnine, sadje in nemesna živila

Slovenci največ povprašujejo po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. Pri teh pridelkih je še veliko prostora za ekološke, a se ponudba ne širi dovolj hitro. Verjetno tudi zaradi nepovezovanja kmetov. Ekološki kmetje v Sloveniji večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah. Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekološke hrane iz drugih držav EU (Italije, Nemčije, Avstrije), nekaj pa tudi iz tretjih držav (Turčija, Izrael, Rusija in Srbija).

Po drugi strani pa ekološki kmetje potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo. Veliko zamujajo s tem, da se ne povežejo pri trženju in da skupaj ne nastopajo na trgu. Potrebujejo tudi več znanja za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji.

Nove blagovne znamke za ekološke pridelke še ni

Ekološki kmetje so se predlanskim, ob dvajsetletnici prvih ekoloških kmetij s certifikati, povezali v novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, saj je prejšnja zveza zamrla. Pred letom so napovedali, da pripravljajo novo kolektivno blagovno znamko, pod katero bodo lahko ekokmetje prodajali svoje pridelke. Nova blagovna znamka naj bi zaživela septembra lani, a je še ni. »Z novo blagovno znamko res zamujamo, se pa premika, tako da bomo kmalu razkrili, kdaj bo zaživela,« pravi Marija Marinček, predsednica predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki vodi tudi združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter je sama ekološka kmetovalka.

Portal za ekološke kmete obstal

Če se bo, upajmo, letos s kolektivno blagovno znamko premaknilo pri prepoznavnosti in trženju ekohrane s kmetij, pa je lanska ideja o spletnem portalu, kjer bi ekološki kmetje spremljali vse zanje veljavne zakone, imeli borzo ekoloških pridelkov in iskalnik ekokmetij, obstala. »Ni denarja, od kmetijskega ministrstva nismo dobili podpore za zagon portala, sami pa ga ne zmoremo financirati,« dodaja Marija Marinček.

Preberite tudi: Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Še vedno jemo v glavnem uvoženo ekološko hrano
»Svetovne delnice bodo letos zrasle za 11 odstotkov« 2
1 ura
Recesija prihaja šele konec leta 2020, pravijo v NLB Skladih
Na članek...

V prvi polovici prejšnjega leta smo predvsem zaradi ZDA zaznali veliko svetovno gospodarsko rast, v drugi polovici leta pa se je začelo ohlajanje, zlasti v proizvodnem sektorju. O tem, kako vidijo letošnje gibanje trgov, smo se na novinarskem srečanju pogovarjali z analitiki NLB Skladov.

Po njihovem mnenju so bili glavni dejavniki, ki so krojili razplet na borzah, ohlajanje svetovne proizvodnje, normalizacija obrestnih mer, trgovinska vojna, v Evropi pa brexit in politična negotovost v Italiji.

»Višje obrestne mere negativno vlivajo na svetovno gospodarsko rast. In to se je v drugi polovici prejšnjega leta pokazalo, ko so se vlagatelji začeli spraševati, ali višanje obrestnih mer v ZDA proti 2,5 odstotka že zaviralno vpliva na ameriško gospodarstvo. Dokaz za to je ohladitev prodaje stanovanj v zadnjih mesecih,« je o vplivu obrestnih mer na gospodarstvo povedal Marko Bombač, vodja analitikov.

Zakaj so stanovanja pomembna? Ker se glavnina nakupa financira s posojilom in je vpliv višjih ali nižjih obrestnih mer takoj viden pri sami odločitvi za nakup nepremičnine, posledično pa na celotnem nepremičninskem trgu in samem gospodarstvu.

Donosnost globalnih delnic je bila prvič negativna po letu 2011 in najbolj negativna po letu 2008. Glede na tako donosnost se vlagatelji sprašujejo, ali to napoveduje prihod recesije.

»Recesije še ne pričakujemo. Najverjetnejši se nam zdi scenarij, po katerem bi lahko govorili o recesiji proti koncu leta 2020, mogoče pozneje,« o pričakovanju recesije v razvitem svetu spregovori Bombač. »Letos pričakujemo lepše leto. Pričakovana donosnost globalnega indeksa je 11 odstotkov, kar je nad zgodovinskim povprečjem,« še doda.

Med regijami najbolj zaupajo v Evropo, manj v razvijajoče se trge

Razviti svet je še vedno tisti, na katerega bodo stavili pri NLB Skladih, saj po srednjem scenariju tukaj pričakujejo 12-odstotno donosnost.

»V Evropi je za zdaj vse videti črno. Ogromno je nekih tveganj, med katerimi sta največji brexit in Italija,« razloži Bombač. Pri brexitu napovedujejo dva scenarija: nov referendum ali pa sporazum, ki ne bo pomembneje odstopal od zadnjega sporazuma. »Gora se bo sicer še kar tresla, a na koncu bomo skupaj z Britanci živeli pod isto streho.«

Pesimizem glede evropske politike je po mnenju analitikov NLB Skladov pretiran. »Evropa ima težave, a Evropska centralna banka še vedno vodi ohlapno denarno politiko, ki bo še kar nekaj časa taka. Hkrati bo podporo gospodarstvu ponujal močan porabnik, saj vidimo rast plač na evrskem območju. Na povečanje porabe bo vplival tudi upad cene nafte,« optimistično razlaga Bombač.

V okviru razvitih trgov pa so manj naklonjeni ZDA. Po razlagah se tam posojila dražijo, plačni pritiski pa so večji kot na evrskem območju. Vse to kaže na pritisk na marže in s tem dobičke ameriških podjetij. Trgovinska vojna pa bo vplivala na družbe iz IT-sektorja, ki ima vodilno utež v ameriških borznih indeksih.

Prav tako so manj naklonjeni trgom v razvoju. »Preden na trge v razvoju naložimo denar, sta pomembni dve neznanki: kaj se bo dogajalo s Kitajsko ter vrednost dolarja in obrestne mere v ZDA,« pove Bombač. Zakaj? Ker vrednost dolarja in višina obrestnih mer v ZDA na trge v razvoju vplivata skozi prilive in odlive špekulativnega kapitala. Cenejši je denar, več je naložb.

Kitajska porabi polovico svetovne proizvodnje industrijskih kovin, od katerih so gospodarstva v razvoju, ki te kovine pridobivajo, odvisna. Torej, če gre slabše Kitajcem, bo to slabo vplivalo na trge v razvoju. Kitajska pa se ohlaja. »Glavni razlog za ohlajanje je zmanjšanje porabe, in ne upad Kitajskega izvoza,« je še povedal Bombač.

»Svetovne delnice bodo letos zrasle za 11 odstotkov«
Ameriško-kitajski trgovinski pogovori napovedani za konec meseca
2 uri

Glavni kitajski trgovinski pogajalec, namestnik premiera Liu He, se bo 30. in 31. januarja v ZDA udeležil novega kroga trgovinskih pogajanj, in sicer na povabilo ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina ter glavnega ameriškega trgovinske pogajalca Roberta Lighthizerja, so po tujem poročanju potrdili v kitajski vladi. Na bolj tehnični ravni naj bi tokrat uresničili, kar sta se na najvišji ravni prejšnji teden dogovorila ameriški predsednik Donald Trump ter kitajski predsednik Ši Džinping.

Spomnimo, predsednika ZDA in Kitajske sta se na začetku lanskega decembra v Argentini, na srečanju ob robu vrha G-20, dogovorila za 90-dnevno carinsko premirje, v smislu, da bi se do 1. marca vzdrževala uvajanja novih carin in se posvetila iskanju potencialnih skupnih točk za rešitev medsebojnih trgovinskih napetosti.

Zatem se je prejšnji teden ameriški predsednik Trump podal na Kitajsko h kitajskemu kolegu Šiju; po srečanju niso sporočili vsebinskih podrobnosti, ga je pa ameriški predsednik Trump označil za konstruktivno in pozitivno. V vsebinskem smislu je pred začetkom srečanja ameriški minister za trgovino Wilbur Ross ocenil, da bo enostavneje rešiti spore, ki se neposredno dotikajo trgovinskih odnosov. Ob tem je Ross dejal, da trgovinska vojna gotovo bolj škoduje Kitajski kot ZDA: kot so sicer zatem objavili statistiki, je Kitajska kljub trgovinskim napetostim v trgovini z ZDA v letu 2018 ustvarila 323 milijard dolarjev presežka ali prek 17 odstotkov več kot leto prej. Je pa res, da sta se decembra na medletni ravni zmanjšala tako kitajski izvoz (za 4,4 odstotka) kot kitajski uvoz (medletni upad je bil 7,6-odstoten).

Ameriški trgovinski minister je prejšnji teden sicer še dejal, da bodo v medsebojnih pogovorih trši oreh izvajanje pravil in strukturne reforme, pri čemer je poudaril tako varovanje pravic intelektualne lastnine kot tržni dostop. S tem v zvezi je nad napovedjo o vnovičnem srečanju za zdaj obvisela vest, da je medtem prišlo do kriminalistične preiskave v kitajski družbi Huawei, ki so jo ameriški preiskovalni organi sprožili zaradi suma kraje poslovne skrivnosti ameriških poslovnih partnerjev, pri čemer so na ameriško zahtevo v Kanadi aretirali glavno finančno direktorico kitajske družbe.

Ameriško-kitajski trgovinski pogovori napovedani za konec meseca
Car sharing: kako sem se iz skeptika prelevil v navdušenca
2 uri
In kako sem opustil idejo o nakupu še enega avtomobila, še preden sem o njej začel sploh resneje razmišljati
Na članek...

Britanski tednik The Economist je v svoji prednovoletni izdaji Svet v 2019 naštel tri izzive oziroma trende, s katerimi se bo v prihodnjih letih soočala avtomobilska industrija – poleg električnih in avtonomnih vozil še razmah car sharinga (po slovensko souporabe vozil). Platforme car sharinga zaganjajo celo proizvajalci avtomobilov sami, in to kljub temu, da deljenje vozil pomeni tudi manjšo prodajo vozil. Zakaj? Strankam, ki niso več naklonjene lastništvu avtomobila, bodo namesto avtomobila prodajali storitev – prevoz.

V Ljubljani (in nekaterih drugih mestih) to storitev ponuja Avantcar, ki ima floto električnih vozil in že kar dobro mrežo posebej za njih rezerviranih parkirnih mest in polnilnic (ne gre sicer za čisti car sharing, gre bolj za nekakšno izpeljanko rent-a-cara, le da gre za kratkoročne najeme). Ko so ta posel začeli, sem imel občutek, da tega ne bo nihče uporabljal. Vključno z mano. Dokler lani nisem potreboval prav te storitve – prevoza.

Smo štiričlanska družina iz Ljubljane in imamo en avto. Pisarna je v središču mesta, prav tako vrtec za prvega otroka. Življenjska sopotnica je trenutno na porodniški, kar pomeni, da avto potrebuje precej bolj kot jaz, vseeno pa podmladek zjutraj v vrtec dostavljam sam.

Izziv: kako do vrtca in nato do službe? Mestni avtobus trenutno ne pride v poštev (zaradi lokacije vrtca in slabe LPP-povezave bi vožnja z avtobusom vključevala ali prestopanje ali pa 20-minutno pešačenje z otrokom, vse skupaj bi trajalo približno eno uro). Taksi, nakup še enega avtomobila ali car sharing (vsa ta vprašanja v toplejših mesecih, ko je na voljo kolo, odpadejo)?

Nakup še enega avtomobila ne pride v poštev – tudi če kupim poceni škatlo, se mi zdijo stroški goriva, registracije, zavarovanja, gum, parkiranja in morebitnih popravil enostavno previsoki. Sploh, ker vozilo potrebujem le občasno in za določen čas.

Taksi od doma do vrtca stane 7,5 evra (do pisarne se nato sprehodim), če upoštevam še pot nazaj, 15 evrov na dan. Ni najugodnejše, a še vedno ceneje od stroškov dodatnega avtomobila.

K eksperimentu s platformo za car sharing me je spodbudil sodelavec, ki jo že nekaj časa uporablja. Najprej – kako to sploh deluje? Pravzaprav zelo preprosto, vse poteka prek mobilne aplikacije, rezervacija, odklepanje in zaklepanje avtomobila, plačilo je avtomatsko prek kreditne kartice. Še najmanj enostaven je del, ki se nanaša na obvezno polurno izobraževanje o e-mobilnosti, ki je pogoj za začetek uporabe sistema – pa ne, ker bi bil zapleten, ampak ker poteka na obrobju prestolnice.

Kaj pa cena? Prijava v sistem me je stala 29 evrov, to so stroški registracije in kasko zavarovanja (z odbitno franšizo v višini 300 evrov). Kaj pa cena prevoza? To je odvisno od vozila, ki ga uporabljate (BMW je najdražji, a še vedno cenejši od taksija, smart najcenejši). V mojem primeru jutranja pot od doma s postankom pri vrtcu in nato do pisarne stane tri evre. Če pot ponovim še v nasprotni smeri, je to šest evrov na dan, seveda ob predpostavki, da se vedno vozim z najcenejšim vozilom (kar mi običajno uspe). Ne samo, da je to več kot polovico ceneje od taksija, to je celo ceneje od stroška parkiranja lastnega vozila v bližini pisarne (stroška goriva niti ne omenjam).

Pod črto: car sharing v Ljubljani brez dvoma zadovoljivo deluje (seveda prostor za izboljšave obstaja). Je cenejši kot taksi, dražji, a bolj udoben in hitrejši kot avtobus in cenejši od lastnega vozila (če bi ga potrebovali le za vožnjo po mestu). Avantova platforma za car sharing je – vsaj v mojem primeru – dala jasen odgovor na vprašanje, ali kupiti še en avto. Odgovor je ne. Ali bi se zaradi nje lahko odpovedal lastništvu družinskega avtomobila? Ne. Je pa to lahko uvod v razmislek, kaj bo čez, denimo, pet let. Ali platforme car sharinga lahko presežejo okvire mest in nas rešijo lastništva avtomobila? Kakšen bo doseg električnih vozil? In naprej, kaj bi vse to pomenilo za avtoindustrijo in njene dobavitelje (to je za Slovenijo namreč zelo pomembno vprašanje)? Vsa ta vprašanja so morda bližje, kot se trenutno zdi.

Car sharing: kako sem se iz skeptika prelevil v navdušenca
Evroposlanci potrdili, da bi članicam EU morali oklestiti evropska sredstva, če ogrožajo evropske vrednote
2 uri

Države članice, ki ogrožajo vladavino prava kot eno temeljnih evropskih vrednot, bodo tvegale izgubo evropskega denarja prek ustavitve ali zmanjšanja plačil. To je srž osnutka evropske uredbe, ki so ga v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili poslanci evropskega parlamenta. Poslanci so osnutek podprli s 397 glasovi "za", 158 glasovi "proti" , 69 pa jih je bilo vzdržanih.

Ker sprejemanje zakonskega osnutka še ni v zaključni fazi (svet EU, torej ministri članic EU še niso sprejeli svojega stališča, so pa v evropskem parlamentu pripravljeni na začetek pogajanj o končni formulaciji uredbe), je glasovanja glasov razumeti zlasti kot politično sporočilo.

V največji, desnosredinski politični skupini EPP so v sporočilu za javnost navedli kar besede glavnega poročevalca, Finca Petrija Sarvamaaja, da je treba zavarovati skupne evropske vrednoste, spoštovanje vladavine prava pa je osnovni pogoj za demokracijo, stabilnost, blaginjo in vzajemno zaupanje. Kot je dejal Sarvamaa, EU brez vladavine prava izgublja kredibilnost tako v očeh državljanov kot preostalega sveta.

V drugi največji, levosredinski politični skupini S & P pa so v sporočilu za javnost navedli, da EU ni zgolj poslovni klub, s potrditvijo osnutka uredbe evroposlanci pošiljajo jasno sporočilo vsem vladam in političnim silam, da si v EU ne moreš vzeti le tistega, kar ti je v prid. Ob tem pa, da nobena vlada ne sme oskruniti skupnih vrednot, ne da bi utrpela posledice.

Kako je zamišljena uredba

Kot so sporočili iz slovenske pisarne evropskega parlamenta, bodo vlade, ki posegajo v delo sodišč ali ne spopadajo s prevarami in korupcijo, tvegale izgubo sredstev EU.

  • Kot predvideva osnutek uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, bo za ugotavljanje »splošnih pomanjkljivosti na področju vladavine prava« in odločanje o ukrepih, ki bodo vključevali prekinitve izplačil iz proračuna EU ali zmanjšanje predhodnega financiranja zadolžena evropska komisija.
  • Pri tem ji bo pomagala skupina neodvisnih strokovnjakov, k jo bodo sestavljali po en strokovnjak, imenovan v nacionalnem parlamentu vsake članice EU, ter pet strokovnjakov, imenovanih v evropskem parlamentu. Skupina bo po načrtu sicer vsako leto ocenila položaj v državah članicah in sestavila javni povzetek svojih ugotovitev
  • Predlog komisije za sankcije bodo morali potrditi evropski parlament in države članice. Med možnimi sankcijami osnutek uredbe navaja na primer zamrznitev plačil, zmanjšanje predhodnega financiranja ...

Kdaj bi EK lahko ugotovila ogroženost vladavine prava

Osnutek uredbe pojem "načelo pravne države" definira kot: "vrednote Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami; delitve oblasti in enakosti pred zakonom".

Ob tem osnutek pojem "splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ definira kot "široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo".

Kot navaja osnutek uredbe, bo evropska komisija lahko presodila, da je vladavina prava ogrožena, če bo ugotovila pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale zlasti na:

  • pravilno delovanje organov države članice, ki izvršujejo proračun EU;
  • pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor;
  • ustrezno preiskava prevar – vključno z davčnimi utajami –, korupcije ali drugih kršitev, ki vplivajo na izvrševanje proračuna EU;
  • učinkovito sodna presoja neodvisnih sodišč;
  • povrnitev nepravilno plačanih sredstev;
  • preprečevanje in kaznovanje davčnih utaj in davčne konkurence;
  • sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom, če je država članica del njega.

Iz evropskega parlamenta poslanci sporočajo, da uredba ni uperjena zoper posamično državo. Kot znano, EU v nekaterih potezah madžarske in poljske vlade vidi grožnjo vrednotam EU, med katerimi je tudi vladavina prava. V zadnjem času pa je pod žarometi tudi Romunija, ki je sicer s 1. januarjem prevzela polletno predsedovanje EU. Ob začetku predsedovanja so iz evropskega parlamenta na Romunijo leteli pozivi in svarili, naj spoštuje evropske vrednote ter ne gre po poti Madžarske in Poljske v smer postopka po 7. členu pogodbe EU. Ta v primeru kršitev temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija, svoboda, enakost ter spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic predvideva možen odvzem glasovalnih pravic.

Evroposlanci potrdili, da bi članicam EU morali oklestiti evropska sredstva, če ogrožajo evropske vrednote
Obisk v letu 2029, ob deseti obletnici brexita 1
3 ure

Bentley kralja Williama V. je zapeljal iz letalskega oporišča Kraljevega vojnega letalstva Northolt v sivo londonsko jutro. Novi britanski monarh se udobno namesti za vožnjo do Buckinghamske palače in se začne psihično pripravljati na prihajajoče tedne. Pred vrati je deseta obletnica brexita, z njo pa množica slovesnosti, ki bodo zaznamovale praznik nove Velike Britanije.

Slavja naj bi spomnila na trenutek, ko se je Združeno kraljestvo leta 2019 po več mesecih parlamentarne drame in še poslednjega preplaha na trgih končno osvobodilo Evropske unije. Po besedah zagovornikov brexita je bil to trenutek, ko je v svetu, ki ga pretresajo neustavljive globalizacijske in tehnološke silnice, Velika Britanija končno vzela usodo v svoje roke.

Toda, William se med tem, ko bentley na električni pogon brenči proti središču Londona, sprašuje, ali se je splačalo. S prstom se dotakne svojega pametnega telefona; naslovi člankov, kot kaže, potrjujejo njegove dvome. Edini še delujoči britanski izdelovalec avtomobilov je pravkar napovedal selitev svojih obratov na Poljsko. Trgovinska pogajanja z ZDA se ne premaknejo z mrtve točke. Poleg tega pa še ena od raziskav javnega mnenja kaže, da se večina na Severnem Irskem želi vnovič združiti z jugom.

Večina se spominja le kaosa

Velika Britanija se leta 2029 zdi še bolj jezna in negotova glede svojega položaja v svetu kot pred 13 leti, ko je glasovala za brexit. Čeprav je bil ta glas odsev želje po »vnovičnem prevzemu nadzora«, se za ločitev od EU zdi, da ne prinaša rezultatov. Najbolj zbuja skrb to, da se, kot kaže, krhajo tudi vezi, ki povezujejo Združeno kraljestvo. Anketa na Severnem Irskem bo zgolj opogumila škotske nacionaliste v njihovih pripravah na glasovanje o neodvisnosti leta 2030. In nihče ne dvomi o njihovi zmagi.

Monarh naj bi v času krize povezal državo. Toda William se, med tem, ko mimo bežijo predmestja zahodnega Londona, sprašuje, ali bi to komu zdaj sploh lahko uspelo. O zmešnjavi dogodkov, ki so leta 2019 pripeljali do izstopa Velike Britanije iz EU, ima vsak svoje mnenje. Nekateri ga označujejo za dejanje državne izdaje. Drugi slavijo zdrav razum, ki je preprečil gospodarsko katastrofo. Toda večina ljudi se spominja le kaosa. V začetku leta 2029 so predvajali zadnjo sezono serije Krona in ta je zelo dobro zajela trenutno razpoloženje do brexita – s prizorom, v katerem osupla kraljica Elizabeta II. s komaj prikritim studom opazuje, kako Združeno kraljestvo čedalje bolj drsi v katastrofo.

Dogovor v zadnji minuti in umik Mayeve

Na koncu je zmagal pragmatizem. Theresa May je po tem, ko je leta 2018 pri EU izpogajala svoj osovraženi dogovor o brexitu, ostala na svojem položaju dlje, kot so pričakovali ljudje. Po tem, ko se je ubranila pred večkratnimi poskusi lastne stranke, da bi jo strmoglavila, se je sprijaznila s tem, da njena vizija nikoli ne bo sprejeta v parlamentu. Umaknila se je novemu premieru, da bi se ta spopadel z nastalim zastojem. Ko se je približal 29. marec, ko naj bi Britanija zapustila EU, so trgi začeli drseti navzdol.

Dogovor je bil dosežen v zadnji minuti. Novi britanski vodja je bil prisiljen sprejeti dogovor, ki se ni povsem razlikoval od tistega, ki ga je izpogajala Mayeva. Država je ostala za nedoločen čas del carinske unije, vendar brez možnosti glasovanja o pravilih EU. Skrajni konservativci so novega premiera obtožili izdaje brexita. Toda od prvotnega dogovora Mayeve z Brusljem se je spremenilo veliko stvari. Navdušenje nad drugim referendumom je čedalje bolj naraščalo. Med vsemi političnimi strankami se je širilo spoznanje, da se je država znašla pred krizo in da se je brexitu brez doseženega dogovora treba izogniti za vsako ceno.

In to je zadoščalo. V samo nekaj urah, ki so še preostale, je nasledniku Mayeve uspelo pridobiti dovolj podpore sklenitvi dogovora – z glasom razlike. Država si je oddahnila. Neskončne vznemirjenosti v pričakovanju ločitve je bilo konec. Funt si je delno opomogel od strašanskih izgub. Mayeva se je umaknila iz javnosti, Boris Johnson pa je opustil politiko v prvih bojnih vrstah in jo zamenjal za donosno svetovno govorniško turnejo. Upati je bilo, da bo najpametnejšim glavam v vladi uspelo pozornost usmeriti k drugim stvarem.

Množica strankarskih frakcij, politična zmeda in nove splošne volitve

Toda resničnost je bila drugačna. Sovraštvo, ki ga je zanetil brexit, je politike zastrupljalo leta in leta. Vodilne stranke so razpadle na množico frakcij: nekatere so želele vnovič zaprositi za članstvo v EU, druge, da se pretrgajo vse vezi z Unijo. Brexit še zdaleč ni rešil vprašanja vloge Velike Britanije v Evropi, temveč se je to vprašanje zaradi njega zgolj zažrlo v politično psiho.

Svet je medtem plul naprej. Podjetja iz Silicijeve doline, ki so načrtovala širjenje v Evropo, so se spraševala, ali je London res pravi kraj za naložbe, in so se raje bolj zavzeto ozirala po Berlinu, Dublinu in Parizu. Zaostrujoča hladna vojna med ZDA in Kitajsko je Washingtonu vzela večino časa. Sporazum o prosti trgovini z Ameriko, ki so ga obljubljali privrženci brexita, je ostal zgolj oddaljena možnost. Napovedoval se je gospodarski zdrs.

Novi premier se na svojem položaju ni obdržal dolgo. Odstranili so ga skrajneži v jedru njegove stranke, ogorčeni zaradi njegovih kompromisov pri brexitu. Sklicane so bile splošne volitve in v politični zmedi po brexitu se je priložnost za uspeh ponudila čisto določenemu človeku: Jeremyju Corbynu.

Vzpon Jeremyja Corbyna

Medtem ko so se konservativci in velik del njegove laburistične stranke pogreznili v nenehno medsebojno obtoževanje, je Corbyn trdil, da je čas, da se Velika Britanija loti reševanja vprašanja, ki je bilo temeljni vzrok brexita: rastoče neenakosti. Dejal je, da so čedalje večje premoženjske razlike rakava rana družbe že od obdobja Margaret Thatcher in da je čas, da se glede tega kaj ukrene. Pojavile so se bojazni o tem, kako daleč bo pripravljen iti. Vendar se te niti malo niso mogle primerjati z jezo nad konservativno stranko po več letih političnega kaosa.

Corbyn je bil proti koncu leta 2019 izvoljen za premiera z do tedaj najmanjšo razliko glasov, in to po tem, ko je skrpal večino s podporo škotskih nacionalistov. Njihova cena: nov referendum o neodvisnosti na datum po njihovem izboru.

Williamov šofer se obrne k njemu in mu pove, da bosta morala narediti ovinek zaradi še enega velikega protesta Okupirajmo London, ki ga bo nagovoril Corbyn. Stari socialist je še vedno poln poleta, čeprav je od takrat, ko je zapustil Downing Street, minilo že precej časa.

Od zvišanja davkov za bogate do zasega dvorcev tujih lastnikov

William se je ob misli na Corbyna v spominu vrnil v čas tik po tem, ko je ta postal premier. William je bil takrat še drugi v vrsti za krono in se je svoji ženi večer pred tem pošalil, da bi zapriseženi nasprotnik monarhije utegnil celotno kraljevo družino izgnati v Kanado. Toda Corbyn se je v svoji pomečkani obleki zdel precej priljuden. Nadel si je celo kravato. Se je pa Williamu v spomin zelo dobro vtisnilo to: ko je bila avdienca končana, je Corbyn Williama pogledal v oči in zamrmral: »Premožnim se je predolgo godilo preveč dobro. Stvari se bodo spremenile.«

In se tudi so. Corbyn je v svojih prvih stotih dnevih podržavil železnico in vodno gospodarstvo ter zvišal davke podjetjem in bogatim. Napovedal je načrte o zasegu dvorcev v lasti bogatih tujih lastnikov. Cene nepremičnin v Londonu so v pol leta upadle za 30 odstotkov. Kritiki so vlekli vzporednice s prvimi dnevi vladavine boljševikov, Corbyn pa je trdil, da zgolj odpravlja zevajoče neenakosti v britanski družbi.

William dvigne pogled in opazi, da se pelje skozi elegantni Kensington, igrišče njegove mladosti. Spomni ga na izjemno priljubljenost, ki jo je nekaj časa užival Corbyn. Zakon o zasegu dvorcev je bil slavljen kot eden najskrajnejših simbolov prerazdelitve bogastva v zadnjih sto letih. Taksisti, medicinske sestre in učitelji so si lahko privoščili najem državnih stanovanj v stavbah, v katerih so nekoč veseljačili ruski oligarhi. Williamova svakinja Meghan Markle in Romeo Beckham sta celo sponzorirala program poceni najemnin za umetnike, kar je sprožilo eksplozijo ustvarjalnosti, primerljivo s tisto v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta se na prizorišče izstrelila Damien Hirst in Tracey Emin. Vrnila se je Cool Britania. Toda Corbynovi medeni tedni niso trajali dolgo. Državni dolg se je zaradi njegovega zadolževanja strmo povečal in funt je spet začel izgubljati vrednost glede na dolar. Analitiki v Cityju so napovedovali, da se bo njegova vrednost izenačila z dolarjem do konca Corbynovega prvega mandata leta 2024.

Trump: Corbyn je kitajski vohun

Poslabšujoče mednarodno razpoloženje ni niti malo pomagalo. Sovražnost med Kitajsko in ZDA se je po tem, ko je bil leta 2020 vnovič izvoljen Trump, povečala, svet pa je to pahnilo v recesijo. Trump si je v glavo vtepel, da je Corbyn kitajski vohun, in je svojim uradnikom, pristojnim za trgovino, ukazal, da ne smejo sklepati poslov s »socialistično Veliko Britanijo«.

Britanski premier prav tako ni bil deležen pomoči Bruslja, ko je z njim obnavljal pogajanja o pogojih brexita. EU, ki je bila po odhodu Angele Merkel brez pravega vodje, se je večino časa ukvarjala s tem, da je v svetu s čedalje večjo premočjo treh gospodarskih velesil poskušala Washington spreti s Pekingom. Zdelo se je, da se uresničuje nočna mora, ki so jo napovedovali nasprotniki prvotnega dogovora o brexitu, ki ga je dosegla Theresa May: Velika Britanija je bila ujeta v sistem, v katerem je bila prisiljena sprejemati pravila EU, ne da bi imela moč nanje vplivati. Britanski mediji so začeli govoriti o »podrejenosti« in »tlačanstvu«. Slišati je bilo čedalje več pozivov, da se Corbyn umakne iz dogovora z EU.

Boris Johnson se spet oglasi

V tistem času se je na obalah Egejskega morja prebudil dinozaver. Odkar se je dve leti prej umaknil v svojo hišo v Grčiji, o Borisu Johnsonu ni bilo veliko slišati. V Grčiji naj bi napisal dokončno zgodovino antičnega sveta, a je namesto tega prek Twitterja začel pošiljati sporočila, da je čas, da se konča nacionalna sramota. Pisal je, da se je Churchill nekoč vrnil iz izgnanstva, da bi rešil svojo državo, ko se je znašla v nevarnosti – in da je zdaj čas, ko Velika Britanija potrebuje novega rešitelja. Le koga bi lahko imel v mislih?

Corbynova vlada je padla leta 2023 in naslednjih šest let je minilo v znamenju menjavanja neučinkovitih manjšinskih vlad. Sposobnost delovanja spodnjega doma parlamenta je nihala in nihče se ni z nikomer strinjal o tem, kako bi Veliko Britanijo potegnili iz teh vic. Nelagodje se je umaknilo žalovanju, ko je leta 2028 v 102. letu starosti umrla kraljica Elizabeta. Za naslednji pretres je poskrbel princ Charles, takrat star 80 let, ko je sporočil, da se umika in da dovoli, da kralj postane njegov sin.

Združeno kraljestvo razpada

William je, približujoč se osrednjemu Londonu, zagledal Big Ben. Njegov stolp so zgradili leta 1859, ko je bilo mesto prestolnica največjega imperija, ki ga je dotlej poznal svet. Zdaj so bile stvari zelo drugačne.

Brexit ne le, da je presekal 45-letne vezi z evropskim projektom, temveč je tudi oslabil vezi, ki so Škotsko in Irsko povezovale z Londonom. Škotski nacionalisti nikoli niso znali razložiti, kako bi njihova država lahko stala na lastnih nogah. Zdaj to lahko storijo. Neodvisnost bi, kot pravijo, Škotski omogočila, da se izvleče iz velike odrevenelosti, v katero je bil pogreznjen preostanek Združenega kraljestva, se vnovič vključi v glavni tok svetovnega gospodarstva in udejanji svojo zgodovinsko usodo. Vse troje v enem zamahu. In kot vztrajno kažejo ankete, škotsko neodvisnost podpira večina – 70 odstotkov prebivalcev.

Poslavlja pa se morda tudi Severna Irska. Katoliki so po letih počasnih demografskih sprememb zdaj v tej pokrajini v večini. Še več, v Republiko Irsko se stekajo naložbe iz ZDA in preostalih delov sveta in doživlja pravi razcvet. Elon Musk je pravkar napovedal, da bo eno svojih tovarn za baterije Gigafactory zgradil v bližini Dublina. Veliko ljudi, ki so prej neomajno nasprotovali vnovični združitvi, se zdaj sprašuje, ali bi to res bila tako slaba možnost, saj navsezadnje pomeni tudi vnovično vključitev v EU.

Leta 2016 so bili volivci tisti, ki so tehtnico nagnili v prid brexita. Še sanjalo pa se jim ni, da so morda glasovali za to, da bo nekoč prišlo do razpada Združenega kraljestva.

In tokrat bo Velika Britanija stvari res vzela v svoje roke ...

Bentley je zavil v Buckinghamsko palačo in William začne pregledovati svoj urnik za naslednji dan. Zjutraj bo zaprisegel novega veleposlanika na Kitajskem, kar bo nekoliko nerodno, saj je bila prejšnji teden objavljena novica, da je Volkswagen blagovno znamko Bentley prodal velikanu med kitajskimi izdelovalci električnih avtomobilov Geely Automobile Holdings. Njegov naslednji bentley bo, kot je spoznal, morda izdelan v Pekingu. Sledil bo sestanek z novim premierom, ki bo gotovo imel svoje mnenje o kupčiji s Kitajsko.

Williamov vodja vlade ni navdušen nad tem, kako je izpadel brexit. Njegovi lasje niso tako bujni kot nekoč – in brez dvoma tudi ni več tako svetlolas. Je pa še vedno močna osebnost in predlaga še zadnji referendum, s katerim bodo dokončno presekane vse vezi z EU. Boris se je vrnil. Končno je postal premier. In tokrat bo Velika Britanija stvari res vzela v svoje roke.

© Bloomberg Businesssweek

Obisk v letu 2029, ob deseti obletnici brexita
Celje: Varnostnikoma iz odklenjenega vozila ukradli milijon evrov 8
3 ure
Decembra lani je v Celju iz blindiranega avtomobila podjetja Aktiva varovanje po neuradnih podatkih izginilo okoli milijon evrov gotovine, poroča Večer. Na policiji in v podjetju za zdaj ne dajejo
Več ▼

Decembra lani je v Celju iz blindiranega avtomobila podjetja Aktiva varovanje po neuradnih podatkih izginilo okoli milijon evrov gotovine, poroča Večer. Na policiji in v podjetju za zdaj ne dajejo informacij.

Varnostnika sta avto z denarjem, ki sta ga prevzela od strank, neuradno pustila odklenjen in ga pustila na dvorišču podjetja. Izmeno sta končala prej, vozila pa naj bi prevzela varnostnika iz popoldanske izmene. Kolegov nista počakala in opravila primopredaje, tako sta avto zapustila brez nadzora, v njem pa naj bi bil tudi ključ.

Marko Noč na Logarjevi komisiji: dvomi o objektivnosti ARRS 3
4 ure

Komisija za nadzor javnih financ, ki jo v DZ vodi Anže Logar, je na nujni seji obravnavala sumljive okoliščine zavrnitve nadaljnjega financiranja raziskovalnega programa Marka Noča in njegove skupine. Agencija za raziskovalno dejavnost zavrača vse očitke.

Nenavadno se je poslancem zdelo tudi, da Nočev delodajalec, UKC Ljubljana, ni želel sprožiti upravnega spora o zavrnitvi financiranja ARRS in je tik pred potekom roka preklical pooblastilo odvetniški pisarni Čeferin, ki je Noču oziroma UKCL ponudila brezplačno zastopanje v konkretnem primeru.

Bodo prišli zadevi do dna?

Logarjeva komisija zdaj pričakuje tudi pisna pojasnila UKCL. Primer bo najbrž še buril duhove, saj je komisija brez glasu proti na predlog SDS sprejela pet sklepov, med drugim, naj primer preučijo tudi komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče, ministrstvo za izobraževanje ter ARRS pa naj pripravita spremembe pravilnika o postopkih financiranja in ocenjevanja v raziskovalni dejavnosti.

Noč: Treba je razkriti vse anomalije

Marko Noč je na komisiji poudaril, da je program dokončno izgubljen in da ne želi izsiliti denarja. V tem primeru se ni izpostavil zaradi sebe, pravi, ampak zaradi mlajših kolegov, ki jim je sodelovanje v javno financiranih programih edina možnost za raziskovanje, izobraževanje in udeležbo na mednarodnih strokovnih kongresih.

Kot pravi, na osnovi vsega, kar se je dogajalo, upravičeno dvomi v objektivnost postopkov, po njegovem je treba razkriti vse anomalije zato, da se te prepreči za naprej. Razlag, da je vse v skladu s pravilniki, ne sprejema. »Tudi v primeru nabave stentov je bilo vse po pravilnikih, rezultat so pa bile štirikrat višje cene kot na Švedskem,« je ilustriral. Kar se dogaja, je skregano z dejstvi, je prepričan.

Kot je znano, so se zanj številne težave začele, ko se je skupaj s kolegom Blažem Mrevljetom angažiral za znižanje cen stentov, s čimer so slovenske bolnišnice prihranile milijone evrov.

Recenzenti še skriti, gre za konflikt interesov?

Na seznamih recenzentov ARRS za področje medicine iz prejšnjih let – novi še ni objavljen, Noč ni prepoznal nobenega imena, čeprav, kot pravi, pozna praktično vse strokovnjake, ki na njegovem področju v svetu kaj pomenijo, zato ne verjame, da so njegov raziskovalni program ocenjevali za to področje kompetentni recenzenti. Recenzente predlagajo člani znanstvenega sveta in strokovnih teles na ARRS, med njimi pa so tudi člani, ki so dobili financiranje oziroma podaljšanje lastnih programov. Gre za konflikt interesov, meni Noč.

UKCL je denar vseeno dobil

Nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodno prakso se Noču tudi zdi, da denar, ki ga nek program (denimo njegove skupine) ne dobi, ne ostane na ARRS. Pač pa ga nazadnje vseeno dobi matična institucija raziskovalca (UCKL) in ga prerazporedi med druge programe, tudi take, ki sploh niso bili prijavljeni na ARRS v določenem letu. Iz tega vidika se Noču sicer zdi logično - čeprav je nad svojim delodajalcem razočaran -, da mu je UKCL preprečil tožbo. »UKCL je denar ARRS vseeno dobil, mene so se znebili, nato pa so ga svojim razdelili,« je ogorčen.

Silne pohvale, po pravno varstvo pa ne

Generalni direktor UKCL Aleš Šabeder in strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar sta na seji komisije kar tekmovala s presežniki in pohvalami na račun Noča in njegovih dosežkov. Na vprašanja poslancev SDS Jelke Godec in Anžeta Logarja, zakaj niso šli v tožbo zoper odločitev ARRS, pa sta se precej izmikala.

Buturovićeva je dejala, da je zdaj najbolje, če se Nočeva skupina prijavi na nov razpis ARRS v letu 2019, tokrat ne za področje interne medicine, ampak za področje srca in ožilja, saj tako »pričakuje, da bi v tej veji medicine dobili ocenjevalce, ki bodo njihove izjemne dosežke ustrezno ocenili«.

Grožnje Šabederju

Šabder pa je dejal, da je to, zakaj niso šli v upravni spor, »stvar stroke«. Nazadnje je le priznal, da je za vse odločitve v UKCL odgovoren on, a da sta se »o tem pogovarjali strokovna direktorica in pomočnica za pravne zadeve« (Blanka Česnik Wolf, op.a.). Šabeder je sicer tudi povedal, da je »vodstvo UKCL pod pritiskom« in da je »dobil pisno grožnjo v zvezi z Nočem in Gregoričem«, kar je prijavil policiji.

Agencija razpravo razume kot pritisk

Direktor ARRS József Györkös pa je na komisiji pojasnjeval delovanje in postopke na agenciji, zavrnil vse očitke o nepravilnostih, zatrdil, da je odločanje neodvisno, dejal pa je tudi, da razpravo o konkretnem primeru »razumemo kot pritisk na vse bodoče odločitve« agencije.

Marko Noč na Logarjevi komisiji: dvomi o objektivnosti ARRS
Vas je udaril račun za elektriko? Ste prepričani, da ne plačujete več, kot je treba?
4 ure
Gospodinjstva in manjši poslovni odjemalci, preverite, ali vas vaš ponudnik elektrike z novim letom ni vrgel iz ugodnejše, akcijske cene elektrike; kakšne so možnosti za cenejšo elektriko
Na članek...

Vas je kot strela z jasnega udaril višji račun za elektriko? Preverite postavke. Ob novem letu marsikdo dela red v svojem življenju, ali v gospodinjstvu ali v poslu. Sem sodi tudi preverjanje računov in menjave ponudnikov električne energije. In utegne se zgoditi, da je tudi vam ob letu potekla akcijska ponudba in zdaj elektriko plačujete po "redni" ceni oziroma po tisti, ki vam jo po bolj kot ne lastni presoji določi dobavitelj. In to ni najnižja možna cena v danem trenutku.

Podobno se je zgodilo tudi našemu bralcu, ki mu elektriko dobavlja GEN-I. Decembra je porabil manj električne energije kot mesec dni prej, pa je vseeno plačal osem evrov več. Morda kdo te številke niti ne bi opazil, a osem evrov na mesec pomeni v letu dni 96 evrov.

V čem je bil hakeljc? Ko je naš bralec poklical na GEN-I, mu je uslužbenka pojasnila, kot nam je razložil sam, da so mu po poteku akcije obračunali "redno" ceno, češ, da je marsikdo rad na redni ceni ... Redna cena je višja od akcijskih, naš sogovornik je s slabih štirih centov na kilovatno uro končal pri skoraj šestih. Dejstvo pa je – in tako je, sodeč po odgovorih dobaviteljev elektrike, pri večini –, če se ne boste sami zmigali, bili pozorni na akcije, nižje cene, boste plačevali več, kot je treba.

Pri omenjenem primeru gre sicer za gospodinjskega odjemalca, podobno velja tudi za manjše poslovne odjemalce. Veliki porabniki se za ceno elektrike dogovarjajo drugače, z zakupi za leto ali več vnaprej.

Kako vstopite v novo akcijo?

Preverite torej račun, pokličite ponudnika, preverite ponudbe na spletu in primerjajte. Če seveda niste vezani na ponudbo in/ali ponudnika (najdaljša dovoljenja vezava je leto dni).

Če vam ponudnik elektrike ne bo odobril nove akcijske cene, kar se skoraj ne more zgoditi, ga zamenjajte (če je seveda ceneje, najbrž pa je). A seveda preverite pogoje pri akcijski ceni, da se ne boste zavezali k nečemu, kar vam ne ustreza.

Pri omenjenem primeru GEN-I (gre za enotno tarifo) je trenutno možno vzeti paket zima 2019, kjer je cena 0,054 evra namesto redne cene 0,057 evra (obe ceni sta brez DDV). Posebne ponudbe so še za tiste s toplotno črpalko. Gre za ceno v enotni tarifi, če imate malo in visoko, je prva seveda nekoliko nižja, druga višja. A treba je izpolnjevati nekatere pogoje, denimo račun dobivate le v elektronski obliki, odpreti morate trajnik (razen, če doplačate). Kaj pa mora odjemalec storiti za to, da lahko prejema elektriko po preteku akcijskega obdobja po drugi akcijski in torej ne po redni ceni? Konkretno na GEN-I na vprašanje ne odgovorijo. Pravijo le, da skozi vse leto pripravljajo akcije.

Ugodnejšo ceno lahko za elektriko iztržite tudi pri Petrolu. Cena za kilovatno uro v enotni tarifi znaša najmanj 0,04185 evrov (brez DDV) na kilovatno uro, če koristite 4.500 zlatih točk. Te pridobivate z vsemi nakupi na Petrolu, točko dobite za vsak evro nakupa. Redna cena sicer je 0,05978 evrov na kilovatno uro v enotni tarifi. Kako pa vas obvestijo, ko se vaš paket ali akcija zaključi? Prav posebej vam tega ne povedo. Kot pravijo, "so kupci na akcijske cene z unovčevanjem zlatih točk navajeni."

Pri mariborski Energiji Plus poudarjajo, da vsakega kupca pred potekom akcije obvestijo, tudi o novih ponudbah. Torej, preglejte vse, kar se skriva v kuverti z računom. "Vsak kupec, ki je na rednem ceniku, lahko v vsakem trenutku pristopi k akcijski ponudbi. Vse svoje kupce o posebnih ponudbah obveščamo prek direktne pošte in priloge k računu." Dodajmo, da je trenutno megavatna ura na veleprodajnem trgu 50 evrov in je za 15 evrov višja kot lani v tem času.

Pri celjskem ECE pravijo, da je to, po kakšni ceni dobi odjemalec elektriko po poteku akcije, odvisno od posamezne pogodbe: "Sestavni člen vsake pogodbe je tudi določilo, ki opredeljuje, katera vrsta dobave velja po poteku časovnega obdobja. Odvisno je od več dejavnikov in tipa osnovne pogodbe. Seveda pa lahko vsak odjemalec po poteku izbira med vsemi ponudbami, za katere izpolnjuje pogoje." V tem primeru gre za gospodinjstva. Kot pravijo, za male poslovne odjemalce pri njih nimajo akcijske ponudbe, temveč cene prilagajajo posameznemu odjemalcu glede na velikost in značilnost porabe.

Kaj pa ugodne ponudbe za nove kupce?

Običajno ponudniki elektrike najbolj oglašujejo posebne akcijske ponudbe za nove kupce. Pa gre lahko v takšno akcijo tudi stara stranka? Načeloma da, večina ponudnikov razlik v akcijah za stare in nove ne dela. Se pa občasno zgodi, da so nekatere akcije res samo za nove kupce. Marsikdo je ob tem lahko nezadovoljen, saj kot zvesti kupec plačuje višjo ceno od novega. A tudi za to obstaja rešitev – lahko gre za en mesec k drugemu ponudniku in potem spet k staremu po novi, posebni ponudbi. Prej je nujno preveriti, ali bo takrat še vedno aktualna.

Razlika v ceni elektrike je svetlobna leta daleč od razlike v višini računa

Če ste zamenjali ponudnika elektrike, ki vam da kilovatno uro denimo po za petino nižji ceni od starega ponudnika, se ne čudite, če bo vaš končni račun nižji le za kakšnih sedem, osem odstotkov. Namreč, pri povprečnem odjemalcu elektrike je gola cena elektrike manj kot polovica računa. Velik del pomenita še omrežnina in obračunska moč, pa prispevki za delovanje operaterja trga, za energetsko učinkovitost, za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, trošarina in na vse to še 22-odstotni DDV.

Vas je udaril račun za elektriko? Ste prepričani, da ne plačujete več, kot je treba?
Slovenija še naprej z eno večjih rasti gradbeništva v EU
4 ure

Obseg gradbenih del na območju z evrom se je novembra v primerjavi z oktobrom na mesečni ravni zmanjšal za 0,1 odstotka, EU pa je imela 0,2-odstotno rast. Na letni ravni je bila rast 0,9- oziroma 1,8-odstotna. Slovenija je tudi novembra beležila eno večjih rasti gradbeništva v EU, kažejo danes objavljeni podatki Eurostata.

Novembra se je na mesečni ravni na evrskem območju obseg del na gradbenoinženirskih objektih zmanjšal za 0,2 odstotka, obseg del na stavbah pa se je povečal za 0,1 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenoinženirskih objektih zmanjšal za 0,8 odstotka, na stavbah pa se je povečal za 0,5 odstotka.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so na mesečni ravni največji upad gradbenih del izmerile Češka (–3,6 odstotka), Nemčija (–1,7 odstotka) in Portugalska (–1,5 odstotka). Najvišje stopnje rasti so imele Madžarska in Slovenija (obe +4,4 odstotka) ter Francija (+1,5 odstotka).

Na letni ravni se je na območju z evrom obseg del na gradbenoinženirskih objektih povečal za 2,1 odstotka in na stavbah za 0,7 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenoinženirskih objektih povečal za 4,8 odstotka, obseg del na stavbah pa za 0,9 odstotka.

V primerjavi z lanskim novembrom so najvišje stopnje rasti obsega gradbenih del beležile Madžarska (+27,3 odstotka), Slovenija (+18,9 odstotka) in Poljska (+16 odstotkov). Največje upade pa so imele Romunija (–4,8 odstotka), Švedska (–2,6 odstotka) in Nemčija (–1,9 odstotka). (STA)

Slovenija še naprej z eno večjih rasti gradbeništva v EU
Evropski proizvajalci vozil borzni hit začetka leta 2
16.01.2019 15:21
Optimizem vlagateljev glede evropskih avtomobilskih delnic je dobra novica za paradno vejo slovenske industrije
Na članek...

Za slovensko gospodarstvo verjetno najpomembnejša evropska panoga avtomobilskih proizvajalcev je v lanskih pretresih na finančnih trgih potegnila eno krajših med vsemi. Razlog je bil tako v odmevanju prejšnjih škandalov kot v negotovosti ob prehajanju na električni pogon, dodaten pritisk na cene pa je pomenil strah pred uvedbo ameriških carin na evropska vozila. V letu 2019 je (za zdaj) na trgih vse drugače. Po prvih dveh tednih letošnjega trgovanja na borzah delničarji avtomobilskih velikanov in njihovih največjih podizvajalcev lažje dihajo.

V zadnjem letu dni so evropske delnice izgubile 13 odstotkov vrednosti, delnice največjih evropskih proizvajalcev vozil in njihovih dobaviteljev pa kar 28 odstotkov. V prvih dveh tednih trgovanja pa je slika obrnjena: delnice avtomobilskega sektorja so pridobile 6,3 odstotka (in so tako najdonosnejša panoga), medtem ko je povprečna evropska delnica dražja za 2,9 odstotka. Rast bi bila verjetno še večja, če apetita do nakupov ne bi jemala ugotovitev italijanskega varuha konkurence, da je pri financiranju nakupov avtomobilov prišlo do kartelnih dogovorov, zaradi česar bodo proizvajalci (kot so BMW, Fiat-Chrysler, Ford in Toyota) prisiljeni plačati kazni v skupni vrednosti 678 milijonov evrov.

Delnice evropskih avtomobilistov v enoletnem obdobju kljub zadnji rasti ostajajo med manj donosnimi v Evropi, vseeno pa je letošnja razmeroma velika rast dobro znamenje za slovenske dobavitelje avtomobilski industriji. Finančni trgi domnevajo, da negativne posledice trgovinskih vojn za evropski avtomobilizem ne bodo tako hude, kot je veljalo ob koncu prejšnjega leta.

Peugeot preseneča z dobičkovno maržo

Zvezda zadnjega leta je francoski proizvajalec Peugeot. Analitiki se navdušujejo nad rastočo prodajo terenskih vozil, z uspešnim obvladovanjem stroškov pa so začeli dosegati 8,5-odstotno maržo iz poslovanja, kar je primerljivo s proizvajalci vozil višjega cenovnega razreda, kot sta Mercedes in BMW. Prav tako se je za uspešnega izkazal prevzem Opla, ki je pod streho francoskega lastnika postal dobičkonosen (to ameriškemu General Motorsu v zadnjih letih ni uspevalo).

Ferrari z veliko letošnjo rastjo

Med delnicami avtomobilskih proizvajalcev, ki v zadnjem letu rastejo, najdemo tudi Ferrarijeve (kot zanimivost omenimo, da delnice na borzi kotirajo pod borzno oznako RACE), ki so se v 12 mesecih podražile za 1,7 odstotka. V zeleno območje je delnica poletela po zaslugi letošnje 13,5-odstotne rasti, po tem, ko so analitiki zvišali priporočila za delnico. Družba se ponaša s kar 23-odstotno dobičkovno maržo iz poslovanja, drugače od tekmecev, ki se zanašajo na množično proizvodnjo, pa se ne ukvarja s presežnimi zalogami končanih vozil, saj ima večino luksuznih športnih vozil prodanih, preden jih izdela. Povrh vsega je strah pred morebitnim ohlajanjem kitajskega gospodarstva za Ferrari manjšega pomena, saj na tem trgu ustvarijo le pet odstotkov prihodkov.

Zadnjih 12 mesecev slabih predvsem za dobavitelje

Medtem ko je bilo zadnje leto dobro za Peugeot, pa so bile na drugi strani Renaultove delnice med manj priljubljenimi v panogi. Napoved okrepitve lastniške povezave z japonskim Nissanom ni zadovoljila finančnih trgov, hkrati pa je prodaja vozil bila skromnejša od pričakovanj analitikov. Delnica je v letu dni izgubila 36 odstotkov, kar je največ med pomembnimi evropskimi proizvajalci vozil. So pa na borzi v 12 mesecih bolj upadle delnice dobaviteljev avtomobilistov. Najbolj med njimi delnice francoskega Valea (59 odstotkov), vrednost delnice prav tako francoskega Faurecia se je znižala za polovico, nemški Continental pa je v letu dni izgubil 45 odstotkov tržne vrednosti.

Vse oči uperjene v Trumpa

V prihodnje bo gibanje cen avtomobilskih delnic odvisno predvsem od odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni uvedbi carin na vozila, izdelana v Evropi. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je na to temo v začetku leta dejala, da je nemogoče napovedati, kako se bo odločil predsednik Trump, bo pa na morebitne carine EU odgovorila s povračilnim ukrepom novega ocarinjenja ameriških izdelkov.

Evropski proizvajalci vozil borzni hit začetka leta
Kmetijska zadruga Agraria Koper preizkuša akvaponiko
4 ure
Tako v majhnem obsegu gojijo smuče, solato, blitvo in peteršilj; ocenili bodo tudi tržno zanimivost tako pridelane zelenjave
Na članek...

Od jeseni imajo v kmetijski zadrugi Agraria Koper manjši pilotni akvaponski sistem za hkratno gojenje rib in zelenjave. To tehnologijo preizkušajo v okviru čezmejnega projekta Bluegrass, financiranega iz programa sodelovanja Interreg V-A Italija Slovenija 2014–2020.

Hkratno gojenje zelenjave in rib

Akvaponika je novejša tehnologija hkratnega gojenja rib in zelenjave 365 dni na leto v zaprtem krogotoku in v enakih razmerah. Prednosti akvaponike so v manjši porabi gnojil, vode in energije, v hitrejši rasti rastlin zaradi stalne dostopnosti hranil in brez fitofarmacevtskih sredstev.

Pri nas se še ni uveljavila. Edini tak večji rastlinjak, ki je blizu Ljubljane zaživel spomladi 2015, so zaradi pritožb sosedov in inšpekcij morali podreti. V Prekmurju pa še živi manjši akvaponski sistem, ki ga je lastnica, kot smo slišali jeseni, pripravljena prodati, saj ji ne prinaša želenega zaslužka.

»Naš akvaponski sistem je res majhen, saj obsega le dva bazena z ribami. Gojimo smuča, razmišljali smo tudi o postrvi. Iskali smo okusne ribe, saj bi radi v šole in vrtce prodrli z lokalno vzrejenimi sladkovodnimi ribami. Poleg rib akvaponsko trenutno gojimo tudi solato, blitvo in peteršilj. Količine so zelo majhne,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Rastline imajo hranila stalno na voljo. Bakterije v akvaponskem sistemu pomagajo razgraditi ribje izločke, da nastane hrana za rastline. Te gojijo v lončkih, do katerih teče voda, v glinoporu in ploščah, ki plavajo na vodi. Ne uporabljajo nobenih fitofarmacevtskih sredstev.

Sonaravna pridelava hrane brez zemlje

V zadrugi Agraria zagovarjajo tradicionalno pridelavo v tleh, a ker je na voljo vse manj kmetijske zemlje, ljudi pa je vse več, se preizkušajo tudi v akvaponiki. »Akvaponika je še vedno malo futuristična, s pilotnim projektom želimo zlasti mladim pokazati, da lahko sonaravno pridelajo hrano tudi brez zemlje in brez onesnaževanja okolja,« razlaga sogovornica.Akvaponsko vzgojenih rib in zelenjave ne prodajajo, saj jih je premalo. Med projektom spremljajo in analizirajo stroške takšne pridelave in njen vpliv na okolje, da bodo lahko ocenili tržno zanimivost te tehnologije. Vse, ki jih akvaponika zanima, vabijo na posebne delavnice. »Akvaponika ima prihodnost, čeprav jo pozna premalo ljudi, zato bo treba veliko truda vložiti v izobraževanje. Nekateri akvaponiko zamenjujejo s hidroponiko, kjer rastline rastejo v vodi, tej pa dodajo razna hranila. Mi vodi, v kateri plavajo ribe in ki pride tudi do rastlin, ničesar ne dodajamo,« poudarja Patricija Pirnat.

K projektu vabijo kmete, ribogojce in raziskovalce

Projekt traja do konca marca prihodnje leto, zanj bodo dobili 645 tisoč evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleg zadruge Agraria pri njem sodelujejo še biotehniška fakulteta iz Ljubljane in trije partnerji iz Italije – ribogojska zadruga Shoreline, univerza Ca’Foscari in UTI del Noncello. Spodbujanje razvoja in vpeljave inovativnih tehnologij za pridelavo hrane pa je njihov glavni cilj. Analizirali bodo povpraševanje po posameznih akvaponsko vzgojenih pridelkih. V projekt bi radi vključili tudi kmete, ribogojce in raziskovalce, da bi poiskali odgovore na odprta vprašanja in rešitve za težave, ki lahko ovirajo morebitno širjenje akvaponike.

Kmetijska zadruga Agraria Koper preizkuša akvaponiko
Kaj lahko sami storimo za manjšo gnečo v Ljubljani 1
5 ur
V Ljubljano vsak dan zapelje več kot 120 tisoč vozil, le v ljubljanski BTC City od 34 do 45 tisoč. MOL je že sprejel ukrepe za razbremenitev glavnega mesta. Še več pa lahko naredite sami s pametno uporabo avtomobila.
Na članek...

Kako bi lahko sami pripomogli k zmanjšanju prometa in stroškov, bomo raziskali v projektu Multimodalnost, v katerega se je vključil regijski distributer znamke Toyota – družba Toyota Adria, v prvem delu raziskave pa še ljubljanski BTC. Projekt Multimodalnost bo dokazoval, kakšne prihranke je mogoče doseči s sopotništvom (ride sharingom) in souporabo avtomobila (car sharing). Manjša gneča v velemestih, tudi v Ljubljani, pa je le ena od možnih pozitivnih posledic množične souporabe.

Idejno zasnovo Časnika Finance bosta omenjeni podjetji preizkusili v praksi prek dveh aplikacij za rezervacijo sedežev in analizo vožnje, mi pa bomo izračunali okoljske in stroškovne prihranke ter pri tem spremljali še druge pozitivne učinke, ki jih prinaša delitev avtomobila in sedežev.

Souporaba postaja zahteva sodobnega časa

Souporaba avtomobila še zlasti v tujini postaja stalnica in vse pomembnejši del prihodkov avtomobilskih tovarn. V Sloveniji je najbolj razvit sistem Avant2Go, ki temelji na kratkoročnem najemu električnih vozil. Preskok s klasične prodaje avtomobilov na prodajo storitev mobilnosti zahtevajo družbene spremembe in vse bolj natrpana mestna središča, obenem pa spoznanje, da lastništvo avtomobila postaja vse večji in posledično nesmiseln strošek.

Neizkoriščen avto je mrtvi kapital

V povprečju je osebni avto izkoriščen le petodstotno in dejansko pomeni mrtvi kapital, saj se fiksni stroški z njim kljub neuporabi ne nižajo – največji so registracija in zavarovanja (obvezno in kasko) ter izguba vrednosti. Lastništvo avtomobila pomeni tudi vezana sredstva v avtomobilu, ki ponavadi pomeni drugo največjo naložbo v življenju posameznikov.

Kako znižati stroške brez večjega odpovedovanja?

In kako strošek znižati, ne da bi se odpovedali lastni mobilnosti? Z delitvijo stroška med več oseb po sistemu souporabe in tudi sopotništva, ki preprosto pomeni, da je na rednih dnevnih vožnjah v avtu polnih več ali pa kar vsi sedeži, ne le vozniški.

Omenjene dileme, priložnosti in morebitne ovire bomo s Toyoto preizkusili v praksi. V prvem delu se nam je v preizkusu pridružil ljubljanski BTC oziroma BTC City, ki dobro pozna prometne izzive, saj se skozi njega vsak dan v povprečju zapelje 34 tisoč avtomobilov, ob konicah celo 45 tisoč. Ob takšni številki pa tudi 8.500 parkirnih prostorov kdaj ne zadošča.

Zakaj Toyotin priključni hibrid?

Zagon projekta smo zaznamovali s slovesno predajo ključa toyote prius plug-in, priključnega hibrida, ki omogoča udoben prevoz štirih oseb iz primestja v BTC zgolj na elektriko. Hkrati pa zaradi hibridne zasnove, kombinacije bencinskega in elektromotorja, voznika in sopotnikov ne omejuje na daljših poteh.

"Vsebino je omogočilo podjetje Toyota Adria d.o.o., ki pa na uredniško vsebino ni vplivalo."

Kaj lahko sami storimo za manjšo gnečo v Ljubljani
Delavcem Cinkarne Celje 1200 evrov bruto božičnice 1
5 ur
Okoli 900 delavcev Cinkarne Celje bo prejelo 1200 evrov božičnice, je danes za STA povedal generalni direktor družbe Tomaž Benčina. Predsednik podjetniškega sindikata Franc Grabler je izrazil
Več ▼

Okoli 900 delavcev Cinkarne Celje bo prejelo 1200 evrov božičnice, je danes za STA povedal generalni direktor družbe Tomaž Benčina. Predsednik podjetniškega sindikata Franc Grabler je izrazil zadovoljstvo z v sredo doseženim dogovorom z vodstvom podjetja. Prav je, da imamo tudi mi pravico do deleža pogače, je dejal.

Grabler je še dejal, da bodo božičnico prejeli 20. februarja, je pa ta za 400 evrov nižja od tiste, ki je bila izplačana za leto 2017.

Zaradi vprašanja izplačila božičnice je sicer decembra lani med delavci prišlo do nezadovoljstva.

Levica z novelo zakona proti "privatizaciji zdravstvenega sistema" 15
6 ur
Stranka Levica je v parlamentarni postopek vložila spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, s čimer želijo »preprečiti nadaljnji prenos izvajanja zdravstvenih storitev na zasebne izvajalce
Več ▼

Stranka Levica je v parlamentarni postopek vložila spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, s čimer želijo »preprečiti nadaljnji prenos izvajanja zdravstvenih storitev na zasebne izvajalce zdravstvenih storitev in privatizacijo zdravstvenega sistema«. Predlagajo črtanje sedmega odstavka 53.c člena zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem se javni zdravstveni zavodi lahko z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev.

Spomnimo, to določbo je izkoristila bolnišnica Celje, ko je preiskave z magnetno resonanco za svoje paciente pogodbeno prepustila zasebnemu centru brez koncesije Dvorec Lanovž, nato pa jih je zaračunala ZZZS, kot da bi jih opravila sama. Ta primer, nato pa tudi namero bolnišnice, da take posle z zasebniki razširi še na CT preiskave, smo razkrili v Financah. Ministrstvo za zdravje in ZZZS sta tej praksi nasprotovala. Po mnenju ministrstva gre pri tovrstnem poslovanju bolnišnic s čistimi zasebniki za »zaobid« drugih pogojev v predpisih, neupravičen prenos denarja obveznega zdravstvenega zavarovanja na zasebnika, privilegiranje zasebnikov in ogrožanje pravic pacientov.

Odziv vladne koalicije na predlog Levice še ni znan. Spomnimo sicer, da sta v zdajšnji vladi tudi dve stranki (SMC in SD), ki sta v prejšnjem mandatu zakon s sporno določbo (skupaj z Desusom) predlagali in sprejeli.

Ovire za združitev Siemensa in Alstoma previsoke 1
6 ur
Zahteve Evropske komisije, ki jih morata pred združitvijo izpolniti Alstom in Siemens, so previsoke in bodo verjetno preprečile posel, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes dejal neimenovani
Več ▼

Zahteve Evropske komisije, ki jih morata pred združitvijo izpolniti Alstom in Siemens, so previsoke in bodo verjetno preprečile posel, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes dejal neimenovani vir iz Siemensa. "Ne bo več popuščanja ... naleteli smo na zid, ki je previsok," je dejal vir.

Siemens in Alstom sta želela ustanoviti nemško-francoskega železniškega giganta, ki bi se lahko zoperstavil kitajski konkurenci. Bruslju, ki ga skrbi predvsem prevlada novega koncerna na evropskem trgu železniške signalizacije in hitrih vlakov, sta ponudila odprodajo dela poslovnih aktivnosti in licenciranje drugih tehnologij. (STA)

Sodišče prvo bankrotirano slovensko banko briše iz sodnega registra 4
6 ur
Okrožno sodišče v Ljubljani je danes izdalo sklep o izbrisu Komercialne banke Triglav, ki velja za prvo bankrotirano slovensko banko, iz sodnega registra. Podlaga za izbris je pravnomočno
Več ▼

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes izdalo sklep o izbrisu Komercialne banke Triglav, ki velja za prvo bankrotirano slovensko banko, iz sodnega registra. Podlaga za izbris je pravnomočno končanje stečajnega postopka.

(brexit) Premierka Mayeva bo alternativni načrt za brexit predstavila v ponedeljek, glasovanje bo predvidoma 29. januarja 3
7 ur
Potem ko so poslanci britanskega parlamenta v sredo zvečer vladi premierke Therese May izrekli zaupnico, je Mayeva takoj napovedala, da bo še isti večer začela sestanke s poslanci, v ponedeljek,
Več ▼

Potem ko so poslanci britanskega parlamenta v sredo zvečer vladi premierke Therese May izrekli zaupnico, je Mayeva takoj napovedala, da bo še isti večer začela sestanke s poslanci, v ponedeljek, 21. januarja pa bo predstavila alternativni načrt, kako naprej po zastoju, ki ga je prinesla torkovo odločna zavrnitev obstoječega ločitvenega sporazuma med VB in EU.

Zdaj so z Otoka prišle tudi že sveže informacije, da bo britanski parlament razpravo in glasovanje o alternativnem načrtu predvidoma opravil v torek, 29. januarja.

V govoru po izglasovani zaupnici je premierka Mayeva poudarila: "Poslanci so jasno pokazali, česa nočejo. Zdaj pa moramo konstruktivno stopiti skupaj in ugotoviti, kaj pa si želi parlament".

Inflacija v EU decembra nižja
7 ur
Inflacija v EU je bila decembra 1,7 odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot novembra in enako kot decembra 2017, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Urad je obenem potrdil
Več ▼

Inflacija v EU je bila decembra 1,7 odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot novembra in enako kot decembra 2017, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Urad je obenem potrdil prvo oceno decembrske inflacije v območju evra, ki je bila 1,6-odstotna, kar je prav tako 0,3 odstotne točke manj kot novembra.

Najnižje stopnje inflacije so imele decembra Grčija in Portugalska (0,6 odstotka) ter Danska (0,7 odstotka). Najvišje stopnje so imele Estonija (3,3 odstotka), Romunija (tri odstotke) in Madžarska (2,8 odstotka). V primerjavi z lanskim novembrom se je stopnja inflacije znižala v 22 državah članicah, zvišala se je v treh, prav tako v treh pa je ostala nespremenjena.

V Sloveniji je bila inflacija decembra 1,4-odstotna, kar je 0,7 odstotne točke manj kot novembra in 0,5 odstotne točke manj kot decembra 2017. (STA)