Manager
Delavci italijanskega Fiata bodo stavkali zaradi Ronaldovega prestopa 8
13.07.2018 10:44
Torinsko nogometno moštvo Juventus, kot znano, je plačalo približno 117 milijonov evrov za prestop zvezdniškega nogometaša Christiana Ronalda, ki je doslej igral v vrstah španskega moštva Real
Več ▼

Torinsko nogometno moštvo Juventus, kot znano, je plačalo približno 117 milijonov evrov za prestop zvezdniškega nogometaša Christiana Ronalda, ki je doslej igral v vrstah španskega moštva Real Madrid. Prestop bo sfinanciran prek Exorja, naložbenega holdinga italijanske industrialske rodbine Agnelli, ki ima hkrati 30-odstotni lastniški delež v avtomobilskem proizvajalcu Fiat Chrysler (FCA) ter 64-odstotni delež v klubu Juventus.

Ko so ta teden pri madridskem Realu prestop Ronalda v Juventus dokončno potrdili, pa je to v tovarni FCA v Melfiju, ki leži nekaj več kot tristo kilometrov jugovzhodno od Rima in kjer izdelujejo Fiat 500X ter Jeep Renegade, sprožilo upor. Manjši sindikat USB je tako napovedal tridnevno stavko, ki bo trajala od 22. ure v nedeljo do 18. ure v torek prihodnji teden.

Pri sindikatu so za nesprejemljivo označili, da morajo delavci v Fiatovi tovarni že vrsto let zategovati pas, po drugi strani pa se na milijone evrov porabi za nakup igralca, s tem pa bo manj denarja za naložbe v Fiatu, kjer so sicer v minulih letih odpustili več tisoč delavcev. Kot poroča Reuters, je sindikat pozval k dodatnim naložbam v proizvodnjo, da bi tako ohranili delovna mesta: "Lastniki bi morali vlagati v avtomobilske modele, ki bi zagotovili prihodnost tisoče ljudi, namesto da obogatijo enega."

Ali po Venezueli še Turčija drsi v hiperinflacijo?
41 min
V Venezueli so oblasti lani, po 57-odstotni stopnji inflacije v letu 2014, 112-odstotni v letu 2015, 255-odstotni v letu 2016 in 494-odstotni v letu 2017, nehale objavljati uradne podatke o inflaciji, neuradno pa je lani ta po eni oceni znašala 64 tisoč in po drugi celo 930 tisoč odstotkov. Turčija je za zdaj še na začetku te poti, ki pa se je že velikokrat izkazala za enosmerno.
Na članek...

Turške politične in finančne kolobocije zadnje tedne spet polnijo naslovnice svetovnih medijev.

Avgusta lani, ko so mediji težave Turčije z naraščajočo inflacijo in upadajočim tečajem lire »razložili« s sporoma z ZDA zaradi zaprtja ameriškega pastorja Brunsona in spornih transakcij turške banke Halkbank, sem poskusil razčleniti, da sta ta dejavnika kratkoročno še zaostrila razmere, a se makroekonomske težave Turčije »kuhajo« že desetletje, odkar proračun krpajo s tiskanjem denarja, dolgoročno upadanje tečaja lire in dvomestna inflacija pa sta posledici tega početja. Tudi za tokratni inflacijsko-depreciacijski val so mediji našli priročne kratkoročne »razlage« in tudi tokrat te krizo vsekakor še stopnjujejo, a njeni dejanski vzroki ostajajo dolgoročn(ejš)i in predvsem makroekonomski.

Pojdimo za začetek vseeno k tem novim kratkoročnim dejavnikom. V Turčiji so bile zadnji dan marca lokalne volitve, na katerih so državljani volili župane 30 mest in 1.318 okrajev ter 1.251 mestnih in 20.500 okrajnih svétnikov. Ko so dva dni pozneje razglasili izide, je postalo jasno, da je vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Erdogana izgubila županske volitve v vseh treh največjih mestih – Istanbulu (Carigradu), Ankari in Izmirju – ter v še 12 od skupaj 30 mest, torej skupaj kar v polovici. Na ravni okrajnih županov ter mestnih in okrajnih svétnikov ji je uspelo ostati vodilna, a marsikje prav tako z upadom podpore glede na volitve pet let prej.

Ker je predsednik Erdogan, ki je svojo kariero začel kot župan Istanbula, že večkrat povedal, da »izgubiti Istanbul pomeni izgubiti Turčijo«, je bilo jasno, da ga ta poraz boli. Ni pa bilo jasno, kako daleč bo šel, da bi ga pretvoril v zmago. To je postalo jasneje, ko je teden po volitvah zahteval vnovično štetje glasov; še malo jasneje, ko je po ponovljenem štetju, ki je potrdilo zmago opozicije, »izredno« zahteval razveljavitev tega izida in vnovične volitve; in povsem jasno, ko je vrhovni volilni svet Turčije (YSK) – po nekaj anonimnega jadikovanja njegovih članov nad »ekstremnimi pritiski« – pred dvema tednoma ugodil tej »izredni« zahtevi, čeprav pravilnik YSK takšnega instrumenta sploh ne pozna.

Ker še vedno ni objavil vsebinske obrazložitve te odločitve, ne vemo, kaj je bil razlog, a Erdogan in njegova AKP sta v svojih medijskih nastopih poudarjala dva očitka: prvič, da nekateri člani volilnih komisij v Istanbulu niso imeli ustreznih izpitov in pooblastil, in drugič, da so na volitvah v Istanbulu glasovale tudi nekatere pravnomočno obsojene in nekatere duševno motene osebe, čeprav te v Turčiji nimajo volilne pravice.

Takó prvo kot drugo bi načeloma lahko pomenilo utemeljen razlog za razveljavitev volitev, a pri takšnih izvajanjih je vprašanj kljub vsemu več kot odgovorov.

Prvič, v Istanbulu je vsak volivec sočasno izpolnjeval štiri glasovnice – za župana Istanbula, župana »svojega« med 39 istanbulskimi okraji, člane mestnega sveta in člane okrajnega sveta – in nad vsemi štirimi nabori glasovnic je bedela ista volilna komisija. Če so bili nekateri njeni člani res neustrezni, bi bilo zatorej treba razveljaviti tudi volitve za župane okrajev ter člane mestnega in okrajnih svetov, v katerih je AKP dobila večino, a je YSK v svoji odločitvi o zahtevi AKP to priročno »spregledal«, ko je takšno razširitev razveljavitve od njega zahtevala opozicija, pa je njeno zahtevo zavrnil – spet brez vsebinske obrazložitve.

In drugič, AKP je v svoji zahtevi za razveljavitev volitev istanbulskega župana navedla ne le trditev, da so ga volili tudi pravnomočno obsojeni in duševno moteni, temveč je to trditev podkrepila še z njihovimi imeni in priimki; če si jih ni kar izmislila, je jasno, da je imela vladajoča politična stranka vpogled v sezname udeležencev volitev in hkrati v baze podatkov o zapornikih in duševno motenih, čeprav bi morali biti vsi ti podatki zaupni.

Da takšne vpoglede vseeno ima, AKP sploh ne skriva, saj je kot »recept« za zmago na prihajajočih vnovičnih volitvah že napovedala osebne obiske svojih aktivistov na domovih vsakega od tistih 1,7 milijona prebivalcev Istanbula, ki na volitve konec marca niso prišli in med katerimi je, trdijo v AKP, več kot 70 odstotkov njihovih privržencev. Še Orwell bi težko ostal ravnodušen ...

... in ravnodušni niso ostali niti finančni trgi. Po razglasitvi YSK, da je ugodil »izredni« zahtevi AKP in razveljavil istanbulske županske volitve, je turška lira v treh trgovalnih dneh izgubila še dobrih pet odstotkov vrednosti, in čeprav je polovico tega tridnevnega upada odtlej nadoknadila, je zdaj za evro treba plačati 30 odstotkov več lir kot pred letom dni in kar 70 odstotkov več kot pred dvema letoma. Ali z menjalnimi tečaji, ki so morda večini bližje: te dni se gibljejo okoli 6,75 lire za evro in 6,06 lire za ameriški dolar, pred letom dni so se okoli 5,30 lire za evro in 4,50 lire za dolar, pred dvema letoma pa okoli 3,90 lire za evro in 3,50 lire za dolar.

Če zaupamo turškemu statističnemu uradu in njegovim izračunom tamkajšnje letne stopnje inflacije, je tolikšno upadanje vrednosti lire pretirano. Kot kaže rdeča krivulja v današnjem grafikonu, se je uradna inflacija predlanskim in v prvi tretjini minulega leta gibala med 9,2 in 13,1 odstotka, zatem je zrasla do 25 odstotkov, a se letos spet umirja in je že spet pod 20 odstotki. Zato bi dolgoročno približno tako hitro moral upadati tudi menjalni tečaj lire proti evru in dolarju (dejansko še malo počasneje, saj imamo nekaj inflacije tudi na evrskem območju in v ZDA, a v zadnjih letih je dovolj nizka, da jo lahko za približke »čez palec« zanemarimo).

A kot kaže modra krivulja v grafikonu, je takšna alternativna ocena inflacije, ki jo dobimo iz upada menjalnega razmerja, precej višja; za izračun sem vzel povprečje ocen iz razmerij proti evru in dolarju, pa še tega zgladil s povprečenjem z drsečim šestmesečnim oknom (in spet, če bi upošteval, da imamo odstotek ali dva letne inflacije tudi na evrskem območju in v ZDA, bi moral modro krivuljo »dvigniti« še za odstotek ali dva).

Seveda takšna alternativna ocena inflacije ni »suho zlato«. Trgi so lahko tudi neracionalni, in kot pravi znani rek, lahko pri tem vztrajajo tudi tako dolgo, da vse racionalne vlagatelje prisilijo k predaji, načeloma pa so mogoči tudi načrtovani »napadi« na valuto s prodajami na kratko (»shortanji«), kakršnega je denimo izvedel George Soros proti britanskemu funtu leta 1992 in proti malezijskemu ringgitu leta 1997. Da so prav to vzroki za tolikšno upadanje lire, vseskozi zatrjujejo tudi Erdogan in njegovi sodelavci, ki finančne trge in tuje sklade redno zmerjajo s »teroristi«.

A razlogov za skepso glede takšnih razlag je precej.

Začnimo s tezo, da »trgi« že več kot dve leti pretirano prodajajo lire in s tem klestijo menjalni tečaj. Če pod »trgi« razumemo velike finančne sklade, je zaloga lir, ki jo imajo, omejena, saj so jih morali nekoč prej kupiti, in prej ali slej bi jim teh lir zmanjkalo, za povrhu pa bi si z načrtnim prepoceni prodajanjem tudi načrtno ustvarjali dodatno in nepotrebno izgubo.

Nasprotno pa turški državljani lire prejemajo za plače in pokojnine, zato je takó dolgotrajno upadanje lire precej lažje razložiti z navado, ki s(m)o jo poznali tudi v nekdanji jugoslovanski domovini – lire pač Turki hitro po prejemu dvignejo z računa in odnesejo v menjalnico, kjer jih prodajajo in jim tako postopoma znižujejo tečaj; vsak jih res proda malo, a takšnih prodajalcev je milijone, kar pomeni milijarde prodanih lir na mesec. Vsak mesec.

Krivulji na grafikonu potekata tudi precej usklajeno, le z navpičnim zamikom, in tolikšne koreliranosti ni mogoče razložiti ne z izbruhi panike na trgih ne z »napadi« na valuto; z nekaj domišljije lahko privzamemo, da se Turki prav ob »neracionalnih« upadih lire prestrašijo, zaženejo v nakupe in s tem okrepijo inflacijo, a prehrambne izdelke, ki so bistvena sestavina inflacijske košarice, prebivalci kupujejo skozi vse leto. In prav sadje in zelenjavo turške oblasti zadnje mesece prodajajo na državnih stojnicah po močno subvencioniranih cenah, ki naj bi prav tako pomagale Erdoganu v boju proti »terorizmu« – v tem primeru takšnemu, ki ga bojda nad prebivalstvom zganjajo zasebni prodajalci sadja in zelenjave. Upoštevanje teh močno subvencioniranih cen v inflacijski košarici seveda zniža njeno ceno, s tem pa tudi uradno oceno inflacije.

In ne nazadnje, obstaja tudi nekaj resnih makroekonomskih študij, ki tako teoretično kot empirično kažejo, da je v razmerah, ko znaša letna stopnja inflacije več kot 20 odstotkov, ocena te inflacije na osnovi dolgoročnega (leto ali več) gibanja menjalnega tečaja lokalne proti svetovnim valutam primerjalno objektivnejša od uradnih podatkov, pa tudi absolutno še kar objektivna.

Prvo takšno študijo je leta 1976 objavil Jacob Frenkel z Univerze v Chicagu (A monetary approach to the exchange rate: doctrinal aspects and empirical evidence, Scandinavian Journal of Economics 78: 200-224, 1976), ki je svoje izsledke gradil predvsem na študiji hiperinflacije v Nemčiji v letih 1921–1923, poznejše študije pa so podobno pokazale tudi pri Zimbabveju in predlanskim še pri Venezueli (Hanke in Bushnell, On measuring hyperinflation, World Economics 18: 1-18, 2017).

V Venezueli so oblasti lani, po 57-odstotni stopnji inflacije v letu 2014, 112-odstotni v letu 2015, 255-odstotni v letu 2016 in 494-odstotni v letu 2017, nehale objavljati uradne podatke o inflaciji, neuradno pa je lani, če oceno utemeljimo na lanskem upadu menjalnega tečaja bolivarja proti ameriškemu dolarju, znašala 64 tisoč odstotkov, po bolj standardno izračunani oceni Mednarodnega denarnega sklada pa celo 930 tisoč odstotkov.

Turčija je za zdaj še na začetku te poti, ki pa se je že velikokrat izkazala za enosmerno.

KPK nadaljuje postopek zoper poslanca Horvatha
1 ura
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so se po odločitvi poslanca Ferenca Horvatha, da ne bo odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, odločili, da bo
Več ▼

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so se po odločitvi poslanca Ferenca Horvatha, da ne bo odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, odločili, da bo glede nezdružljivosti Horvathovih funkcij postopala skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Poslanec Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije namreč še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ti dve funkciji pa sta nezdružljivi, zato je KPK ugotovila, da Horvath krši določilo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem poklicni funkcionar ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava, STA.

Nova pogodba za brexit Therese May - vključuje tudi možnost vnovičnega referenduma o brexitu 1
2 uri
Britanska premierka Theresa May je predstavila deset jamstev, s katerimi želi doseči, da bi britanski poslanci v četrtem glasovanju vendar potrdili izstopni dogovor, kot je bil dogovorjen z EU
Na članek...

Britanska premierka Theresa May je v torek sklicala zasedanje kabineta in po težavni razpravi so v kabinetu dosegli kompromis ter podpirajo njen »novi dogovor za brexit«. Poslušali smo popoldanski nastop premierke Therese May – tu so vse pomembne podrobnosti, ki jih je nanizala v govoru.

Že minuli petek, ko je prvi britanski laburist Corbyn sporočil, da so nadstrankarski dogovori o brexitu propadli, se je izvedelo, da britanska vlada pripravlja poseben zakon, o katerem naj bi britanski poslanci glasovali (prosto, menda brez strankarskih smernic) v prvem junijskem delovnem tednu, torej po 3. juniju. Cilj tega dokumenta je britanska uzakonitev brexita – britanskega izstopa iz EU.

Načrt Mayeve – z zavezujočimi jamstvi do brexita

»Še vedno verjamem, da bi bila najuspešnejša pot v brexit izstop z dogovorom,« je na začetku torkovega govora poudarila premierka Mayeva. Svojo pobudo za nadstrankarske pogovore je ocenila za pravilno. Kot je dodala, je zaradi razdeljenosti mnenj edina pot za potrditev izstopnega sporazuma, ki ga je njena vlada izpogajala z EU, še vedno ta, da v državi dosežejo nadstrankarski sporazum.

Deset zagotovil za brexit

Kot je dejala Theresa May, je v zadnjih tednih poslušala, zdaj pa želi poslancem pomagati, da bi lahko potrdili izstopni dogovor. V ta namen je njena vlada pripravila deset zagotovil, za katera bo poskrbela, da bodo zakonsko zavezujoča:

  1. Premierka Mayeva je napovedala, da bo vlado zakonsko zavezala, da poišče alternativni dogovor doseženemu dogovoru o irski varovalki do septembra 2020.
  2. Na pomisleke severnoirskih unionistov iz stranke DUP glede izstopnega dogovora med VB in EU želi odgovoriti z zavezo, da bo celotna država, če bi prišlo do uveljavitve irske varovalke, ostala polno usklajena s Severno Irsko, ker ima v mislih oboje – ohraniti ekonomsko in ustavno celovitost VB na eni strani, na drugi strani pa uresničitev brexita.
  3. Kot je dejala Mayeva, je vlada odločena prisluhniti poslancem, izrecno zlasti laburističnemu dopolnilu, ki ga sta vložila Lisa Nandy in Gareth Snell, zato bo poslancem omogočila, da bodo odločali glede prihodnjih gospodarskih odnosov VB in EU, najprej o vsebini pogajalskega mandata (torej o ciljih pogajanj o prihodnjih britanskih gospodarskih odnosih z EU), zatem pa bo parlament tudi odločal o izpogajanem dogovoru, preden ga bo vlada podpisala.
  4. Vlada bo v sprejetje predložila novi zakon o delavskih pravicah, s čimer želi premierka Mayeva po svojih besedah pomiriti zaskrbljenost zlasti med laburisti in zagotoviti, da bodo standardi glede pravic delavcev na Otoku po brexitu vsaj tako dobri, če ne boljši od standardov EU.
  5. Mayeva je poudarila, da se raven zaščite okolja ne bo znižala. Ob tem je napovedala ustanovitev novega urada, ki bo skrbel za okoljske standarde.
  6. Država si bo prizadevala za odnose v blagovni menjavi z EU s čim manj trenj, čeprav je odločena, da država zapusti enotni evropski trg in opusti svobodo gibanja ljudi.
  7. Država bo usklajena z evropskimi pravili za tisto blago in kmetijske pridelke, za katere so relevantni pregledi na meji, da bi s tem ohranila tisoče delovnih mest in zagotovila metodo dobave v zadnjem hipu v dobaviteljskih verigah.
  8. Vlada bo britanskim poslancem predstavila carinski kompromis, s katerim naj bi dosegli preboj v nadstrankarskem smislu, saj je ravno vprašanje carinske unije najbolj razdelilo parlament. Spomnimo, težava je seveda v tem, da če VB ostane v evropski carinski uniji, ne more povsem samostojno sklepati trgovinskih sporazumov s tretjimi državami. Kot je dejala Mayeva, bo vlada predlagala, da bi se z EU zavezali k začasni carinski uniji samo za blago, pri čemer naj bi imela VB možnost soodločanja o relevantni trgovinski politiki EU, obenem pa bi vlada ohranila tudi možnost, da bi se morebitna nova vladna garnitura lahko odločila drugače.
  9. Mayeva bo britanskim poslancem tudi omogočila, da se bodo izrekli o morebitnem drugem referendumu. Kot je dejala, sama ne verjame, da je to prava pot, je pa v zadnjih tednih prepoznala iskreno željo, zato bo v zakonu v uvod zapisala zahtevo, da o vprašanju vnovičnega referenduma o brexitu odloči parlament.
  10. Vlada bo poskrbela za zakonsko zavezo, da bodo vsebino »novega dogovora za brexit« s potrebnimi spremembami vneslo v besedilo politične deklaracije, ki je del izstopnega sporazuma z EU.

Premierka Mayeva je napovedala, da bo osnutek zakona o brexitu, na podlagi katerega bodo britanski poslanci še v četrto glasovali o potrditvi izstopnega sporazuma med VB in EU, njena vlada objavila še ta teden.

Nova pogodba za brexit Therese May - vključuje tudi možnost vnovičnega referenduma o brexitu
Foto: Shutterstock
Finančni vidiki evroposlanske službe 1
2 uri
Do kakšnih prejemkov so upravičeni poslanci evropskega parlamenta
Na članek...

Pri evropskih ustanovah, tudi evropskem parlamentu (EP), radi poudarijo, da je evropski proračun zelo majhen, saj znaša le nekaj več kot odstotek skupnega evropskega BDP (medtem ko nacionalni proračuni pomenijo nekaj deset odstotkov nacionalnih BDP), in da je od tega zneska za stroške delovanja vseh ustanov EU namenjenih nekaj več kot šest odstotkov (pogajalsko izhodišče za novi večletni proračun 2021–2027 predlaga 6,7 odstotka ali 85,3 milijarde evrov v sedemletnem obdobju). Tako ali drugače, evropski parlament je zavezan k transparentnosti in vsaj plače, če že ne vsi prejemki, vendar so javni. Poglejmo torej, kako je s prejemki (slovenskih) evroposlancev.

Vsi evroposlanci prejemajo enako osnovno plačo

Pred leti so imeli evroposlanci različno visoke plače, odvisne od države, kjer so jih izvolili v evropski parlament, leta 2009 pa je bilo sprejeto poenotenje plač.

Evroposlanci imajo enotno osnovno bruto mesečno plačo.

  • Osnovna mesečna plača vseh evroposlancev od julija 2018 v bruto znesku znaša 8.757,70 evra ali nekaj manj kot pet povprečnih slovenskih mesečnih bruto plač (marca je znašala 1.752,34 evra).
  • Mesečna osnovna plača evroposlanca po plačilu evropskih davkov in prispevkov za zavarovanje znaša 6.824,85 evra.
  • Pri tem po navedbah evropskega parlamenta večina članic zahteva, da njihovi evroposlanci plačajo nacionalni davek, tako da mesečna plača evroposlanca iz Slovenije po plačilu slovenskih davkov pomeni okoli 5.500 evrov neto.

Evroposlanci ob plači prejemajo več nadomestil

Pavšalne dnevnice za službene sestanke v Bruslju in Strasbourgu: Za udeležbo na sestankih ali zasedanjih v Bruslju ali Strasbourgu po službeni dolžnosti (to morajo dokazati s podpisom na seznam navzočih) dobijo po 320 evrov pavšalne dnevnice na dan. Če se poslanec podpiše na seznam navzočih, a zamudi več kot pol poimenskih glasovanj, se mu dnevnica zmanjša za pol.

Pavšalne dnevnice za srečanja zunaj EU: Za ta srečanja dnevnica znaša 160 evrov (z obveznim podpisom na seznamu navzočih), pri čemer se hotelski računi povrnejo ločeno, navajajo na spletišču EP.

Povračilo potnih stroškov: Za udeležbo na srečanjih evropskega parlamenta (plenarna zasedanja, seje odborov, seje političnih skupin – večina jih poteka bodisi v Bruslju bodisi v Strasbourgu) se poslancem povrnejo dejanski stroški vozovnic za udeležbo na teh srečanjih, ob predložitvi računa.

Višina povračila je navzgor omejena pri letalskem prevozu na strošek za letalske vozovnice poslovnega (ali podobnega) razreda, v primeru železniškega prevoza pa na strošek vozovnice za sedež v prvem razredu. Če evroposlanec potuje z avtom, se obračuna po 0,53 evra za kilometer (do največ tisoč kilometrov), pri čemer prejme tudi fiksno nadomestilo na podlagi razdalje in dolžine potovanja za pokritje drugih stroškov potovanja (denimo cestnine, doplačila za presežno prtljago ali rezervacije).

Evroposlanci ne dobijo povrnjenih le potnih stroškov za udeležbo na srečanjih evropskega parlamenta, temveč tudi stroške potovanj, ki niso povezani z uradnimi sejami, ampak gre za udeležbo na konferenci ali podobno.

Za dejavnosti zunaj svoje matične države lahko prejmejo nadomestilo za potne stroške, nastanitev in povezane stroške do višine 4.454 evrov na leto. Za dejavnost v matični državi se povrnejo zgolj stroški prevoza, najvišji letni znesek je omejen.

Nadomestilo splošnih stroškov: To nadomestilo, ki v letu 2019 znaša 4.513 evrov na mesec, je namenjeno za pokritje stroškov poslanskih parlamentarnih dejavnosti, kot so najemnina za pisarne, stroški za komunikacijske naprave, telefonske naročnine, organizacijo konferenc, razstav ...

Spomnimo, gre za tisto nadomestilo splošnih stroškov, ki na letni ravni za vseh 751 evroposlancev nanese okoli 40 milijonov evrov, v zvezi z njim pa so leta 2015 novinarji v vseevropski akciji pod vodstvom slovenske novinarke Anuške Delić razkritje porabe evroposlancev, s poudarkom na nadomestilu za splošne stroške, pri evropskem parlamentu pa so jim dostop do teh informacij zavrnili z obrazložitvijo, da jim podatkov ne morejo posredovati, češ da gre za osebne podatke poslancev. Novinarji so se obrnili na Sodišče EU, vendar sodišče ni presodilo njim v prid, pri čemer je sodišče med drugim ocenilo, da bi izročitev pomenila prevelik administrativni strošek, saj bi morali opraviti redakcijo dokumentov (zabrisati osebne podatke) za štiri milijone dokumentov.

Mesečna nadomestila za osebne sodelavce: Evroposlanci dobijo tudi po 24.943 evrov na mesec za osebne sodelavce. Kot omejitev pri EP navajajo le, da od leta 2009 med osebjem ne smejo več imeti ožjih sorodnikov ter da pomočniki ne smejo opravljati takih zunanjih dejavnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov. Koga ima kak poslanec za pomočnika, je mogoče preveriti na povezavi (www.europarl.europa.eu/meps/sl/assistants).

Omenjeni mesečni znesek v višini nekaj manj kot 25 tisoč evrov se ne izplača neposredno poslancem: večina je namenjenega za pokritje stroškov zaposlovanja v Bruslju akreditiranih ter lokalnih pomočnikov, največ 25 odstotkov pa se lahko nameni za plačilo storitev izvajalcev (na primer za študije).

Opremljene pisarne v Bruslju in Strasbourgu, dostop do službenih vozil: Med druge pravice pri EP vštevajo še dvoje – EP zagotovi evroposlancem opremljene pisarne tako v Bruslju kot Strasbourgu, obenem pa lahko v obeh mestih za službena potovanja uporabljajo službena vozila.

Kako je z nadomestili po koncu mandata?

Pravica do nadomestila po koncu mandata: Kot evroposlancem preneha mandat, so po po navedbah na spletišču EP upravičeni do začasnega nadomestila, enakovrednega njihovi plači, in sicer po en mesec za vsako leto mandata.

Pravica do pokojnine: Evroposlanec je že po dopolnjenem 63. letu starosti upravičen do prejemanja pokojnine. Ta znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto mandata, torej za petletni mandat doseže 17,15 odstotka plače, za tri petletne mandate pa 52,5 odstotka plače.

Finančni vidiki evroposlanske službe
Foto: Shutterstock
Kavelj 22 slovenske birokracije 2
3 ure
Koliko inšpektorjev vas lahko obišče naenkrat?
Na članek...

Si predstavljate, da imate gostilno, v kateri se zbere vesela družba. Penina teče v potokih, naročajo se specialitete iz vaše kuhinje, kuharji in natakarji so pripravljeni ostati v službi, da bi dobili za nadure več od delodajalca, pa še kakšna dobra napitnina bi padla.

Logično – sezona je tu, strežete veseli družbi, ker lokal za druge goste zaprete, jim dovolite še kakšno cigareto. Zaslužili boste dobro vi, vaši zaposleni, zapitek boste prijavili državi, ki bo pobrala davke. Zaposleni pa bodo svoje tudi zapravili in tako prispevali dodaten denar državi prek DDV.

A ne. Ne gre tako lahko. Pravila so pravila. In delavci so lahko po dekretu državnega inšpektorja izkoriščani, tudi če se ne počutijo tako in hočejo dodatno zaslužiti. Zato je tu delovna inšpekcija, ki bo preverila, ali delavec lahko služi nadure. Po možnosti določene vnaprej – pa kaj, če se prijavijo izredni gostje. Kazen za gostilničarja mora biti vzgojna. Pa četudi so razočarani tudi natakarji, ki ne morejo zaslužiti. Potem je tu še tržna inšpekcija – ne, ne, po vnaprej določenem delovnem času ne morete streči. Pa čeprav se vsi v gostilni strinjate. In ne nazadnje je tukaj še finančna uprava – nič narobe, če delate dlje, če je le vse vpisano v realnem času prodaje v davčno blagajno. Torej tudi v času, ko sploh ne bi smeli biti odprti. Da ne govorimo še o različnih sanitarnih, zdravstvenih, proticigaretnih in protialkoholnih inšpekcijah.

Seveda, pravila morajo biti. Tudi zato, da si gostilne ne bi privoščile takšnega pohajkovanja kar vse dni, kar bi ne nazadnje zares lahko privedlo do preutrujene delovne sile, do prevelikega kravala v naseljih in še bi lahko naštevali. A pravila morajo biti normalna. Pametna država bi morala dopuščati neka odstopanja vsakemu podjetniku nekajkrat na leto. Ne denimo le ob obali oziroma v točno določenih turističnih conah v poletnih mesecih. To bi bilo zdravo za posel, za ljudi in za (državno) blaginjo.

Imamo vrsto zapletenih pravil. Živimo v dvomilijonski državi z 20 tisoč predpisi. Če podatek nekoliko zmanipuliramo imamo en predpis na vsakega stotega Slovenca. Eni jih poznajo, drugi ne. Nepoznavanje prava pač škoduje. A kako naj vsak kmet, ki želi svoj izdelek prodati v lični škatlici, ve, da mora o škatlici (kot embalaži) poročati tudi agenciji za okolje in prostor? In zakaj bi kdo upošteval tako bedasto pravilo? No, če ga ne in če se bo inšpekcija enkrat spravila nanje (hvala bogu za zdaj takšnega primera še ni, vsaj mi zanj ne vemo), bo moral plačati štiri tisoč (!) evrov! Ta superbirokracija je začela veljati letos. Po žepu lahko udari na deset tisoče podjetnikov, ki dajejo prvič v promet embalažo. Ne, ne tiče se le uvoznikov in proizvajalcev. Ampak – ponovimo za lažje razumevanje – prav vseh, ki dajejo svoj izdelek v embalaži prvič na trg v Sloveniji. Zato ne moremo mimo vtisa, da si država širi bazen za pobiranje kazni, ko bo potrebovala denar. Ta zakonodaja je sicer nastala še pod ministrovanjem Irene Majcen v Cerarjevi vladi, a je sedanji minister za okolje in prostor Simon Zajc še ni odpravil.

Ne živim v najbolj grozni državi na svetu. Nismo huronsko revni, večine ne zebe in nismo lačni. Podjetje lahko odprem takoj (omejitve se sicer obetajo po predlogu novega ZGD za nekatere hujše kršitelje). A kaj, ko se vse lahko zelo hitro konča, če se ne znajdem v labirintu pravilnikov in zahtev glede poročanja o embalaži, ločenih WC, pravilnih kozarcev z mero za vino, višini, na kateri mora biti postavljen gasilni aparat, nadurah, odpiralnem času, primernih davčnih blagajnah, takšnih in drugačnih oznakah in vsej drugi papirologiji.

Predlog novele ZGD: nova pravila pri fiduciarnih računih 11
3 ure
Prečesali smo predlagane novosti novele zakona o gospodarskih družbah - odprta je javna razprava
Na članek...

Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo predlog novele Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K), ki v naš pravni red vnaša predvsem rešitve iz direktive o dolgoročnem sodelovanju delničarjev pri upravljanju (2017/828) – ta naj bi med drugim povečala preglednost lastniške sestave javnih delniških družb. V praksi to pomeni, da bodo družbe oziroma banke, pri katerih so odprti fiduciarni računi, na katerih končni delničarji hranijo svoje delnice, podatke o dejanskih lastnikih morale razkriti. Prečesali smo še preostale predloge.

Pripombe k noveli zakona lahko na ministrstvo za gospodarstvo pošljete do 10. junija. Celotno besedilo novele lahko najdete na tej povezavi, obrazložitve s posameznim spremembam pa tukaj. Kateri so najpomembnejši predlogi sprememb?

1. Kdo ne bo več smel ustanoviti podjetja?

Oseba, ki je v zadnjih 12 mesecih imela prepoved sodelovanja na javnih razpisih ali ji je bila naložena globa v povezavi z delovno zakonodajo. S tem ukrepom želijo na ministrstvu ustaviti nepošteno prakso, ko je podjetnik po prepovedi sodelovanja pri javnem naročilu enostavno ustanovil novo podjetje in nanj prenesel sredstva. Tako je lahko ista oseba z drugim podjetjem spet sodelovala pri javnem naročilu.

2. Fiduciarni lastniki, razkrijte se!

Po evropski direktivi 2017/828 se v naš pravni red uvaja prenehanje skrivanja dejanskih lastnikov za fiduciarnimi računi. Vsaka oseba, ki je vpisana v delniško knjigo (ko gre za imenske delnice), oziroma vsaka oseba, v dobro računa katere je v centralnem registru vpisana prinosniška delnica družbe, bo morala družbi na njeno zahtevo nemudoma sporočiti, ali ji pripadajo delnice, ki so vpisane v dobro njenega računa. Sporočiti bo morala osebno ime, firmo, EMŠO ali drugo identifikacijsko številko (matična ali davčna številka), naslov stalnega in začasnega prebivališča oziroma naslov družbe in elektronski naslov, če ga oseba ima. Pri neregistrirani družbi se bodo navedli njeni družbeniki s prej naštetimi podatki.

Če družba ne bo dobila zahtevanih podatkov o identifikaciji delničarjev, bodo te delnice do izpolnitve zahteve izgubile glasovalno pravico. Zavezanci za posredovanje informacij o dejanskih delničarjih bodo podatke morali posredovati brez odlašanja. Predlog tudi opredeljuje, da posrednik (centralne depotne družbe, banke ali investicijske družbe, pri katerih so odprti fiduciarni računi končnih delničarjev) s posredovanjem informacij ne bo kršil svojih pogodbenih obveznosti do končnega delničarja. Posrednik, ki ne bo brez odlašanja posredoval informacij o delničarju družbi ali naslednjemu posredniku v verigi, bo tvegal od šest od 30 tisoč evrov kazni. Do 30 tisoč evrov kazni pa bodo tvegale družbe, če bodo osebne podatke o delničarjih hranile dlje od 12 mesecev po tem, ko jih bodo ti seznanili, da niso več delničarji družbe.

Nove določbe (297., 299., 304. in spremenjeni 309. člen) prinašajo spremembe v zvezi z uresničevanjem glasovalne pravice dejanskih imetnikov delnic (prek posrednikov) na sejah skupščine. Dodan je tudi nov, 7. odsek zakona, ki govori o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje. Predlog je povezan predvsem z razkrivanjem naložbenih strategij.

3. Širjenje omejitev sklepanja poslov na družinske člane

Predlog predvideva tudi uvedbo omejitev za odobritev posojil družinskim članom organov vodenja, nadzora ali družbenikom. Člen 261, ki predvideva, da lahko družba članu organa vodenja ali nadzora oziroma prokuristu odobri posojilo le s sklepom nadzornega sveta ali upravnega odbora, se širi še na družinske člane.

Poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali d. o. o., ki bo povezani osebi posojilo odobril brez soglasja nadzornikov, upravnega odbora ali skupščine, bo tvegal štiri do pet tisoč evrov globe.

4. Širjenje definicije pravnih poslov s povezanimi strankami

V 281.b členu, ki govori o poslih s povezanimi strankami, se definicija pravnih poslov ali ukrepov širi na vse premoženjske posle, ki se odplačno ali neodplačno prenesejo ali prepustijo povezanim podjetjem ali posameznikom, kot so opredeljeni v mednarodnih računovodskih standardih oziroma sedmi alineji 53. člena ZDG-1. Se pa med te posle ne štejejo tisti, ki so opravljeni v okviru rednega poslovanja in s tržno običajnimi pogoji, za katere morajo družbe imeti določen notranji postopek. Člen podrobneje opredeljuje tudi posle, ki ne sodijo med posle s povezanimi strankami.

5. Kdo ni več upravičen do odpravnine?

V 270. členu bo natančneje urejena pravica do odpravnine članom uprave ali izvršnim direktorjem. Novi odstavek opredeljuje, da se odpravnina lahko izplača le pri predčasni prekinitvi pogodbe. Ne more pa biti izplačana, če je član uprave ali izvršni direktor odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti, nesposobnosti vodenja poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico (razen iz očitno neutemeljenih razlogov) ali iz drugih ekonomskih poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v lastniški sestavi, reorganizacija in podobno). Odpravnina tudi ne more biti izplačana, če član uprave ali izvršni direktor samo odpove pogodbo. Največji znesek odpravnine lahko določi skupščina.

6. Nova pravila za politiko nagrajevanja vodstev družb

Določbe o nagrajevanju članov uprave iz zdaj veljavnega ZGD se smiselno širijo tudi na člane nadzornega sveta v javnih delniških družbah. Po novem bo politiko prejemkov nadzornikov s potrditvenim sklepom treba določiti na vsaka štiri leta.

Skupščine delničarjev bodo vsaj na štiri leta, in sicer bodo ob vsaki pomembni spremembi glasovali o politiki prejemkov organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev: o vseh fiksnih in variabilnih sestavinah prejemkov z vsemi dodatki in bonitetami, z vsemi finančnimi in nefinančnimi merili uspešnosti, roki oziroma odlogi izplačil in drugimi podrobnostmi. Glasovanje skupščine bo posvetovalne narave, vendar pa bo morala družba, če skupščina predlagane politike prejemkov ne bo odobrila, na naslednji seji v glasovanje predložiti spremenjeno politiko nagrajevanja.

Po izglasovanju bo morala družba politiko prejemkov tudi javno objaviti za vsaj toliko časa, dokler se bo ta uporabljala, najmanj pa za deset let. Pri nejavnih družbah bo mogoče te rešitve dodati v statute ali sklepe skupščine družb.

Novi 294.b člen javnim delniškim družbam natančno predpisuje, kako bodo morale poročati o prejemkih članov organa vodenja in nadzora oziroma izvršnega direktorja, predvideva pa tudi, da se določila lahko širijo na nejavne družbe.

Dodan je tudi nov člen, ki ureja pogodbe za svetovalne storitve za člane nadzornega sveta, upravnega odbora ali njihove družinske člane. Izplačila za storitve, h katerim nadzorni svet ali upravni odbor ne bo dal soglasja, bo treba vrniti, razen če bosta omenjena organa pogodbo pozneje odobrila. Soglasja ne bodo potrebovale povezane družbe.

7. Avtonomnejša notranja revizija podjetij

Predlog predvideva tudi spremenjen 281.a člen, ki govori o notranji reviziji v podjetju. Spremembe bodo, so prepričani na ministrstvu, oddelkom notranje revizije v družbah zagotovile več avtonomnosti v razmerju do uprav, saj ugotavljajo številne neprimerne prakse in pritiske uprav, ki neodvisnost notranje revizije slabijo.

Predlog med drugim odpravlja obveznost, da je treba za vsak posamezen posel notranjega revidiranja, ki ga je opravil zunanji izvajalec, pridobiti soglasje nadzornega sveta k sklenitvi pogodbe. Prav tako pa naj bi odslej nadzorni svet s člani notranje revizije v družbi lahko komuniciral brez vednosti uprave, s čimer bi se odpravil pritisk na notranjo revizijo.

8. Obvezna soglasja nadzornikov za posle

Novi 281.c člen natančno opredeljuje tudi, za katere posle s povezanimi osebami mora soglasje dati nadzorni svet: denimo za posle z vrednostnimi papirji organiziranega trga, če vrednost posla presega 2,5 odstotka vrednosti aktive iz zadnjega potrjenega letnega poročila, če vrednost posla z isto stranko v zadnjih 12 mesecih presega 2,5 odstotka aktive ...

Predlog sklepa o soglasju k poslom s povezanimi strankami bo odlikovala revizijska komisija. Če bo komisija predlagala zavrnitev, lahko nadzorni svet (ali upravni odbor) odloči, da s poslom soglaša le, če pooblaščeni revizor oceni, da je posel z vidika družbe in nepovezanih delničarjev primeren.

Javne delniške družbe bodo o vseh bistvenih informacijah, ki so potrebne za presojo primernosti posla (tudi o vrednosti posla), morale javno poročati. To bo veljalo tudi za posle odvisnih podjetij.

9. Letna poročila za podružnice tujih družb

Novela prinaša tudi spremembe za podružnice tujega podjetja iz države članice EU. Te bodo, če imajo to obvezo matične družbe, morale oddati letno poročilo.

Enako velja za podružnice podjetij iz tretjih držav, tudi če letno poročilo tujega podjetja iz tuje države ni sestavljeno v skladu z direktivo o računovodskih izkazih (2013/34/EU) oziroma je tem primerljivo.

10. Možen preklic dovoljenja za poslovanje v vašem objektu

S predlagano spremembo se ureja tudi možnost preklica dovoljenja, s katerim lastnik nepremičnine podjetniku dovoli poslovanje v svojem objektu. Te možnosti doslej zakon ni predvideval. Lastnik nepremičnine mora podjetnika o tem obvestiti pisno, odpovedni rok dovoljenja pa ne sme biti krajši od treh mesecev, razen če se podjetnik in lastnik ne dogovorita drugače.

11. Spremembe informacij v statutih in birokratske poenostavitve

Družbe, ki v statutu nimajo vpisanega točnega naslova sedeža, bodo to morale storiti. Poslovni naslov bo po predlogu zakona moral biti zapisan na naslovu, kjer družba opravlja dejavnost, oziroma na kraju, kjer deluje poslovodstvo družbe.

Če bo predlog sprejet, se bo iz zakona izbrisala določba, ki je podjetnikom nalagala, da so morali ob prodaji ali zaprtju podjetja objaviti prenehanje opravljanja dejavnosti 15 dni prej, preden je do te dejansko prišlo.

Pravila poletnega biznisa: Kaj morate vedeti, da ne boste plačali več, kot ste zaslužili
3 ure
Preverili smo glavne stvari in birokratske pasti za sezonska dela in posel
Na članek...

Začenja se obdobje sezonskih zaslužkov. Več bo dela zaradi turizma, več bodo prodajali kmetje, vinarji, čebelarji. Boljši posel kot pozimi se obeta gradbincem. Odpirajo se tudi možnosti za sezonske zaslužke pri denimo čuvanju otrok, pa tudi psov in mačk, ko gredo njihovi lastniki na dopust. Dodatne zaslužke si nekateri obetajo z nabiranjem gob, borovnic, pa tudi s sezonskim delom pri obiranju jagod, hmelja ...

Pravila so kdaj precej zapletena. V tokratnem prispevku vas opozarjamo na nekaj glavnih pasti, ki vam ob obisku inšpektorja lahko poberejo celo velik del zaslužka. Kazni lahko, četudi ste denimo stanovanje oddali turistom le za tri tedne, dosežejo tudi več tisoč evrov. Na kaj torej bodite pozorni?

ODDAJANJE SOB TURISTOM

Vsi že vemo, da je Furs zelo pozoren na tiste, ki oddajate sobe prek Airbnbja in drugih portalov na črno. Skratka, morate registrirati dejavnost, zahteva Furs. Ni treba, da imate podjetje, lahko ste kot fizična oseba registrirani sobodajalec. Plačevati morate davke. Pa veste tudi, da morate izdajati račune in jih davčno potrjevati in biti registrirani za DDV, četudi ne dosežete meje 50 tisoč evrov letnih prihodkov, ki je sicer splošna meja za obvezen vstop v sistem DDV? To pa zato, ker v tem primeru velja obrnjeno davčno breme (če bi Airbnb imel poslovalnice pri nas, bi bilo drugače in bi bil zavezanec za DDV sam). Če povzamemo Furs, velja: DDV mora na Airbnbjevo provizijo plačati davčni zavezanec, ki prek spletne strani Airbnb ponuja svojo nepremičnino v turistični najem in mu ponudnik spletne strani Airbnb, ki nima sedeža oziroma stalne poslovne enote v Sloveniji, zaračuna provizijo za opravljeno storitev ponujanja oglasnega prostora.

PRAVILA GLEDE RAČUNOV NA STOJNICAH IN V GOSTILNAH, TUDI PRI KMETIH

Prihaja čas turističnih stojnic, sejmov, veselic. Fursovi inšpektorji so že nekaj let pozorni na to, ali izdajate prek davčnih blagajn davčno potrjene račune (lahko sicer tudi prek vezane knjige računov). Davčno potrjeni računi so nujni pri vsakem gotovinskem poslovanju, kamor sodi tudi plačevanje prek kartic. Torej vedno v trgovinah, gostilnah, hotelih, načeloma tudi na stojnicah. Je pa nekaj izjem:

DELOVNI ČAS V GOSTILNAH

Če ga presežete in vas "ulovijo" tržni inšpektorji, boste oglobljeni. Poleg tega so inšpektorji med sabo povezani, si izmenjujejo podatke. Tako lahko za en podaljšan, malo bolj divji večer v gostilni plačate še delovno inšpekcijo (če zaposleni delajo predolgo, morda celo brez soglasja, dokumentacije), preverili pa vas bodo tudi na Fursu, ali ste v realnem času tudi zaračunali vso pijačo.

VARSTVO OTROK

Če bi v času počitnic želeli najeti varuško za otroka, je to najlažje storiti prek osebnega dopolnilnega dela, torej vrednotnice. Naročnik (starš) kupi vrednotnico za izvajalca (varuško). Vrednotnica velja za koledarski mesec in stane 9,80 evra. Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora opravljanje dela priglasiti pri AJPES, naročnik pa pred začetkom opravljanja dela lahko kupi vrednotnico prek spleta na portalu e-uprava. Pri osebnem dopolnilnem delu so sicer omejitve: posameznik lahko v pol leta zasluži dobrih tri tisoč evrov. Če gre za dolgotrajno varstvo, lahko varuško zaposlite kot fizična oseba (ureditev je enaka, kot če bi zaposlilo podjetje, torej je poleg plače treba plačati tudi vse prispevke), lahko pa seveda varuška odpre svoj s. p. ali d. o. o.

VARSTVO DOMAČIH ŽIVALI

Ko se odpravljate na počitnice, lahko varstvo psa, mačke ali drugih hišnih živali prav tako uredite prek osebnega dopolnilnega dela oziroma vrednotnice. Postopek je enak kot zgoraj. Naj pa opozorimo, da tovrstnih del izvajalci ne smejo opravljati za pravne osebe, tuje pravne subjekte ali samozaposlene osebe. Prek osebnega dopolnilnega dela se sicer lahko opravljajo občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja in vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasna pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom, spremstvo oseb, občasne inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin, tudi občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. Izvajalci osebnega dopolnilnega dela morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka vložiti na Fursu do 15. v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu, prav tako je treba Fursu polletno poročati o doseženem prihodku.

PRODAJA NABRANIH GOB ALI BOROVNIC

Kdor želi kakšen evro zaslužiti s prodajo borovnic ali gob, ki jih nabere sam v gozdu, si mora urediti status osebnega dopolnilnega dela. Po registraciji pa pridobiti še vrednotnico. Izdati morate tudi račun, ki ga lahko spišete na poljubnem listu papirja. A morate ga izdati v najmanj dveh izvodih in kopije hraniti deset let. Račun mora vsebovati zaporedno številko, osebno ime in naslov ter davčno številko izdajatelja, kraj in datum izdaje, specifikacijo dobavljenega, v tem primeru borovnice ali gobe, z mersko enoto in ceno ter skupno vrednost prodanega, ime in naslov kupca, če ta ni fizična oseba, podpis izdajatelja računa.

TURISTIČNI VODNIKI

Turistični vodnik ste lahko le, če imate za to licenco. Zakon o spodbujanju turizma določa, da lahko poklic turističnega vodnika opravljajo osebe z opravljenim preizkusom znanja iz programa strokovne usposobljenosti. Dokazilo opravljenega preizkusa je izkaznica turističnega vodnika, ki jo izda izvajalec preizkusov znanja in vsebuje naziv izdajatelja, osebno ime turističnega vodnika, njegovo fotografijo, zaporedno številko izdane izkaznice iz registra turističnih vodnikov in nalepko z izpisano letnico tekočega leta.

POSLI V AVSTRIJI

Omenimo še gradbenike v Avstriji. Namreč, veliko slovenskih izvajalcev med sezono posluje tudi tam. Tamkajšnja inšpekcija je, podobno kot pri nas, stroga. Splošno pravilo je: če Slovenec dela za slovensko ali avstrijsko podjetje v Avstriji, za avstrijskega naročnika, mora imeti enako (najnižjo) plačo, kot če bi Avstrijec delal za Avstrijca. Torej delati mora po enakih bruto urnih postavkah, zanj veljajo enaka pravila o dovoljenjih, denimo obrtnem, pa tudi enaka pravila o delovnem času.

SEZONSKO DELO

Če boste med poletjem potrebovali sezonskega delavca, vedite, da so osnovna pravila pri sezonskem delu podobna kot pri redni zaposlitvi. Torej, če se delo opravlja z elementi delovnega razmerja, je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo lahko sklenete za določen čas – zaradi opravljanja sezonskega dela – in z neenakomerno razporejenim delovnim časom – v določenem obdobju torej zakonito lahko tudi prek polnega delovnega časa. Če se sezonsko delo opravlja brez elementov delovnega razmerja (delavec sam organizira svoj delovni čas …), se lahko sklene tudi podjemna pogodba.

ŠTUDENTSKO DELO

Nas že poleti čaka podražitev študentskega dela? Stranka Levica želi namreč povišati minimalno urno postavko za študentsko delo z zdajšnjih 4,89 evra bruto na 6,34 evra julija, v prihodnjem letu pa na 6,73 evra bruto. Poleg tega želijo še uskladitev urne postavke z rastjo minimalne plače in tudi, da morajo biti študenti za nočno in nedeljsko ter praznično delo plačani več, enako kot to velja za redno zaposlene.

ODDANJE SUPOV IN KAJAKOV

Če boste oddajali kajake, kanuje, supe, čolne, ki niso daljši od treh metrov, jih ni treba registrirati, torej vpisati v vpisnik čolnov na upravi enoti. Vsa plovila, daljša od treh metrov, pa je treba registrirati. Prav tako morate, ne glede na dolžino, opraviti za vsako plovilo redni letni pregled. Pregled opravi uprava za pomorstvo, plovila pa ni treba odpeljati k njim na Obalo, ampak lahko pregled naročite. Čolni morajo biti pregledani pred začetkom sezone.

EMBALAŽA

Letos je v praksi zaživela tudi superbirokracija o poročanju o embalaži. Spomnimo: če vinar prvič prodaja svoje vino v steklenici in drugi embalaži, če čebelar polni v kozarce med ali kmet marmelado za prodajo, če frizerka sama uvozi nov sušilnik – vse to je zdaj stvar poročanja. Načeloma torej tudi velja, da če na kmetiji izdelate svojo marmelado in jo prodate turistu v lični embalaži, morate o tem poročati okoljski inšpekciji (poleg tega morate seveda izdati tudi račun, biti registrirani; kot rečeno, inšpekcije so med sabo povezane).

GRADBENA INŠPEKCIJA

Na terenu lahko v gradbeni sezoni pričakujemo tudi veliko gradbenih inšpektorjev. Ti bodo denimo preverjali ustrezno ograditev in zaščito gradbišča, označitev z gradbiščno tablo, ustrezen nadzor in gradnjo, zagotavljanje obveznega nadzora pri gradnji objektov ...

Pravila poletnega biznisa: Kaj morate vedeti, da ne boste plačali več, kot ste zaslužili
Foto: Shutterstock
Pozor, nove službe: kakšne so plače tajnih agentov? 15
3 ure
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je prvič javno objavila prosta delovna mesta v agenciji, teh je devet. Objavljena razpisana mesta so na področjih: pridobivanja podatkov s tajnim
Več ▼

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je prvič javno objavila prosta delovna mesta v agenciji, teh je devet. Objavljena razpisana mesta so na področjih: pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem, informacijsko-komunikacijske infrastrukture, sistemov za pridobivanje podatkov in informacijske varnosti, vrednotenja in analiziranje podatkov, priprave informacij, ocen in prognoz in pravne podpore, priprave predpisov in drugih gradiv. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z zaposlitvijo pa so dostopna na spletni strani agencije.

Kakšne so plače?

Iz obveščevalne službe so nam sporočili, da se plače za prosta delovna mesta gibljejo med 1.128 evrov bruto in 1.173 evrov bruto za mesto referenta in svetovalca pripravnika, do 2.198 evrov bruto za podsekretarja. Tu so potem še prosta delovna mesta za višjega svetovalca, plača za to mesto znaša 1.807 evrov bruto.

Čeprav zakon o Sovi omogoča sklenitev delovnega razmerja v agenciji brez razpisa ali objave, se je agencija odločila, da prosta delovna mesta javno objavi. Konec januarja letos je agencija na svoji spletni strani že objavila poročilo o svojih aktivnostih, z aktualno objavo delovnih mest pa želi narediti naslednji korak k zastavljenemu povečanju transparentnosti delovanja, so sporočili.

Preverite tudi druge TOP službe: Top službe - Evropska komisija išče direktorja direktorata, službe še v Janssenu, NLB, Mahle, Novomaticu, Barilli in še 15 podjetjih

Pozor, nove službe: kakšne so plače tajnih agentov?
Niki Lauda: V poslu in športu ni blefa 2
4 ure

V 70. letu starosti je umrl Nicolaus Lauda, znan kot Niki Lauda, sloviti avstrijski dirkač in poslovnež. Največjo slavo je doživel v formuli ena, kjer je v letih 1975, 1977 s Ferrarijem in 1984 z McLarnom osvojil naslov svetovnega prvaka. Leta 1976 se je na dirki na Nürburgringu v hudi nesreči v gorečem dirkalniku težje poškodoval. Kljub hudim opeklinam in črnogledim napovedim zdravnikov se je na stezo vrnil že šest tednov pozneje.

Pred šestimi leti smo imeli z njim iskriv intervju. V pogovoru je med drugim poudaril, da v poslu in športu ni blefa, štejejo le rezultati.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Po uspešni karieri za volanom se je dokazal tudi v upravljavski vlogi najprej moštva Ferrari, nato Jaguar, od leta 2012 pa je bil predsednik nadzornega odbora ekipe Mercedes. Lauda je bil uspešen podjetnik, z licenco komercialnega pilota. Še v času dirkanja je ustanovil letalsko družbo Lauda Air. Najnižjo točko v svoji letalski karieri je doživel leta 1991 s strmoglavljenjem letala na Tajskem. Pozneje je letalskega prevoznika prodal Austrian Airlinesu in ustanovil podjetje Niki, ki ga je prodal dvakrat, nazadnje irskemu nizkocenovnemu prevozniku Ryanair.

»Prodaja je dokaz, da je bil Lauda spreten poslovnež, ki mu je uspelo tudi v zelo zahtevni industriji,« so zapisali na Bloombergu. V zadnjih letih je imel več zdravstvenih težav. Leta 2005 mu je žena darovala ledvico, avgusta lani pa so mu presadili pljuča.

Niki Lauda: V poslu in športu ni blefa
Foto: Jure Makovec
Top službe - EK išče direktorja, službe še v Janssenu, NLB, Mahle, Novomaticu, Barilli in še 15 podjetjih
4 ure
Pregledali smo ponudbo služb doma in v tujini ter izbrali najboljše
Na članek...

KADRI

INDUSTRIJA

TRŽENJE, PRODAJA

FINANCE, BANČNIŠTVO

PRAVO

Top službe, dražbe in subvencije v Kamniku in okolici
4 ure
Pregled priložnosti v občini in njeni okolici
Na članek...

Pred kamniškim forumom, ki bo potekal v četrtek, 23. maja, smo se ozrli za priložnostmi v občini in njeni okolici. Sestavili smo izbor TOP služb, dražb in razpisov za subvencije v Kamniku in okolici.

SLUŽBE

Top job je portal in tedenska rubrika časnika Finance. Vsak teden vam izberemo najboljše službe doma in v tujini, spremljate pa nas lahko tudi na spletni strani topjob.finance.si.

Predloge, ponudbe in pobude pošljite na spletni naslov: topjob@finance.si, kontakt v oglasnem trženju je alenka.sluga@finance.si.

DRAŽBE

SUBVENCIJE

Top službe, dražbe in subvencije v Kamniku in okolici
Če lebdeči gramofon ni dovolj, ga zdaj lahko dobite še s kristali
4 ure
V MAG-LEV Audio največ lebdečih gramofonov prodajo v ZDA, Rusiji, Nemčiji, v Sloveniji le malo
Na članek...

Bi imeli lebdeči gramofon, okrašen s kristali Swarovski? Če je vaš odgovor na to vprašanje pritrdilen, si ga zdaj lahko kupite, saj jih je naredilo novogoriško podjetje MAG-LEV Audio. Na voljo jih je 142 v beli in ravno toliko v črni različici, saj mineva 142 let od izuma fonografa. A seveda niso poceni. Če ga želite imeti, boste zanj morali odšteti več kot deset tisoč evrov (za 'klasičen' lebdeči gramofon MAG-LEV Audio boste morali odšteti dobra dva tisočaka).

Lebdeča gramofona s kristali Swarovski sta tako na voljo v beli in črni različici, kot pojasnjuje Alenka Kovač Berčič iz podjetja, pa je namenjen posebnemu segmentu kupcev, tistim, ki bi si doma želeli razkazati en malo bolj luksuzen kos.

Iz Kickstarterja do redne proizvodnje

MAG-LEV Audio so marca 2016 ustanovili lastniki oblikovalskega studia Desnahemisfera in novogoriškega Topsola, kjer se ukvarjajo s sončnimi elektrarnami. Ekipi je istega leta na Kickstarterju za lebdeči gramofon uspelo zbrati nekaj več kot 400 tisoč evrov. V razvoj tega gramofona, kjer vinilna plošča lebdi v zraku s pomočjo magnetne blazine, pa so vložili okoli 70 tisoč evrov lastnega denarja.

Zdaj, kot pojasnjuje sogovornica, imajo distributerje v več kot 40 državah, med njihovimi najboljšimi trgi pa so ameriški (tam so po besedah Kovač Berčičeve dolgo časa iskali dobrega distributerja), ruski, nemški. Slovenija je zanje majhen trg, prodajo le nekaj gramofonov na leto.

V načrtu paket

Podjetje, ki je po podatkih AJPES lani ustvarilo 606 tisoč evrov in ima okoli 15 zaposlenih, ima še vedno ročno proizvodnjo gramofonov. Delajo jih sproti, velike zaloge nimajo, pravi sogovornica in dodaja, da se trudijo, da gramofon kupcu dostavijo v tednu dni od plačila.

V prihodnje pa si, tako Kovač Berčičeva, želijo razširiti segment kupcev. V načrtu pa imajo tudi nove izdelke. Tako so med kupci zaznali željo, da bi poleg lebdečega gramofona hkrati kupili še zvočnike, morda še ojačevalce zvoka. Tako razmišljajo o nekakšnem paketu, ki bi združil vse to.

Če lebdeči gramofon ni dovolj, ga zdaj lahko dobite še s kristali
Zurnal24: Kadunc bo vladi predlagal dvig RTV prispevka 17
4 ure
Vodstvo RTVS bo vladi predlagalo dvig RTV prispevka, in sicer za 7,84 odstotka oziroma za en evro, je na včerajšnji seji programskega sveta po poročanju Žurnala potrdil generalni direktor Igor
Več ▼

Vodstvo RTVS bo vladi predlagalo dvig RTV prispevka, in sicer za 7,84 odstotka oziroma za en evro, je na včerajšnji seji programskega sveta po poročanju Žurnala potrdil generalni direktor Igor Kadunc. Razlog? Med drugim dvig plač v javnem sektorju, še pišejo kolegi z Žurnala. Za RTV prispevek trenutno plačujemo 12,75 evra.



Zurnal24: Kadunc bo vladi predlagal dvig RTV prispevka
Foto: Jure Makovec
Kaj prinašajo povezave med tajkunskimi lastniki medijev, interesi in politiko: v Rusiji novinarji protestno dali odpovedi 4
4 ure
Urednik in deset novinarjev dnevnika Kommersant je dalo odpovedi; to pomeni cela politična redakcija. Dva njihova kolega sta bila namreč odpuščena, ko sta aprila neuradno pisala samo o
Več ▼

Urednik in deset novinarjev dnevnika Kommersant je dalo odpovedi; to pomeni cela politična redakcija. Dva njihova kolega sta bila namreč odpuščena, ko sta aprila neuradno pisala samo o pričakovanih zamenjavah Putinovih tesnih zaveznikov, je že včeraj poročal Reuters.

Kommersant je vodilni poslovni dnevnik, njegov lastnik je milijarder Alisher Usmanov, nekateri mediji - denimo Russia Busniss Today - si ga drznejo označiti za tajkuna. Med drugim je največji lastnik jeklarskega konglomerata Metalloinvest.

Predstavnik za stike z javnostjo Usmanova je dejal, da lastniki ne določajo uredniške politiki, kaj šele, da bi sprejemali kadrovske odločitve, poroča Reuters.

Novinarji stvar vidijo drugače. "Lastnik ima pravico, da se odloča tudi o kadrovskih zadevah, zaposleni pa imamo pravico, da se ne strinjamo le na en način - poiščemo si novo službo," je zapisal urednik, ki je dal odpoved.

Novinarja sta letela, ker sta zapisala neuradne informacije, da zna Valentino Matviyenko, porte parole zgornjega doma parlamenta, v prihodnjih mesecih zamenjati Sergej Naryshkin, ki je na čelu ruskih zunanjih obveščevalcev.

Restavracije Jamiea Oliverja propadle, ogroženih 1.300 služb 3
4 ure
Britanske italijanske restavracije svetovno znanega kuharja Jamiea Oliverja so se znašle v hudih finančnih težavah, s tem pa tudi delovna mesta in 1.300 zaposlenih, poroča Telegraph. Družba je
Več ▼

Britanske italijanske restavracije svetovno znanega kuharja Jamiea Oliverja so se znašle v hudih finančnih težavah, s tem pa tudi delovna mesta in 1.300 zaposlenih, poroča Telegraph. Družba je že v insolventnem postopku, nadzor je prevzel KPMG. Če bodo ugotovili, da upniki v stečaju dobijo več in da se "prisilka" ne splača, je konec. Sodeč po reakciji Oliverja je to bolj verjetno.

Banke so v gostinskem imperiju nasedle z več deset milijoni funtov. Največji finančni upnik je HSBC, ki naj bi posodila 37 milijonov funtov.

Aktualni insolventni postopek prihaja le dve leti po prostovoljnem finančnem in poslovnem prestrukturiranju Oliverjevih restavracij, ki pa očitno ni bilo dovolj. Mednarodni posli in restavracije bodo poslovale zunaj britanskega insolventnega postopka.

Oliver je sporočil, da je žalosten, ker se je tako končalo. Zahvalil se je vsem zaposlenim in dobaviteljem, ki so v posel več kot desetletje dajali "srce in dušo". Prav tako se je zahvalil strankam. Poslovni neuspeh je pospremil z družbenim uspehom. "Z Jamie's Italian smo začeli leta 2008, da bi spremenili gostinsko izkušnjo srednjega cenovnega razreda, da bi ljudi ozavestili o prvovrstnih surovinah za zmerno ceno, o pomenu odgovornega ravnanja z živalmi, da bi jim ponudili odlično hrano in dobro storitev. To nam je uspelo."

Za koliko je ljubljanski KPL prodal Tovarno asfalta Črnuče?
4 ure
TAČ je lani posloval daleč najbolje v zadnjih letih
Na članek...

Ljubljanski KPL, ki je v lasti družbe MG Mind iz Republike srbske, je v začetku leta prodal Tovarno asfalta Črnuče (TAČ). Kupec je banjaluška družba Ban Gradnja. Kako posluje TAČ in za koliko ga je prodal KPL?

KPL je 100-odstotni delež Tovarne asfalta Črnuče prodal konec letošnjega februarja. Kupec je banjaluška družba Ban Gradnje, iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je za TAČ plačala 5,7 milijona evrov. KPL je večinski, več kot 90-odstotni delež TAČ prevzel poleti 2016, in sicer prek dokapitalizacije v višini 5,5 milijona evrov. Glede na lanski EBITDA, ki je znašal 2,4 milijona evrov, je bilo podjetje prodano razmeroma poceni.

Kdo je novi lastnik?

Po pisanju banjaluških medijev je Ban Gradnja maja 2017 ustanovljeno podjetje, ki se ukvarja z gradnjo cest. Kot lastnik družbe, tako je januarja poročal portal Capital.ba, je naveden Nenad Babić. Ban Gradnjo z lastnikom KPL – MG Mindom, ki je v lasti Mladena Milanovića – družita vsaj dve stvari.

Prvič, tako MG Mind kot Ban Gradnja sta v zadnjih mesecih postala (so)lastnika banjaluške Nove banke. MG Mind ima v lasti 21-, Ban Gradnja pa 6,8-odstotni delež banke.

In drugič, banjaluški mediji pišejo, da je direktorica Ban Gradenj Manuela Došenović v preteklosti vodila eno od podjetij, ki sodijo pod okrilje MG Minda.

Kako posluje TAČ?

Leto 2018 je bilo za TAČ – podobno kot za njegovega zdaj že prejšnjega lastnika KPL – izjemno. Družba je ustvarila 8,7 milijona evrov prihodkov (leto prej 4,8 milijona), čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 2017 potrojil, znašal je 1,7 milijona evrov. Družba se je v zadnjih letih tudi uspešno razdolžila, konec minulega leta je imela za 1,6 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.

Za koliko je ljubljanski KPL prodal Tovarno asfalta Črnuče?
Boštjan Gorjup bo še dve leti predsednik GZS
5 ur
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na današnji ustanovni seji v Ljubljani za predsednika zbornice za prihodnji dve leti znova izvolila Boštjana Gorjupa, sicer direktorja družbe
Več ▼

Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na današnji ustanovni seji v Ljubljani za predsednika zbornice za prihodnji dve leti znova izvolila Boštjana Gorjupa, sicer direktorja družbe BSH Hišni aparati. Za njegovo imenovanje je glasovalo 69 članov, proti jih je bilo sedem. (STA)

Kviz: Komu dati glas na evropskih volitvah 4
5 ur

Ne veste, koga v nedeljo izbrati na evropskih volitvah? Rešite naš kviz 20 vprašanj (vsa ponujajo odgovor DA ali NE) in morda se boste lažje odločili.

V kviz smo vključili le odgovore strank, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo nezanemarljiv delež glasov na volitvah.

Pri službi za odnose z javnostjo SDS poudarjajo, da se na vsa vprašanja ne da odgovoriti samo pritrdilno ali nikalno in da so izbrali tisto možnost, ki jim je najbližja. Pri Stranki Alenke Bratušek pa so nam pojasnili, da na vprašanje o hrvaškem vstopu v šengen ne morejo odgovoriti z 'da' ali 'ne' in zato na to vprašanje niso odgovorili. Tudi Socialni demokrati so nam sporočili, da na tri vprašanja ne morejo odgovoriti pritrdilo ali nikalno, zato treh njihovih odgovorov v kvizu nismo mogli upoštevati. Iz Levice so nam ob vseh vprašanjih poslali še dodatna pojasnila, a jih v kvizu nismo mogli objaviti.

Kviz: Komu dati glas na evropskih volitvah
Foto: Arnaud DEVILLERS/EP
Dajte Venezuelcem status begunca 11
5 ur
Združeni narodi so pozvali, da naj se Venezuelcem prizna status beguncev, poroča Reuters. To pomeni, da so izenačeni s tistimi, ki bežijo zaradi vojne. Čeprav Venezuelci državo zapuščajo
Več ▼

Združeni narodi so pozvali, da naj se Venezuelcem prizna status beguncev, poroča Reuters. To pomeni, da so izenačeni s tistimi, ki bežijo zaradi vojne. Čeprav Venezuelci državo zapuščajo zaradi politične in ekonomske krize, je vprašanje življenja ali smrti, da dobijo azil in da se jih ne deportira.

Od leta 2015 je Venezuelo zapustilo tri milijone ljudi, še vedno jih na dan odide med tri in pet tisoč. Združeni narodi so objavili tudi priporočila, kako ravnati z Venezuelci, ki jih je politični režim dobesedno sestradal.

Sava Re z 0,95 evra dividende 1
5 ur
Delničarji Save Re oziroma Zavarovalne skupine Sava so na današnji skupščini delničarjev izglasovali 0,95 evra bruto dividende (skupaj je to 14,7 milijona evrov). Predsednik uprave Marko Jazbec
Več ▼

Delničarji Save Re oziroma Zavarovalne skupine Sava so na današnji skupščini delničarjev izglasovali 0,95 evra bruto dividende (skupaj je to 14,7 milijona evrov). Predsednik uprave Marko Jazbec jesza leto 2019 napovedal več kot 555 milijonov evrov bruto premije (deset milijonov več kot lani) in višji dobiček, ki naj bi znašal vsaj 43 milijona evrov. To je sicer tolikšen kot lanski.

Delničarji so podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu.