Manager
Kitajska se je zaradi napovedi novih ameriških carin pritožila pri STO
16.07.2018 10:29
Kitajsko ministrstvo za trgovino je pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) vložilo pritožbo zaradi napovedanih novih carin s strani ZDA, poroča Reuters. Administracija ameriškega predsednika
Več ▼

Kitajsko ministrstvo za trgovino je pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) vložilo pritožbo zaradi napovedanih novih carin s strani ZDA, poroča Reuters. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je namreč pred dnevi napovedala, da bo uvedla 10-odstotno carino na kitajsko blago v rednosti okoli 200 milijard dolarjev (dobrih 170 milijard evrov) letno. Na seznamu so se med drugim znašli elektronika, tekstil, izdelki iz kovine in avtomobilski deli, pa tudi ribe, sadje in zelenjava ter izdelki za osebno nego.

Že pred tem so ZDA uvedle 25-odstotne carine na uvoz strojev, elektronike in tehnološke opreme iz Kitajske v skupni vrednosti približno 34 milijard dolarjev letno, Kitajska pa je odgovorila s povračilnimi ukrepi v enakem obsegu, dodatne carine je med drugim uvedla na avtomobile, sojo in svinjsko meso iz ZDA.

Dražbe od Istre do Dalmacije: 30 apartmajev in hiš, ki jih lahko kupite na hrvaški obali
37 sek
Izklicne cene apartmajev se začnejo pri 34 tisoč evrih
Na članek...

Pred poletnim dopustom, ki ga številni Slovenci še vedno najraje preživljamo na Hrvaškem, smo preverili, katere nepremičnine boste lahko kupili na tamkajšnjih dražbah. Največ nepremičnin je tokrat naprodaj na otokih Krk, Čiovo, Brač in Pag, našli pa smo jih tudi v Umagu, Rovinju, Ližnjanu, bližini Poreča in Zadra.

Ker bo velika večina nepremičnin naprodaj na spletni dražbi hrvaške finančne agencije Fina, vam na dražbo ne bo treba hoditi na hrvaška sodišča.

Je pa nujno, da si nepremičnine pred nakupom ogledate in se o podrobnostih pogovorite s stečajnimi upravitelji. Nekaj nasvetov smo vam pripravili že pred časom, najdete jih v člankih v okvirju na desni.

Stanovanje v Umagu za 59 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi hrvaške Fine boste na začetku julija lahko kupili enosobno stanovanje v središču Umaga na Hrvaškem. Stanovanje je veliko 42,6 kvadratnega metra in je v tretjem nadstropju novejšega večstanovanjskega objekta. Dostopno je z dvigalom. V njem so hodnik, kuhinja, dnevni prostor, kopalnica in balkon. Stanovanje je nezasedeno in se prodaja po izklicni ceni okoli 59 tisoč evrov (437.708 hrvaških kun). Dražba bo 9. julija, varščino pa je treba vplačati do 28. junija.

Stanovanje v Rovinju za dobrih 50 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na javni dražbi, ki bo potekala v pisarni enega od notarjev v Rovinju, se boste 5. julija lahko potegovali za 57,9 kvadratnega metra veliko stanovanje v Rovinju. Stanovanje je v večstanovanjskem objektu in je sestavljeno iz dnevne sodbe s shrambo, spalnice, kuhinje in kopalnice. Izklicna cena na prvi dražbi je določena pri 53.244 evrih. Varščino je treba vplačati do 2. julija.

Apartma v Ližnjanu za dobrih 50 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Po izklicni ceni 389 tisoč hrvaških kun, kar je okoli 52.500 evrov, bo na drugi spletni dražbi, ki jo vodi hrvaška Fina, naprodaj 55,6 kvadratnega metra veliko stanovanje oziroma apartma v naselju Smiljevac v Ližnjanu. Stanovanje je v prvem nadstropju večstanovanjskega objekta, ki je od morja oddaljen približno kilometer. Sestavljeno je iz hodnika, kopalnice, dveh spalnic, kuhinje, dnevne sobe in terase.

Apartmajska hiša pri Poreču za 650 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Če bi se ukvarjali s turizmom in gostinstvom v hrvaški Istri, bo na dražbi hrvaške Fine naprodaj večja apartmajsko-poslovna stavba v naselju Funtana, ki leži med Porečem in Vrsarjem. Stavba, v kateri je po podatkih na spletu več apartmajev, v pritličju pa so poslovni prostori (prodajalna), bo na drugi spletni dražbi Fine naprodaj 3. julija, varščino pa je treba plačati do 24. junija. Izklicna cena je okoli 650 tisoč evrov (4,8 milijona hrvaških kun) in je v primerjavi s prvo neuspešno dražbo nižja za več kot 200 tisoč evrov.

Stanovanje v Klimnu na otoku Krku

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Potegovali se boste lahko tudi za stanovanje v večji hiši na otoku Krk. Nahaja se v manjšem naselju Klimno v zalivu Soline na Krku. Stanovanje meri slabih 94 kvadratnih metrov. Hiša je od morja oddaljena približno 130 metrov. Vrednost stanovanja je ocenjena na okoli 129 tisoč evrov, na dražbi pa bo naprodaj za nekaj več kot 103 tisočake. Spletna dražba se bo začela 30. julija.

Osem tripleksov na Krku za okoli 117 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

V enem od stečajnih postopkov na Hrvaškem je na voljo osem večjih trietažnih stanovanj v naselju Mičetići v Malinski na Krku. Stanovanja so velika okoli 100 kvadratnih metrov in so naprodaj posamično. Izklicne cene stanovanj so od 117 do 119 tisoč evrov (okoli 880 tisoč hrvaških kun). So v dveh večstanovanjskih objektih, ki sta od morja oddaljena okoli 800 metrov, do mesta Krk pa je približno 12 kilometrov. Stanovanjski projekt je leta 2008 financirala slovenska NLB, ki je imela v stečaju družbe Projekt Malinska prijavljenih za 1,6 milijona evrov terjatev. V začetku letošnjega leta je NLB svoje terjatve prodala.

Trije apartmaji v Novalji

Na drugi spletni dražbi 31. juilja se boste lahko potegovali za dvosobni apartma v Novalji na otoku Pagu. Apartma je v drugem nadstropju večstanovanjskega objekta in je velik slabih 40 kvadratnih metrov. Na prvi dražbi je bil naprodaj za okoli 45.200 evrov, tokrat pa je cena za približno četrtino nižja in znaša slabih 34 tisočakov (251.504 hrvaških kun). Varščino je treba vplačati do 22. julija.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Še dva apartmaja bosta na drugi dražbi naprodaj v stečajnem postopku. Sta v večji večapartmajski hiši v Novalji. Večji apartma ima 61 kvadratnih metrov, na katerih je predprostor, dnevna soba s kuhinjo, soba, kopalnica, dve terasi, ima tudi parkirno mesto. V manjšem pa se na 50,6 kvadratnega metra raztezajo predprostor, dnevna soba s kuhinjo, soba, kopalnica, loža, pripada mu še parkirno mesto. Večji je naprodaj za slabih 39, manjši pa 34 tisočakov. Dražba bo 17. julija, rok za plačilo varščine pa je 8. julij.

Hiša v Novalji za dobih 160 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Pri hrvaški finančni agenciji Fina bo na spletni dražbi naprodaj hiša v Novalji na otoku Pagu. Hiša ima skupno 106 kvadratnih metrov površin ter stoji na zemljišču, ki meri 1.078 kvadratnih metrov. Hiša ima nadkrito teraso in je od morja oddaljena manj kot 500 metrov. Gre za prvo prodajo v izvršilnem postopku. Naprodaj bo za dobrih 160 tisoč evrov, draženje pa se bo začelo 7. avgusta. Rok za plačilo varščine je 29. julij.

11 apartmajev na otoku Čiovo

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi, ki se bo začela 13. avgusta in bo trajala do 27. avgusta, bo naprodaj 11 apartmajev v dveh večapartmajski stavbah v naselju Okrug Gornji na otoku Čiovo. Apartmaji so veliki od 50 do 95 kvadratnih metrov in bodo na prvi dražbi naprodaj po izklicnih cenah od okoli 54 tisoč do 109 tisoč evrov. Apartmajem pripada še parkirno mesto. Stanovanjski stavbi sta v prvi in drugi vrsti od morja, do marine in plaže je le 50 metrov. Googlovi posnetki Street View ne kažejo dejanskega stanja, saj je bil v času od zajetja posnetka pred hišo zgrajen bazen. Ali uporaba tega pripada apartmajem v sosednjih blokih, ni znano.

Stanovanje v Zadru za 85 tisoč evrov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na prvi dražbi bo v izvršilnem postopku naprodaj stanovanje v Zadru. Dvosobno stanovanje v pritličju meri 74,3 kvadratnega metra. Izklicna cena na prvi dražbi znaša dobrih 85 tisoč evrov (630.400 hrvaških kun). Spletna dražba se bo začela 24. julija in bo trajala do 7. avgusta.

Hiša z bazenom v bližini Zadra za dobrih 300 tisočakov

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Na spletni dražbi, ki bo 23. julija, bo naprodaj stanovanjska hiša v naselju Kožino, približno 10 kilometrov iz Zadra. Hiša stoji tik ob morju in plaži, pripadata ji še dvorišče in vrt z bazenom. Izklicna cena na prvi dražbi, ki jo bo izvedla Fina, je določena pri približno 312 tisoč evrih (2,3 milijona hrvaških kun).

Večapartmajska hiša na Braču

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Če vas zanimajo nepremičnine v južnem delu Dalmacije, bo na spletni dražbi naprodaj večapartmajska hiša na otoku Braču. Nahaja se manjšem naselju Milna, na zahodnem delu otoka. Hiša je od morja oddaljena dobrih 100 metrov in ima pogled na zaliv in mesto. V pritličju je restavracija, v prvem in drugem nadstropju pa je šest apartmajev. Stanovanja merijo med 61,9 in 31,5 kvadratnega metra, restavracija pa 132,1 kvadrata. Hiša bo na prvi dražbi naprodaj za 372 tisoč evrov. Spletno draženja bo potekalo od 7. do 21. avgusta.

Malo volje in razuma nikoli ne škodi 1
11 min
Možnosti, da dobimo neživljenjsko zakonodajo in s tem nadzor, ki stvari bolj omejuje, kot pa omogoča, je kar nekaj.
Na članek...

Verjetno si vsak od nas želi, da bi lahko bil vedno, ko zaužije kos mesa ali poje skledo solate, prepričan, da meso ni od bolne živali in da je zelenjava, če jo kupimo kot »bio«, resnično biološka. Da torej vemo, kaj kupimo. Da se nam, denimo, ne zgodi panika izpred nekaj mesecev, ko je izbruhnila afera, povezana s poljskim mesom, ko se je izkazalo, da so v poljski klavnici nezakonito klali bolno in poškodovano govedo, meso pa je prišlo tudi v Slovenijo.

Ko izbruhne taka afera, si želimo slišati, da so zadeve pod nadzorom in da na naše krožnike ni prišlo nič takega, kar nanje ne sodi. V konkretnem primeru je slovenski distributer opozoril upravo, da je v Slovenijo prišlo sporno meso. Torej je šlo za samoprijavo. Čeprav je uprava za varno hrano takrat stvari preverila in je nekaj mesa tudi šlo v uničenje, ostane grenak priokus, da kljub vsemu nadzoru marsikaj vendarle uide.

A to nikakor ni izgovor, da morata kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano vztrajati pri neživljenjskih predpisih. To, da niso našli spornega poljskega mesa, pomeni, da niso bili dovolj učinkoviti ali pa se je pošiljka pač izmuznila. Nikakor pa to ni izgovor za tako zelo neživljenjske predpise, kot jih imamo zdaj. Domač mesar, ki želi prodati več kot četrtino mesa gostilni, namreč s poljskim mesom nima zveze. Za to ni kriv, je pa zaradi birokracije kaznovan in pretirano omejen v svojem poslovanju.

Možnosti, da dobimo neživljenjsko zakonodajo in s tem nadzor, ki stvari bolj omejuje, kot pa omogoča, je kar nekaj. Najprej je tu zakonodaja EU, ki določa okvire slovenski. In potem je tu domača zakonodaja, ki – kot smo že večkrat ugotavljali in kot ugotavljamo tudi v članku o tem, kako lahko birokracija zagreni življenje mesarju – včasih iz ne čisto jasnih razlogov doda kup svojih omejitev in pravil. In če takšne zakone dobijo v roke inšpektorji, ki ne ločijo zrnja od plev, podjetniki tenko piskajo, ko krmarijo med poslom in izpolnjevanjem pravil.

Tako smo se ob poljski aferi spraševali, kako je ob vsem nadzoru mogoče, da takšno meso sploh pride čez slovensko mejo. Sploh ko na drugi strani poslušamo o strogih predpisih na področju priprave hrane. Denimo, ko mora kuhar, ki se odloči, da bo jed izboljšal z doma nabranim rožmarinom, izpolniti zapisnik, kdaj in kje je rožmarin nabral, zapisati mora celo parcelo. Za gosta, ki bo to jed jedel, vse skupaj verjetno ne bo nič bolj varno, bo pa kuhar s tem izgubljal čas. Kmetijska ministrica se je sicer zavezala, da bodo na njenem ministrstvu, ki pokriva tudi področje varnosti hrane, s tega vidika olajšali delo ponudnikov.

To so nekateri primeri s področja pridelave in predelave hrane. Se pa tako podjetniki s pravili in pravilniki bojujejo na mnogih frontah. Pogosto tudi zaradi zapletene in nerazumljive zakonodaje. Tako je bilo določilo, da je gostinec, ki da v žganje, ki ga je kupil od registriranega proizvajalca, denimo rožico, že proizvajalec alkoholnih pijač. Sprememba se sicer ni zgodila takoj, potrebno je bilo nekaj vztrajanja in opozarjanja na nesmisel. A gre za primer dobre prakse, ki kaže, da se marsikaj da spremeniti, če je volja.

Seveda se najdejo primeri, ki dokazujejo, da se z nekaj posluha tistih, ki imajo moč odločanja, lahko stvari poenostavijo. Teh sicer ni prav veliko. Eden takih primerov je bila poenostavitev za ponudnike prenočitev: spomladi 2018 je bilo dokončno odpravljeno poročanje o gostih na tri naslove, od takrat se poroča zgolj na en naslov. Pa, denimo, potem ko smo se razpisali, kako se tistim, ki oddajajo supe in kajake, otežuje življenje z registracijo, se je za določena plovila ta registracija odpravila. Pred nedavnim je prišla dobra novica za samozaposlene: zdaj socialne prispevke poravnajo z enim plačilom. Kar pa (še) ne velja za pravne osebe.

Kaj se je zgodilo na skupščini delničarjv Lona, kjer 71% kapitala ni imelo glasu
13 min
Na seji skupščine delničajev Hranilnice Lon zaradi odvzema glasovalne pravice ni smelo glasovati kar 70,84 odstotka kapitala. Banke Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta namreč
Več ▼

Na seji skupščine delničajev Hranilnice Lon zaradi odvzema glasovalne pravice ni smelo glasovati kar 70,84 odstotka kapitala. Banke Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta namreč ugotovila kršitev prevzemne zakonodaje oziroma usklajeno delovanje osmih delničarjev: družb Kylin Prime Group, Sagrada, Diamant in, FIN-NEP, Zlata doba in Lendmark ter Damirja Šešeta in Srečka Kende.

Delničarji hranilnice, ki so lahko glasovali, upravi (vodi jo Jaka Vadnjal) in nadzornemu svetu (vodi ga Janko Medja) niso podelili razrešnice za vodenje hranilnice v lanskem letu, prav tako pa so zavrnili tudi predlagane statutarne spremembe, med temi je bila tudi možnost dokapitalizacije z delno ali celotno izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev za vplačilo delnic.

Brez predlaganega člana nadzornega sveta (Erika Mohoroviča) je ostal največji delničar Kylin Prime Group, novi andzornik je postal Tomaž Kern, predlagal ga je delničar GIC Gradnje.

Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 1
54 min
Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Na članek...

Objavljamo primer, kako slovenska birokracija uničuje malega podjetnika. Pod drobnogled smo vzeli male mesarije in vrsto zapletov, s katerimi se srečujejo. Za češnjo na torti pa tudi v tem primeru spet na plan pride značilnost, da smo bolj papeški od papeža. Večina v članku omenjenih pravil, ki veljajo za slovenskega mesarja, ne prihaja iz Bruslja. Od tam smo dobili samo smernice, precej manj stroge od naših dejanskih pravil.

Država z vsemi temi zapleti ne škoduje le podjetniku, temveč tudi sama sebi. Namreč, manj ko je posla, manj je zaposlenih, manj je potrošnje, manj je davkov vseh vrst.

Kar so nam povedali nekateri mesarji in potrdili na Trgovinski zbornici Slovenije, so birokratske neumnosti brez primere. In kakšna je zgodba mesarjev? "Dobivamo inšpekcijo za inšpekcijo. Niti polno zaposlena ne moreva biti več dva," pravi eden od njih, ki ga ne bomo imenovali. Tako jih najpogosteje obiskujejo inšpektorji z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravijo sogovorniki. Zanima jih vse od zdrgnjenih kljuk, ploščic do poteka proizvodnje. Potem so tu še delovni inšpektor, tržni inšpektor, davčni inšpektor. Skratka, cela vojska, opozarjajo vpleteni.

Inšpektorati so med sabo tudi tesno povezani. Tako davčna blagajna, ki jo morajo imeti, da zadostijo Fursu (ali pa potrjene vezane knjige računov) beleži, kaj vse mesar proda. Tudi, ali zadeve proda naprej podjetju, drugemu trgovcu na drobno ali gostilni, ali meni za pultom. Kar pomeni odlično inšpektorsko podlago za preverjanje morda najhujšega pravila, ki so mu podvržene male mesarije: te lahko samo četrtino izdelkov prodajo v gostilne oziroma drugim poslovnim subjektom za prodajo naprej na drobno.

Niso pa samo mesarji nenehno pod drobnogledom. Zanje sicer zaradi občutljivosti mesa veljajo še bolj stroga pravila, toda prav vsi živilski obrati se morajo ubadati še z nekaterimi birokratskimi posebnostmi. Denimo s sprotnim preverjanjem ekocertifikatov dobaviteljev. Neumnosti je še več – od birokracije pri ekoloških izdelkih do označevanja mesa z vrsto barv in poročanja o embalaži. In vsega tega od nas EU ne zahteva. Vsaj ne do te stopnje, poudarjajo tudi na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer so tudi že predlagali vladi, naj vendarle kaj ukrene.

Glavne birokratske ovire

1. PRAG ZA PRODAJO MESA IN IZDELKOV GOSTILNAM

Navadna mesnica lahko le četrtino izdelkov proda gostilnam. Razen če zadosti dodatnim strogim zahtevam, kar v marsikaterem primeru pomeni več desettisočevrska vlaganja. Meje 25 odstotkov EU od nas ne zahteva, poudarjajo na TZS. Poleg tega lahko teh 25 odstotkov proda mesar samo po Sloveniji. Če živite ob meji, denimo ne morete prodajati gostilni na Hrvaškem, lahko pa v Sloveniji. Razen če imate obrat, ki izpolnjuje strožja pravila. Meja je določena administrativno, še poudarjajo na TZS, sami predlagajo zvišanje na 35 odstotkov.

Seveda je jasno, da morajo za mesnice veljati res visoki higienski standardi, a takšna meja je vseeno prestroga. Poleg tega ni logična – tako ali tako mora mesnica prodajati zdravo, neoporečno meso in izdelke. In marsikdo je, po čedalje pogostejših inšpekcijah, kljub gospodarski rasti na pragu preživetja. Ali, kot nam je dejal eden izmed njih: "Smo mala mesarija in imamo povsem zavezane roke. Ne morem več prodajati dovolj gostilnam, da bi zaslužil toliko, da bi imel za naložbo, potrebno za večjo prodajo na debelo. Povpraševanje je, a ne gre. Investicija je za mojo posojilno sposobnost previsoka."

Na kmetijskem ministrstvu sicer določeno mejo opravičujejo z razlago, da je pač meso občutljiva surovina in več ko ga je, čez več rok ko gre, večje je tveganje.

Država bi sicer lahko dovolila izjeme po evropskih uredbah. EU namreč določa, naj nacionalna zakonodaja zagotovi meje za strožje pogoje obrata ob prodaji na debelo. Ali gre za lokalno prodajo debelo, za prodajo bolj oddaljenim obratom. Možnosti je imela naša država ogromno, odločila se je očitno za stroga pravila.

Kaj konkretno mora torej narediti mesar? Na TZS odgovarjajo: "Nosilec živilske dejavnosti mora pred začetkom obratovanja oddati vlogo za registracijo obrata na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Skladno z nacionalno zakonodajo, to je skladno s pravilnikom o registraciji in odobritvi obratov na področju živil, lahko registrirani obrat prodaje na drobno odda največ 25 odstotkov živil živalskega izvora, ki so predmet njegovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega porabnika. Če želi takšen obrat oddati več kot 25 odstotkov živil živalskega izvora, mora skladno z zgoraj navedenim pravilnikom obvezno opraviti postopek odobritve, kar pomeni, da mora oddati vlogo za odobritev, vlogi mora biti priložen tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje, pred odločitvijo o odobritvi je obvezen pregled obrata, ki ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev ..."

2. NE POZABITE NA BARVNO OZNAČEVANJE

Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi določa, da morajo biti v prostorih, v katerih se postrežno prodajajo goveje, telečje in prašičje meso, na vidnem mestu shematski prikazi kakovostnih kategorij za meso goveda in prašičje meso. Meso posameznih kakovostnih kategorij mora biti označeno z naslednjimi barvami:

  • z modro barvo – meso zunaj oziroma ekstra kategorije;
  • z rdečo barvo – meso I. kakovostne kategorije;
  • z zeleno barvo – meso II. kakovostne kategorije in
  • z rumeno barvo – meso III. kakovostne kategorije.

Pod shematskim prikazom mora biti legenda o barvah za posamezne kakovostne kategorije mesa. Shematski prikazi morajo biti natisnjeni v najmanj A3-formatu. In kaj je pomembno? Shematski prikazi po evropski zakonodaji niso obvezni, pravijo na TZS.

3. OZNAČEVANJE POREKLA

Nacionalni pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana, določa obveznost označevanja porekla ali kraja izvora za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso, medtem ko evropska zakonodaja določa obveznost navedbe porekla le za navedene vrste predpakiranega mesa (prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso).

4. PREVERJANJE EKOCERTIFIKATOV

TZS še svetuje zagotovitev vodenja ažurnega seznama veljavnih certifikatov za ekološka živila in informacije o preklicanih certifikatih. S tem nosilcem živilske dejavnosti ne bi bilo treba preverjati veljavnosti posameznega certifikata za vsakega dobavitelja in za vsako dobavo sproti.

Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je sicer dostopen seznam vseh izdanih ekocertifikatov v Sloveniji, poudarjajo na ministrstvu. A, kot pravijo na TZS, treba ga je preverjati sproti.

5. EMBALAŽA

Letos je v praksi zaživela tudi superbirokracija o poročanju o embalaži. Spomnimo: če vinar prvič prodaja svoje vino v steklenici in drugi embalaži, če čebelar polni v kozarce med ali kmet marmelado za prodajo, če frizerka sama uvozi nov sušilnik – vse to je zdaj stvar poročanja. Enako je pri mesarjih, ki denimo za prodajo v trgovini spakirajo čevapčiče. Načeloma torej tudi velja, da če na kmetiji izdelate svojo marmelado in jo prodate turistu v lični embalaži, morate o tem poročati okoljski inšpekciji (poleg tega morate seveda izdati tudi račun, biti registrirani; kot rečeno, inšpekcije so med sabo povezane).

6. FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA

Na TZS še opozarjajo, naj se glede dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev pri ekoloških živilih zahteve pri nas izenačijo z zahtevami na ravni EU. Na kmetijskem ministrstvu pravijo: "V Sloveniji je dovoljena uporaba 70 fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Ta sredstva vsebujejo snovi, ki jih dovoljuje uredba EU o ekološkem kmetijstvu, zato v tem smislu ne vidimo razlike z drugimi državami. Lahko je v drugih državah dovoljeno večje število pripravkov z enako učinkovino, kar pa ne pomeni, da je pri ekološkem kmetijstvu v Sloveniji manjša izpostavljenost tem snovem kot v drugih državah. Poudarjamo, da je treba izhajati iz ekološkega kmetijstva, ki temelji na kmetijski pridelavi brez kemijskih snovi, zato je vztrajno poudarjanje pesticidov kot ene od glavnih težav pri ekološki proizvodnji nerazumljivo."

Kako pa kaj inšpekcija? Kakšne so kazni?

Za mnenje o pravilih in inšpekcijah smo vprašali še na ministrstvo za kmetijstvo, pod katero sodi tudi uprava za varno hrano.

Vsak nosilec živilske dejavnosti mora imeti vzpostavljene notranje kontrole, s katerimi obvladuje svoje procese in vse dejavnike tveganja – vključno s tveganji glede primernosti prostorov in opreme, pravijo na ministrstvu. Vsaka napaka, ki jo ugotovi inšpektor, mora biti obvladana v okviru predhodnih higienskih programov ali notranjih kontrol na načelih HACCP. Če so po oceni inšpektorjev notranje kontrole neučinkovite, nepopolne ali jih celo ni, lahko izrečejo globo od dva tisoč do 15 tisoč evrov za prekršek pravni osebi. Od 800 do 12 tisoč evrov se za prekršek kaznuje tudi samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 200 do tisoč evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in z globo od 100 do 500 evrov se kaznuje tudi posameznik.

Na TZS opozarjajo še na to, da inšpekcijski nadzor ni poenoten po vseh regijah Slovenije. Da tudi zakonodaja ni povsem jasna za vse. Na ministrstvu pojasnjujejo: "Inšpektorji s pregledi ugotavljajo dejstva pri zavezancih in ta so različna pri vsakem pregledu. Glede na ugotovljena dejstva in glede na pogoje iz zakonodaje izrekajo ukrepe. Vsak inšpektor pa je samostojen pri izbiri ukrepa, za katerega se v konkretni situaciji odloči, da bo učinkovit, sorazmeren in odvračilen." Pravijo, da se inšpektorji redno udeležujejo tako internih kot zunanjih usposabljanj.

Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo
Foto: Shutterstock
Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij 6
1 ura
Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi zakonodajo, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, je ob začetku današnje seje Državnega zbora povedal premier Marjan Šarec v odgovoru na vprašanje Dušana Šiška (SNS).
Na članek...

Poslanec Dušan Šiško je premierja vprašal o zaustavljanju projekta Hidroelektrarna (HE) Mokrice. Tik pred začetkom gradnje je nevladna organizacija s šestimi člani, Društvo za opazovanje rib, s pritožbo na upravno sodišče kot stranska udeleženka v postopku praktično zaustavila projekt, vreden skoraj 200 milijonov evrov, je opisal situacijo.

"Dopuščamo, da nam majhne skupine iz nejasnih razlogov pod krinko varovanja narave ustavljajo razvojno in okoljsko pomembne projekte. Očitno je država naredila napako, ko je vsaki skupini, ki ima status delovanja v javnem interesu, omogočila, da sodeluje v postopkih tako, da v resnici deluje proti splošnemu interesu. Kako dolgo bodo okoljske in druge nevladne skupine lahko ustavljale investicije državnega pomena, ne da bi ob tem upoštevali širše državne interese?" je bil kritičen.

Premier je izpostavil, da je vlada pred časom zaščitila Muro, kot je obljubila, zaščitila bo še kaj drugega, a "nekaterim to ni dovolj". "Vsak dan dobivam pošto, različne pobude - ustavite to in ono gradnjo, zaprite Teš 6, zaprite Krško. Strinjam se, da to ni prava pot," je dejal premier.

Po oceni Šarca bi moralo ministrstvo za okolje in prostor pristopiti k pripravi zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je pritrdil.

K okoljskim vprašanjem je treba pristopiti s precejšnjo mero razuma, je menil Šarec. "Tudi najhujši okoljevarstveniki uporabljajo mobilne telefone, avtomobile in vse drugo, kar premore sodobna tehnologija. Vse to posredno ali neposredno deluje na elektriko," je opozoril in poudaril, da se nam, če ne bomo določili, iz katerega vira bomo dobivali elektriko, lahko slabo piše.

Potrebna sta zdrava mera razuma in razumevanje drug drugega, je še menil premier. "Mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič varovali okolja, danes pa ga toliko varujemo, da pri mnogih projektih zaviramo sami sebe," je dejal in ocenil, da bomo brez virov energije pač morali "goniti dinamo v kleti".

Kritičen je bil tudi do tega, da imajo po vsem svetu vetrne elektrarne, le pri nas ptiči in metulji očitno "ne znajo leteti" mimo njih. "Slovenska zakonodaja je na določenih zadevah tako zamehurjena, da vse traja zelo, zelo dolgo," je dejal.

"Vire energije bomo v prihodnosti potrebovali," je med drugim še izpostavil Šarec in predlagal, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko "in bi se kdo zamislil".

Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij
Foto: Jure Makovec
Socialni partnerji o davčnih spremembah: Vlada nam ni dala niti pisnih odgovorov na naše pripombe! 1
1 ura

Na današnjem sestanku pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta člani, predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade, še niso uspešno zbližali stališč. Kako pa bi jih, pravi eden od članov ESS, "če niti nismo dobili pisnih odgovorov na naše pripombe na predloge finančnega ministrstva."

Spomnimo, davčne spremembe, ki vključujejo manjšo razbremenitev dela ter dodatne obremenitve kapitala in podjetij, naj bi bile sprejete jeseni, za to pa bi morale že kmalu v javno razpravo.

Enourno srečanje

"Prišlo smo, da smo si dali roke. Vse skupaj je trajalo eno uro. Nič vsebinskega ni bilo vsaj nič takšnega, kar bi nam karkoli pomenilo," pravi predstavnik delodajalcev v ESS Jože Smole. Niti se niso dogovorili za naslednje srečanje, niti ne vedo, kakšen predlog bo šel v javno obravnavo. Kot pravi Smole, čakajo - tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov - na pisne pripombe na pripombe, ki so jih že dali vladi oziroma finančnemu ministrstvu sindikati in združenja delodajalcev.

Največ nesoglasij naj bi bilo glede obdavčitve rent in dobičkov iz kapitala. Nekako se računa, da se bo osnovna stopnja zvišala s 25 na 27,5 odstotka, vprašanje pa je, kako hitro se bo zniževala (zdaj je stopnja davka ob prodaji, denimo, delnic nič, če jih imetnik proda po 20 letih).

Vprašljiva je tudi minimalna efektivna davčna stopnja za podjetja – ta se strinjajo s triodstotno obdavčitvijo, pogajalsko izhodišče vlade je menda sedem odstotkov.

Sindikati želijo dodatno razbremenitev rednih plač, morda še dodatni srednji dohodninski razred. Skeptični pa so do nagrad za poslovno uspešnost in razbremenitve teh, češ da bi lahko prišlo do zlorab in bi bili delavci redno manj plačani, vsaj v ne tako zelo dobrih podjetjih.

Na finančnem ministrstvu o svojih odzivih na predloge socialnih partnerjev še molčijo.

Socialni partnerji o davčnih spremembah: Vlada nam ni dala niti pisnih odgovorov na naše pripombe!
Uradno: Cene dizla in bencina jutri močno navzdol
1 ura
Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh bo ob nespremenjenih trošarinah znatno nižja regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla kot
Več ▼

Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh bo ob nespremenjenih trošarinah znatno nižja regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla kot bencina bosta jutri za 5,6 evrskega centa cenejša kot danes. Liter bencina bo tako stal 1,277 evra, dizla pa 1,215 evra.

Kot smo napovedali v prispevku, bo jutrišnje polnjenje rezervoarja cenejše za skoraj tri evre. Gre za eno največjih znižanje cen pogonskih goriv v zadnjih letih.

Uradno: Cene dizla in bencina jutri močno navzdol
Foto: Shutterstock
TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Kopru, apartma v Umagu, zemljišče na Dobrovi
1 ura
Pregled najboljših dražb v tednu od 24. do 30. junija
Na članek...

TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani in Kopru, apartma v Umagu, zemljišče na Dobrovi
Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral 5
2 uri
Telekom in A1 o odgovornosti molčita
Na članek...

»Pod določenimi pogoji so v tem primeru možne celo odškodninske tožbe proti operaterjem, zlasti če se ti zavedajo, da se to lahko zgodi, niso pa storili nič,« nam je pojasnila odvetnica Nataša Pirc Musar, potem ko smo jo vprašali, kdo bo odgovarjal kupcu, če mu čez dva meseca telefon huawei ne bo več popolnoma deloval.

Seveda pa boste morali dokazati, da ste bili zaradi nedelovanja naprave oškodovani. V nasprotnem primeru bi morali biti upravičeni vsaj do novega delujočega mobilnega telefona.

Zakaj lahko pričakujete težave s telefoni huawei

Čez dobra dva meseca bo v ZDA začela veljati prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei. Kitajska družba se že nekaj časa otresa očitkov o vohunjenju za svojimi strankami. Huawei in ameriški tehnološki velikan Google medtem iščeta rešitev za težave, ki jih imata zaradi prepovedi.

Google ima v lasti največji operacijski sistem za pametne naprave Android, ki je nameščen v huaweie. Huawei bo, razlagajo strokovnjaki, lahko uporabljal le javno različico operacijskega sistema Android in bo moral ustvariti svoj mehanizem za varnostne posodobitve. Kar bi jih naredilo veliko bolj ranljive za spletne kriminalce. Prav tako bi Google umaknil dostop do svojih storitev, kot je Google Maps, do predvajalnika videovsebin Youtube, prejemnika elektronske pošte Gmail …

Huawei sicer aktivno razvija svoj operacijski sistem, ki ga je poimenoval Hongmeng. Tako se pripravlja na najhujši scenarij, če bo Google dobil prepoved poslovanja z njimi. Se pa poraja vprašanje, ali lahko proizvajalec telefonov na trgu preživi, če uporablja kakšen drug operacijski sistem. Izkušnje Nokie s Symbianom in Microsofta z Windows Phonom kažejo, da ima podjetje, ki poskuša priti na trg z operacijskim sistemom, ki ni Android, slabe možnosti. Izjema je seveda Apple.

Kaj pravijo operaterji:

Slovenski telekomunikacijski operaterji še vedno aktivno prodajajo Huaweieve naprave. Vprašanja glede odgovornosti smo poslali na štiri največje slovenske operaterje: Telekom Slovenije, A1, in Telemach. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

»S strani Huawei-ja nam je bilo zatrjeno, da njihove naprave ne bodo prenehale delovati,« so nam napisali v T-2. Dodali so, da se v najslabšem primeru lahko zgodi, da bodo Googlove aplikacije prenehale delovati, a da imajo zagotovila, da se to ne bo zgodilo. »Uporabniki bodo tako lahko še naprej uporabljali svoje naprave z enakimi funkcionalnostmi kot zdaj, le s to izjemo, da ne bodo prejemali več funkcijskih posodobitev Androida « so še zapisali.

Za vse posledice so po mnenju T-2 odgovorna Google in Huawei, saj kot operater niso nikoli zagotavljali ali obljubljali funkcijskih posodobitev sistema.

Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral
Slovenci bodo gradili 26,5-milijonski center za ravnanje z odpadki v Šibeniku
2 uri
Gradbeno podjetje GH Holding je v Šibeniku podpisalo pogodbo za projektiranje in izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki za mesto Šibenik z okolico.
Na članek...

GH Holding vodi konzorcij, v katerem sta še Pomgrad in VGP Drava Ptuj, pogodbo za 26,5 milijona evrov za izgradnjo Centra za ravnanje pa so podpisali s komunalnim podjetjem Bikarac iz Šibenika.

Projekt bo večinsko financiran iz kohezijskega sklada, preostalo pa bodo dodali hrvaški Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, hrvaško ministrstvo za okolje in energijo ter mesto Šibenik.

»Posel smo dobili na javnem razpisu v mednarodni konkurenci. S tem nadaljujemo z utrjevanjem naše prisotnosti na Hrvaškem, kar sovpada z našo dolgoročno strategijo. Za dokončanje pridobljenega posla bomo potrebovali 30 mesecev,« je povedal direktor področja ekologija in energetika pri GH Holding Roland Tušar.

Dela vključujejo gradnjo sodobnega obrata za mehansko biološko obdelavo odpadkov, katerega končni produkti bodo reciklati in energenti, ki se lahko ponovno uporabijo.

»Skupaj s partnerjema, vodilnim GH Holding ter VGP Drava Ptuj v Pomgradu nadaljujemo tradicijo izkušenega in uspešnega izvajalca ekoloških projektov v Sloveniji in tujini,« je sporočil član uprave Pomgrada Kristian Ravnič.

Gradnja vključuje poleg glavnega obrata in pripadajočih manjših podpornih obratov za mehansko in biološko predelavo tudi kompostarno, nadstrešek za sprejemanje razsutih odpadkov, servisno cesto, transformatorsko postajo in dobavo mobilne opreme, vključno s tovornjaki in nakladalniki, brez katerih center ne more delovati.

Izgradnja Centra za ravnanje z odpadki Bikarac je strateškega pomena za šibeniško-kninsko županijo in tudi za celotno Hrvaško, so sporočili iz Pomgrada.

Slovenci bodo gradili 26,5-milijonski center za ravnanje z odpadki v Šibeniku
(TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?
2 uri
Zdi se, da na Hrvaškem denar dežuje z neba, investicije v turizmu pa so v razcvetu. Pri nas se poleg novosti v prestolnici obetajo tudi projekti na obali; pogledali smo, kdo bo gradil.
Na članek...

Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli je pred časom ob napovedi, da bo vlada letos za turizem namenila na milijone svežih evrov, dejal tudi, da so nove investicije nujne za zvišanje kakovosti turizma na Hrvaškem. Hkrati pa da si želi, da bi bil zadovoljen tako turist kot domačin. Zdi se, da se za svoj nasmešek na obrazu precej ženejo tudi vlagatelji. Pri nas več ali manj obnavljamo, največ novosti se obeta v prestolnici.

Pogledali smo, kaj vse se bo gradilo pri naših sosedih in na slovenski obali, kdo so investitorji in koliko bodo investirali.

HRVAŠKA

Šest milijonov evrov v turistično infrastrukturo

Hrvaško ministrstvo za turizem je za obnovo javne turistične infrastrukture letos namenilo 25 milijonov kun oziroma dobre tri milijone evrov. V prihodnjem letu naj bi za obnovo in dograjevanje turistične infrastrukture porabili še enkrat toliko. Prenavljali bodo plaže, kopališča, kolesarske proge in podobno, piše Jutarnji list. Sredstva izhajajo iz sklada za turizem, za posamezen projekt od 80 do 90 odstotkov primakne ministrstvo, preostali del pa zagotovi lokalna samouprava, še piše časnik.

Hrvati vlagajo v prometne povezave, hotele, navtiko in turistična naselja

Pogledali smo, katere večje investicije in gradnje bodo zrasle pri naših sosedih:

1. Gradnja mostu na Pelješac je ocenjena na 280 milijonov evrov, projektira pa ga Slovenec Marjan Pipenbaher. Pipenbaher je začel projektiranje pelješkega mostu leta 2012, most pa bo v 85 odstotkih zgrajen z denarjem EU. Gradi ga kitajsko podjetje CRBC (China Road & Bridge Construction), dolg bo 2,4 kilometra, največja višina bo 55 metrov. Gradnja naj bi bila predvidoma končana do konca leta 2021.

2. Na Hrvaškem so odprli prenovljeno ACI Marino Rovinj in petzvezdični hotel Grand hotel Park. V obnovo marine je navtična družba ACI vložila več kot 20 milijonov evrov oziroma 150 milijonov kun, piše Novac.hr. Marina je tako ena izmed najbolj luksuznih na Hrvaškem in se ponaša s kategorizacijo petih sider. V strateškem načrtu družbe pa je obnova tudi drugih marin družbe ACI .

3. Letos bodo sosedi odprli tudi več novih hotelov, Jutarnji list opozarja na nekatere največje investicije hotelirjev. Gradnja petzvezdičnega hotela Park v Rovinju z 209 sobami je denimo stala 81 milijonov evrov ali 600 milijonov kun. Investitor je Adris grupa Anteja Vlahovića, hotel pa sovpada s ponudbo podjetja ACI Marina Rovinj in je eden najprestižnejših hotelov verige Maistra.

Med projekti je tudi 10 milijonov evrov ali 75 milijonov kun vredna investicija že tretjega hotela verige Hilton na Hrvaškem - Garden Inn v Zagrebu. Hotel bo ponujal 150 novih sob, odprtje pa načrtujejo za konec leta.

Potem je tu še pred kratkim odprt hotel Roxanich v Motovunu, za katerega so namenili 10,77 milijona evrov, samo izgradnja vinske kleti naj bi stala 31 milijonov kun oziroma dobre štiri milijone evrov, pa hotel Amfora Resort v Splitu, ki naj bi stal več kot 26 milijonov evrov, in drugi.

4. Med načrti je že več let tudi gradnja turističnega naselja Uvala Livka na otoku Šolta, investicija naj bi znašala več kot 134 milijonov evrov oziroma milijardo kun, piše hrvaško ministrstvo. V ozadju projekta, ki ima prve zametke že v letu 2005, sta Dolphin Capital Investors, britansko investicijsko podjetje, ter Azurna uvala, podjetje v lasti Britancev. Gradili bi petzvezdični hotel, luksuzne bungalove, vile, gostinske obrate in podobno. Dolga leta pa se zapleta pri odkupih zemljišč, ki so v državni lasti, vendar pa naj bi se zadeve zdaj počasi začele razvijati, piše v poročilu ministrstva.

5. Na veliko pa bo letos in prihodnji dve leti vlagala tudi družba Valamar Riviera. Za gradnjo novih turističnih zmogljivosti bodo v družbi zagotovili okoli 270 milijonov evrov (dve milijardi kun), poroča ministrstvo. Med njihovimi največjimi investicijami je zagotovo petzvezdični hotel Marea Suites 5* v Poreču, ki so ga odprli pred kratkim.

Skupno pa je družba v turizem do danes investirala že več kot pol milijarde evrov. Nove investicije v turizmu v skupni vrednosti več deset milijard pa za letos načrtujejo še družba Jadranka grupa, Plava laguna, Vinarija Galić.

Še več projektov čaka na svoje investitorje, kar je razvidno tudi iz mape hrvaških investicij.

SLOVENIJA

Pogledali smo, kje se največ dogaja tako v Ljubljani in v nekaterih obalnih občinah.

Ljubljana

V Ljubljani se bo v treh letih število sob z današnjih 2.700 povečalo na štiri tisoč, hotelirstvo pa je letos vstopilo v nov investicijski cikel.

V Ljubljani se gradijo trije novi hoteli. Projekt Šumi hotel s približno 150 sobami in 96 stanovanji. Investitor je družba Šumijev kvart, katere lastnik je družba KD. Projekt je vreden prek 30 milijonov evrov. Drugi projekt je gradnja hotelskega objekta Neuhaus ob Kolodvorski ulici, družbe Clipplus v lasti Iztoka Lampiča in Petra Cesarja. Gradnja 49 hotelskih sob in sedmih luksuznih stanovanj je ocenjena na osem milijonov evrov. Objekt bo gradil Kolektor Koling, cilj pa je gradnjo končati konec leta 2020.

Zlatarna Celje se na Bavarskem dvoru nasproti hotela Intercontinental že pripravlja na gradnjo stolpnice Atower. V objektu bo tudi hotel, več o načrtih pa še ni znano. Po nekaterih informacijah pa naj bi bilo v hotelu 350 sob.

Družba Rastoder je pripravljena na 20 milijonov evrov visok vložek za rušitev in prenovo nekdanjega hotela Bellevue. Hotel Bellevue naj bi po rušitvi in rekonstrukciji premogel 100 sob. Nove hotelske sobe, skupno 200, bo Ljubljana dobila tudi z razširitvijo že zgrajenih hotelov Slon v središču in Four Points by Sheraton Mons na obrobju mesta.

Piran in Portorož

V občini Piran je leto 2019 do zdaj ponudilo tudi kar nekaj turističnih novosti, pojasnjujejo na piranski občini. V občini so odprli TIC v Padni, v katerem bodo obiskovalci lahko kupili domače lokalne dobrote in si sposodili električna kolesa. Investicija v obnovo tipične istrske hiše in nadgradnjo ponudbe je stala okoli 50 tisoč evrov, pokrita pa je bila tudi z evropskimi sredstvi. »Na novo pa je v občini zaživela tudi Vila Tartini v Strunjanu, kjer je od letos možno tudi prespati,« so sporočili iz piranske občine.

Vilo Tartini že več let najema skupina Krka. Leta 2015 je vlada razpisala nov razpis za petletni najem vile, sprejela pa je tistega najemnika, ki je ponudil najvišjo najemnino, je poročal STA. V Krki so že takrat najemali vilo, prijavili pa so se tudi na takratni razpis in ga dobili. Višine investicije v obnovo nam še niso sporočili.

V prenovo javne infrastrukture ob skladiščih soli je občina vložila 300 tisoč evrov. Za izvajanje dogodkov obnavljajo tudi solni skladišči Monfort in Grande, obnova obeh bo stala 750 tisoč evrov. S tem bo občina zagotovila uporabo prostorov. Saniranje klifa in pešpoti je občino stalo 150 tisoč evrov, podpisali pa so tudi novo koncesijsko pogodbo za javne prevoze, nabavili bodo namreč nove Mercedesove avtobuse, ki jih bodo uporabljali tudi obiskovalci, še povejo.

Iz družbe Eurotas hoteli, ki upravlja verigo petih hotelov – med njimi je tudi Boutique Hotel Portorose (prej hotel Marita) –, so nam sporočili, da so letos hotel energetsko sanirali. »Izvedena so bila vsa redna in nujna vzdrževalno-investicijska dela, osvežili smo videz in prenovili sobe,« so povedali. Ker dela še niso povsem končana, v prihodnjih mesecih bodo izvedli še nekaj dodatnih projektov, vrednost investicije še ni znana. »Tudi v drugih skupininih hotelih smo izvedli redna vzdrževalno-investicijska dela skladno s strategijo skupine Eurotas hoteli.« Višino investicij še ocenjujejo.

Iz MK Grupe v lasti Mirodraga Kostića, enega izmed najbogatejših Srbov, ki ima med drugim v lasti tudi hotel Kempinski Palace Portorož, so nam sporočili, da načrtujejo milijonsko investicijo v plažo pred hotelom. »Trenutno se z občino Piran pogovarjamo o koncesiji za plažo, ki bo odprta tudi za javnost. Upamo, da se bomo kmalu dogovorili,« so še sporočili. V hotelu Kempinski so pred kratkim obnovili teraso restavracije Fleur de Sel.

Izola

San Simon Resort v Izoli je letos dobil prenovljeno podobo. Spomnimo, Sava je kupila Hotele Bernardin, Modra zavarovalnica in Kad pa sta od Hotelov Bernardin kupila resort San Simon – nastala je družba Hotelske nepremičnine. Posredno gre tu za večinsko državno investicijo.

Novi lastnik se je tako lotil prenove celotnega resorta, vključno s hotelom Haliaetum, depandanso Sirena ter glavne restavracije San Simon, nam povejo iz Hotelov Bernardin, ki še upravljajo turistično ponudbo. Obnova resorta naj bi družbo Hotelske nepremičnine stala 1,8 milijona evrov, je poročal STA.

»V obdobju od leta 2019 do 2022 načrtujemo nekaj ključnih investicij v obnovo in razvoj turistične infrastrukture hotelskega resorta Bernardin, ki vključujejo prenovo bazenskega kompleksa Laguna Bernardin in hotela Histrion,« so nam še povedali. V občini Izola pa tudi za letošnjo sezono pripravljajo pester program za obiskovalce.

Koper z okolico

Korak stran, v občini Koper imajo glede prihodov turistov in letošnje turistične sezone kar dobre občutke. Za obnovo hotelskih storitev se je odločilo kar nekaj hotelirjev.

»Na destinaciji Koper v zadnjih letih beležimo rast števila nastanitvenih obratov, predvsem zasebnih nastanitev,« so nam sporočili iz koprske občine. To so podkrepili s podatkom, da so imeli v letu 2016 70 registriranih nastanitvenih ponudnikov, v letu 2017 že 160, v začetku letošnjega leta pa že več kot 330.

Med prenovami hotelov je hotel Carnevale na Škofijah, gradnja hotela na Bonifiki, investitor je podjetje Grafist ustanovitelja Anteja Guberca. »Celotna investicija v gradnjo hotela bo znašala od 25 do 30 milijonov evrov,« pojasnjuje Guberac. Hotel s 155 sobami in bazenom na strehi naj bi odprli v drugi polovici prihodnjega leta. Guberac nam je povedal, da so zemljišče že leta 2009 odkupili od Primorja (to je šlo pozneje v stečaj). Trenutno se jim zapleta pri pridobivanju določenih dovoljenj, na katera čakajo že dobrih pet mesecev, je še povedal Guberac.

V začetku julija naj bi v Ospu odprli tudi butični hotel na mestu nekdanje gostilne Majda. Investitor je Aleš Piščanec, tudi lastnik gostilne Capra v Kopru, vrednosti investicije za zdaj ne razkriva.

(TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?
V gradu Dobrovo prenovili zgodovinsko vinsko klet (OGLAS)
2 uri
Klet Brda je s tem pridobila ekskluziven prostor, kjer bodo lahko gostili najbolj petične kupce
Na članek...

V kleti de Baguer organizirajo vodene oglede in degustacije za najzahtevnejše obiskovalce. »Po njej vodimo samo vnaprej dogovorjene skupine poslovnih obiskovalcev, ključnih kupcev in izbranih gostov, ki so si za vinsko doživetje pripravljeni vzeti več časa in seči malo globlje v žep,« je povedal Silvan Peršolja. Kot je še dodal, so se za naložbo v prenovo kleti odločili zaradi rasti prodaje svojih vin v najvišjih cenovnih razredih ter zaradi natančnejše obdelave in segmentacije tujih trgov.

Klet Brda z izvozom v 36 držav ustvari polovico prihodkov od prodaje ustekleničenega vina. Najpomembnejši izvozni trgi so Združene države Amerike, Kitajska, Velika Britanija in Italija. V sestavi izvoza se povečuje delež najdražjih vin, katerih prodaja se zelo razlikuje od prodaje vin za množično porabo.

Najdražja vina potrebujejo močno zgodbo

Vina najvišjih cenovnih razredov potrebujejo močno zgodbo, zato vinarji po vsem svetu za njihovo promocijo običajno uporabljajo objekte z bogato zgodovino. Posebne in ekskluzivne vinske kleti poznajo v vseh najbolj znanih vinorodnih pokrajinah. V Franciji imajo na primer večje vinske kleti poleg proizvodnih kleti tudi tako imenovane chateauje oziroma graščine, ki so običajno protokolarni objekti.

Takšen objekt so si želeli tudi v Kleti Brda. V prenovljeni zgodovinski kleti v gradu Dobrovo bodo zdaj lahko nagovarjali kupce in potencialne kupce v najvišjih cenovnih razredih. Prostor je znova zaživel v svoji prvotni vlogi – kot klet, kjer se v sodih resnično neguje vino. Postala je reprezentančen prostor z okoli 120 bariki prostornine 225 in 350 litrov, v katerih zorijo vina linij de Baguer in A plus. Nad njimi bedijo enolog Darinko Ribolica, kletar Igor Skubin in njegov pomočnik Aleks Podlipnik, ki ustvarjajo butična vina najvišje kakovosti. »De Baguer so velika vina, kjer dajemo prednost eleganci pred korpulentnostjo,« je vina linije de Baguer opisal glavni enolog Kleti Brda, Darinko Ribolica, in dodal, da novi sodi v kleti omogočajo ohranjanje pravega ravnotežja med sortnostjo in polnostjo telesa.

Grof, ki je kleti vdahnil dušo

Klet Brda je za linijo vin de Baguer s potomci družine de Baguer sklenila sporazum o uporabi imena in grba rodbine. Dvojec de Baguer nosi ime zadnjega lastnika gradu Dobrovo – diplomata in vinskega inovatorja grofa Silveria de Baguerja. Ta je v grajski kleti že leta 1880 začel arhivirati vina, ki jih je razdelil v devet razredov. V letih 1909 in 1910 jo je temeljito preuredil in med drugim opremil s tremi betonskimi cisternami, ki so bile znotraj obložene s steklom. To je bila v tistih časih najsodobnejša tehnologija. Dve izmed teh cistern sta danes obnovljeni in na ogled obiskovalcem prenovljene kleti.

Sodelovanje z Goriškim muzejem

V prenovo kleti de Baguer so vložili 87 tisoč evrov, izpeljali pa so jo v sodelovanju z Goriškim muzejem. Projekt so začeli leta 2018, prenovljeno klet pa so odprli sredi letošnjega maja. »Ko prostori služijo svojemu osnovnemu namenu, je to največ, kar lahko naredimo za ohranitev kulturne dediščine naših prednikov,« je povedal Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Klet Brda s to ustanovo sicer sodeluje že več let. Leta 2017 so denimo skupaj uredili razstavo o zgodovini vinarstva v Brdih, ki sega vse do rimskih časov.

V gradu Dobrovo prenovili zgodovinsko vinsko klet
Foto: Aleš Beno
eDavki lažje dostopni vsem zavezancem
3 ure
Na informacijskem sistemu eDavki je spremenjen in poenostavljen način oddajanja elektronskih dokumentov za vse zavezance, sporočajo iz Fursa. Ta zagotavlja oddajo dokumentov na centralnem sistemu
Več ▼

Na informacijskem sistemu eDavki je spremenjen in poenostavljen način oddajanja elektronskih dokumentov za vse zavezance, sporočajo iz Fursa. Ta zagotavlja oddajo dokumentov na centralnem sistemu eDavki brez uporabe kvalificiranega digitalnega potrdila in podpisne komponente, ki je bila do zdaj nameščena na uporabnikovem računalniku. Poenostavljen način oddajanja dokumentov, ki je že v uporabi pri oddaji dokumentov, kadar se v portal eDavki vstopa prek mobilne aplikacije oziroma prek uporabniškega računa, so tako razširili še na primere, ko se v portal eDavki vstopa z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.

Spremenjena rešitev zagotavlja uporabo sistema eDavki na različnih brskalnikih (IE, Firefox, Chrome) in različnih operacijskih sistemih (Windows, OS X, Linux) brez nameščanja podpisne komponente v brskalnike.

Opozorilo: Pri dokumentih, ki se osebno elektronsko vročajo velja posebnost. Tudi pri oddaji eVročilnice se uporablja poenostavljen način, vendar lahko eVročilnico odda le tisti zavezanec, ki je vstopil v portal eDavki z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.

eDavki lažje dostopni vsem zavezancem
Uradno: seja nadzornikov SDH o prodaji Abanki prestavljena 5
3 ure
Nadzorniki SDH danes ne bodo odločali o prodaji Abanke ali skladu Apollo ali OTP banki - seja je prestavljena, na sredo, so potrdili v holdingu. Pojasnilo objavljamo v celoti:Spomnimo, da je rok za
Več ▼

Nadzorniki SDH danes ne bodo odločali o prodaji Abanke ali skladu Apollo ali OTP banki - seja je prestavljena, na sredo, so potrdili v holdingu. Pojasnilo objavljamo v celoti:

Spomnimo, da je rok za prodajo Abanke po zavezah evropski komisiji zaradi državne pomoči leta 2013 30. junij. Več o tem tukaj.

Postopek prodaje Abanke, ki je trajal že več mesecev, je zastal s tvitom premierja Marjana Šarca 7. junija, ko je ta zapisal, da bi "SDH moral razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke".

Uradno: seja nadzornikov SDH o prodaji Abanki prestavljena
Foto: Žana Mencej
S&P zvišal bonitetno oceno Slovenije
3 ure
Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v petek zvišala bonitetno oceno Slovenije z A+ (pozitivni obeti) na AA- (stabilni obeti). S&P dvig bonitetne ocene utemeljuje z močno
Več ▼

Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v petek zvišala bonitetno oceno Slovenije z A+ (pozitivni obeti) na AA- (stabilni obeti). S&P dvig bonitetne ocene utemeljuje z močno gospodarsko rastjo in rastjo stopnje zaposlenosti, so sporočili z ministrstva za finance.

Ameriški proizvajalci čipov lobirajo za omilitev prepovedi nad Huaweiem
4 ure

S tem, ko je ameriška vlada Huawei postavila na črno listo, je stopila na prste tudi ameriškim dobaviteljem kitajskega telekomunikacijskega podjetja. Ameriški proizvajalci čipov, med njimi Qualcomm in Intel, naj bi potihoma pritiskali na ameriško vlado, da ta omili ukrepe proti kitajskemu Huaweiu, poroča Reuters, ki se sklicuje na številne vire.

Konec prejšnjega meseca so se na ameriškem ministrstvu za trgovino zvrstili predstavniki proizvajalcev čipov Intela in Xilinxa, da bi razpravljali o Huaweievi uvrstitvi na črno listo. Oglasil se je tudi eden od vodilnih proizvajalcev čipov Qualcomm.

Proizvajalci čipov zagovarjajo stališče, da prodaja izdelkov, kot so pametni telefoni, ne pomeni takšnih varnostnih tveganj, kot jih omrežna oprema za tehnologijo 5G.

Opremo za pametne telefone in ure bi tako kitajskemu telekomunikacijskemu podjetju še vedno dobavljali. Tudi v Googlu, ki je sicer Huaweiu umaknil licenco za Android, bi prodajali programsko in tehnično opremo.

"Ne gre za pomoč Huaweiu, gre za preprečevanje škode ameriškim podjetjem," je za Reuters dejal eden od virov. V letu 2018 je Huawei za nakup komponent porabil okoli 62 milijard evrov, 16 odstotkov ali 10 milijard dolarjev je odpadlo na ameriška podjetja. Huawei kot vodilno podjetje za telekomunikacijsko opremo je tako ena glavnih strank ameriških tehnoloških podjetij, ki bodo s trenutno napovedanimi ukrepi veliko izgubila.

Lobirajo Američani, Huawei kot glavna žrtev ne

Medtem ko proti ukrepom lastne države lobirajo ameriška podjetja, se v Huaweiu s tradicionalnim lobiranjem v Washingtonu pretirano ne ukvarjajo. Od uvrstitve na črno listo menda še niti niso bili v stikih. Še pred izbruhom afere so odpustili pet zaposlenih v Washingtonu in zmanjšali proračun za te namene.

Se je pa zato Huawei spustil v številne pravne spore. Najbolj odmevna je milijardo dolarjev vredna zahteva proti ameriškemu komunikacijskemu velikanu Verizonu za uporabo patentirane tehnologije. Eno glavnih orožij Kitajcev je obsežen portfelj ključnih patentov na področju telekomunikacij, omrežij in drugih visokotehnoloških rešitev, ki jih bodo zdaj pospešeno unovčevali in zahtevali uporabnino. Skupaj naj bi jih bilo kar 56.492, je poročal Bloomberg.

Prvi človek družbe: prodaja telefonov manjša za 40 odstotkov

V boju proti očrnitvi v ospredje postavljajo predvsem ustanovitelja in izvršnega direktorja Huaweia Rena Zhengfeia. Kot vzvode Huaweievega vzpona analitiki vidijo prav njegov slog vodenja in velika vlaganja v razvoj. V včerajšnjem intervjuju z računalniškima strokovnjakoma Georgeem Gilderjem in Nicholasom Negropontejem je Zhengfei povedal, da ni pričakoval, da jih bodo Američani tako omejevali in prizadeli.

Zaradi sankcij je napovedal tudi veliko zmanjšanje prihodkov. V prihodnjih dveh letih naj bi se obseg proizvodnje zmanjšal za okoli 30 milijard dolarjev, mednarodna prodaja telefonov za 40 odstotkov. Potrebna bo konsolidacija, velikih odpuščanj pa ne načrtujejo. Poslovne razmere naj bi se uredile leta 2021, je še povedal. Kljub trenutnim težavam prvi mož podjetja verjame v nov vzpon: "Mislim, da nas nikakor ni mogoče proglasiti za mrtve."

Ameriški proizvajalci čipov lobirajo za omilitev prepovedi nad Huaweiem
Foto: Shutterstock
Aprila najvišje plače izplačali v financah in energetiki
4 ure

V Sloveniji je povprečna bruto plača za letošnji april za zaposlene pri pravnih osebah znašala 1.730,70 evra, je objavil državni statistični urad (Surs). Medletno se je nominalno zvišala za štiri odstotke, realno pa za 2,3. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah znaša 1.008,45 evra, kažejo podatki Sursa za prvo letošnje četrtletje. Glede na lansko prvo četrtletje je nominalno višja za 4,2 odstotka, realno pa za 2,8.

Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je bila za april 1.114,98 evra, pri registriranih fizičnih osebah pa 701,19 evra.

Javni sektor čez mejo dva tisoč evrov bruto

Povprečna bruto plača za zaposlene pri pravnih osebah je za april v javnem sektorju znašala 2.022,80 evra in se medletno nominalno zvišala za 4,3 odstotka, medtem ko je v sektorju država bila 2.032,50 evra, kar je 5,8 odstotka več kot leto prej. V gospodarstvu je povprečna bruto plača za letošnji april znašala 1.596,41 evra in se medletno zvišala za štiri odstotke, še kažejo podatki statističnega urada.

Plače višje v večini dejavnosti, največja rast v javni upravi in obrambi

Medletno so se povprečne bruto plače za zaposlene pri pravnih osebah zvišale v večini dejavnosti, znižale so se zgolj v rudarstvu (za dva odstotka) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 1,3 odstotka). Povprečna bruto plača se je medletno najbolj zvišala v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti, in sicer za 9,1 odstotka, in v dejavnosti poslovanja z nepremičninami – za 6,5 odstotka.

Povprečne bruto plače so se glede na marec znižale v večini dejavnosti predvsem zaradi manjšega obsega izrednih izplačil, še navaja Surs.

Aprila so najvišje plače izplačali v financah in zavarovalništvu (2.519,34 evra bruto oziroma 1.538,02 evra neto) in energetiki (2.502,46 evra bruto oziroma 1.559,27 evra neto), medtem ko najnižja povprečna bruto plača ostaja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.183,15 evra), kamor se uvrščajo tudi kadrovske agencije.

Podrobne podatke o povprečnih bruto plačah po panogah in rasti glede na lanski april objavljamo v infografiki.

Letos petodstotna rast plač

Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi se bruto plače letos nominalno zvišale za pet odstotkov (realno za 3,3 odstotka), prihodnji dve leti pa nominalno za 5,5 odstotka na leto (realno za 3,5 oziroma 3,2 odstotka). Povprečne bruto plače naj bi letos realno hitreje rasle v javnem sektorju (3,6-odstotna rast) kot v zasebnem (3,3-odstotna rast), medtem ko bo prihodnje leto večja realna, 3,7-odstotna, rast bruto plač v zasebnem sektorju.

Spomnimo, lani se je povprečna bruto plača na zaposlenega zvišala za 3,4 odstotka nominalno (1,6 odstotka realno) – v zasebnem sektorju je realno zrasla za 2,3 odstotka, v javnem pa za 1,3.

Aprila najvišje plače izplačali v financah in energetiki
Foto: Shutterstock
Po Vavtiju iz uprave slovenskega Unicredita tudi Dolinar
4 ure
Član uprave Unicredit banke Damijan Dolinar jeseni odhaja iz bančne skupine, je po naših neuradnih informacijah že sporočil sodelavcem. Čemu in kam odhaja ni zapisal, po neuradnih informacijah
Več ▼

Član uprave Unicredit banke Damijan Dolinar jeseni odhaja iz bančne skupine, je po naših neuradnih informacijah že sporočil sodelavcem. Čemu in kam odhaja ni zapisal, po neuradnih informacijah pa gre v drugo banko. Kdo ga bo zamenjal v upravi, se v matični banki v Milanu po neuradnih informacijah tudi še niso odločili. Iz Unicredita sporočajo: "Vaših vprašanj ne komentiramo".

Dolinar je bil sicer v Unicreditu - v upravi je bil najprej zadolžen za risk, na zadnje pa za divizijo Poslovanje s prebivalstvom in malimi podjetji - zaposlen 17 let, v upravi je bil zadnjih sedem let.

Nedavno je Unicredit banka dobila novega predsednika uprave, Marca Esposita, ki je zamenjal Stefana Vavtija, ki je banko vodil prejšnjih sedem let. V upravi so še Alessandro Pontoglio (poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo), Lea Branecka (finance) in Ivanka Prezhdarova (risk).

Po Vavtiju iz uprave slovenskega Unicredita tudi Dolinar
Foto: Aleš Beno
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
4 ure
1. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči2. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla3. Pred današnjim srečanjem delodajalcev, sindkatov in vlade: Kakšni davčni predlogi so na
Več ▼

1. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči

2. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

3. Pred današnjim srečanjem delodajalcev, sindkatov in vlade: Kakšni davčni predlogi so na mizi

4. Adria serijsko odpoveduje lete: kakšne so pravice potnikov

5. Predstavljamo prvo banko, ki se seli v Amazonov oblak

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Stroški dela v EU v prvem četrtletju višji 1
4 ure
Stroški dela so se v območju z evrom povečali za 2,4 odstotka in 2,6 odstotka v območju EU v prvem četrtletju, glede na enako obdobje lani, kažejo podatki Eurostata. Najbolj so se stroški dela
Več ▼

Stroški dela so se v območju z evrom povečali za 2,4 odstotka in 2,6 odstotka v območju EU v prvem četrtletju, glede na enako obdobje lani, kažejo podatki Eurostata. Najbolj so se stroški dela zvišali v Romuniji, za 16,3 odstotka, v Sloveniji so porasli za osem odstotkov.