Manager
Eko skladu dodaten denar za spodbude podjetjem in posameznikom
11.07.2018 14:55
Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letos, po katerem bo sklad dobil več denarja iz sklada za podnebne spremembe. Letos bo tako namesto sprva predvidenih 12,5
Več ▼

Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letos, po katerem bo sklad dobil več denarja iz sklada za podnebne spremembe. Letos bo tako namesto sprva predvidenih 12,5 milijona evrov dobil 41,9 milijona evrov.

Za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami na celotnem območju Slovenije je po novem predvidenih do 15 milijonov evrov (kar je dodatnih pet milijonov evrov), za izgradnjo kolesarske infrastrukture 3,5 milijona evrov (dodatnih 1,5 milijona evrov) ter za nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil do 21 milijonov evrov (dodatnih 17,2 milijona evrov).

Ker se tako pri občanih kot podjetjih povečuje zanimanje za posojila Eko sklada za financiranje okoljskih naložb, bo Eko sklad za ta namen lahko zagotovil več sredstev od prvotno načrtovanih, tako da bo za kreditiranje okoljskih naložb na razpolago do 50 milijonov evrov. (STA)

Trump dosegel spremembe v prostotrgovinskem sporazumu z Južno Korejo 3
1 ura
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v New Yorku z južnokorejskim predsednikom Moon Jae-inom podpisal nekoliko spremenjeni trgovinski sporazum med državama, ob robu zasedanja 73.
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v New Yorku z južnokorejskim predsednikom Moon Jae-inom podpisal nekoliko spremenjeni trgovinski sporazum med državama, ob robu zasedanja 73. Generalne skupščine ZN pa se je sešel tudi s predsednikoma Francije in Egipta. (STA)

Minister Leben, tu preži še ena grožnja odpadkovnega kolapsa
9 ur
Količine nepobranih odpadnih sveč so večje kot lani ob tem času, ob 1. novembru pa se bo dotok odpadnih sveč še povečal, svarijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.
Na članek...

Lani ob tem času je bilo v skladiščih komunalnih podjetij in upravljalcev pokopališč nekaj manj kot tisoč ton odpadnih nagrobnih sveč, letos pa jih je bilo konec julija 1.285 tisoč ton in se od takrat ni bistveno spremenilo. Lanske zaloge neodpeljanih sveč so bile manjše od letošnjih, ker je bilo iz prejšnjega leta preneseno manj sveč.

V Zbornici komunalnega gospodarstva so pred nekaj dnevi ugotavljali, da se lahko zaloga nepobranih sveč okoli 1. novembra poveča na približno 2.500 ton. Nosilci izvajanja skupnih načrtov namreč ne prevzemajo toliko odpadnih sveč, da bi se zaloge začele zmanjševati.

Kakšen je sistem zbiranja odpadnih nagrobnih sveč? Ravnanje z njimi je organizirano po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da morajo proizvajalci in pridobitelji iz EU ter uvozniki iz tretjih držav zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč pri komunalnih podjetjih in upravljavcih pokopališč. Zagotoviti morajo tudi predelavo in pravnati stroške. Obveznost lahko izpolnijo sami, lahko pa jo izpolnijo v okviru skupnega načrta, ki ga izvajajo štiri podjetja: Prons, Sveko, Interseroh in Zeos.

Do težav prihaja, ker izvajalci skupnega načrta ne prevzemajo v zadostnih količinah, pojasnjujejo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Komunalna podjetja imajo zato dodatne stroške. Pokrivajo jih z dohodki od drugih storitev, kar pomeni, da je ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami plačano dvakrat:

● prvič ga plača kupec ob nakupu sveče,

● drugič pa gospodinjstvo ob poravnavi komunalne položnice.

Skladiščenje na dvoriščih komunalnih podjetij povzroča okoljsko škodo. Zaradi razkrajanja plastike se z izcednimi vodami sprošča klor, topi se parafin, ki teče po nemalokrat neurejenih površinah, so pojasnili na zbornici.

Dodatna obremenitev skladišč komunalnih podjetij, ki so že sedaj prepolna, lahko povzroči kolaps celotnega sistema za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, so še dodali.

»Zaradi stalnih zastojev pri prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč nastaja po Sloveniji več morebitnih žarišč za nastanek okoljskih nesreč,« je junija zapisal direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc v dopisu bivši ministrici Ireni Majcen.

Spomnimo, da je pred nekaj meseci zagorelo v ljutomerskem Eko Plastkomu, enemu od predelovalcev odpadnih nagrobnih sveč.

V komunalni zbornici vrsto let opozarjajo okoljsko ministrstvo na težave z neprevzemanjem odpadnih nagrobnih sveč. Kot pravijo, vedno dobijo podoben odgovor: "Zakonodaja je slaba, razmer zato ni mogoče urediti."

Da sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ni urejen, pa je lani ugotovilo tudi Računsko sodišče.

»Ob zamenjavi na vrhu ministrstva za okolje upamo, da bo dovolj dobre volje, da se zadeve po desetletju končno uredijo,« pravijo na komunalni zbornici.

Minister Leben, tu preži še ena grožnja odpadkovnega kolapsa
Je menjava kariere res mogoča? Kako je Lovro šel od selilca do programerja. (OGLAS)
10 ur

Povprečna oseba porabi 90.000 ur svojega življenja v službi. 80% ljudi pa pravi, da jim njihova služba ni všeč. Si ena/eden izmed njih? Kaj te ustavlja pri iskanju boljše zaposlitve?

Eno zelo iskanih znanj je zagotovo programiranje. Povpraševanje po IT-strokovnjakih je ogromno! Najbolj vroči IKT-poklici bodo do leta 2027 v zahodni Evropi ustvarili pol milijona novih delovnih mest. Kot pravi Jure, je programiranje...

“...odlična priložnost za začetek. Naučiš se osnov, kasneje lahko svoje znanje izpopolnjuješ in gradiš kariero v tej smeri.” - Jure -

Namesto voznika tovornjaka - programer!

Jernej si je kot otrok želel postati voznik tovornjaka, vendar je sedaj ponosen na to, da je začel z učenjem programiranja, saj se mu je, kot pravi, odprl čisto nov, do takrat neznan svet, v katerem zelo uživa. Jernej je mnenja, da je programiranje izziv, v katerega je vredno vložiti čas in trud.

Za programiranje nisi nikoli prestar

“Sam sem se že pred tečaji srečal s programiranjem, vendar sem se šele z obiskom SmartNinje zavestno odločil, da bi se s tem morda tudi bolj zares ukvarjal.”

… pravi Borut, ki je imel največ pomislekov o tem ali za kaj takega sploh ima kakšen potencial, še bolj pa o tem ali je za tako odločitev že prestar. Izkazalo se je, da ni.

Programiranje v osnovi pomeni reševanje problemov, pri tem pa človek za tako reševanje uporablja različna orodja in programske jezike. Do rešitve se pogosto da priti na več različnih načinov, pri tem pa je potrebno veliko učenja in nabiranja izkušenj. Človek ne sme stagnirati, saj gredo tehnologije hitro naprej.

“Ni treba, da je vse pravilno in brez napak, ampak da se aktivno učiš ob ustvarjanju lastnih projektov.” - Borut -

Borut trenutno dela kot programer v podjetju, ki upravlja sofisticiran spletni algoritem za nakup in prodajo avtomobilov na različnih evropskih trgih.

Učenje v skupini je lažje

Filip vidi programiranje kot odlično priložnost. Že pred obiskom tečaja se je sam poskušal učiti programiranja, ampak mu ni uspelo. Ni bil dovolj vztrajen, da bi prišel čez “prvo stopničko”.

Na SmartNinja tečaju je bilo drugače. Učenje v skupini ter s pomočjo inštruktorja, je prineslo tisti zagon, ki ga je potreboval. Tam je tako pridobil dovolj znanja za začetek svoje programerske kariere. Njegov nasvet za tiste, ki se podajajo na programersko pot je:

“Ne prehitevati stvari, osnove vsakega jezika/tehnologije so zelo pomembne. Pa samo lotit se je treba, programiranje je trenutno odlična priložnost.” - Filip -

Filip danes dela kot programer v znanem in uspešnem slovenskem IT podjetju, ki za tuje (predvsem angleške) naročnike razvija programsko opremo.

Od selilca do programerja

Kako priti od selilca do službe programerja ve Lovro, ki je najbolj ponosen na menjavo kariere, ki jo je pred kratkim uspešno izvedel. Dobre štiri mesece nazaj je delal v selitvenem servisu, še pred tem pa v skladišču avto delov.

Prvi korak k novi karieri je naredil, ko se je vpisal na študij informatike na višjo šolo. Po pol leta je ugotovil, da tam dobi premalo praktičnega znanja s katerim bi lahko dobil službo. Nato se je odločil obiskati tečaj SmartNinje iz osnov podatkovnih baz, kjer je dobil dovolj znanja za resen začetek IT dela.

Na tečaju je od inštruktorja dobil kontakt IT podjetja, kjer si je priboril možnost za 3-mesečno opravljanje prakse za delo s podatkovnimi bazami. Dal je odpoved v selitvenem servisu in se prijavil še na en tečaj SmartNinje (Web development). Kombinacija znanja in dela se mu je obrestovala, saj je nato dobil zaposlitev kot junior web developer.

“V prihodnosti se vidim kot programer z lastnim s.p. in projekti, ki mi bodo všeč in jih ne bom delal (samo) zaradi denarja, z urnikom, ki si ga bom sam pisal, da bo več časa za interesne dejavnosti, šport in izlete v naravo.” - Lovro -

Najdi in razvij svoj talent

V vsakem izmed nas se skrivajo talenti, ki jih mnogokrat tradicionalni izobraževalni sistem ne prepozna. Misija SmartNinje je ljudem pomagati odkriti in razviti talente ter veščine na sodobnem IT področju. Veščine, ki ti pomagajo začeti novo kariero. V ta namen organiziramo najboljše tečaje programiranja, tako za popolne začetnike, kot tudi že obstoječe programerje.

Če te tvoja trenutna služba ne osrečuje - zakaj ne bi preizkusil/a nekaj drugačnega? Mogoče je prav programiranje tista stvar.

Je menjava kariere res mogoča? Kako je Lovro šel od selilca do programerja.
Pod vročo pločevino ponuja presenetljivo veliko novega 1
10 ur
Prenova je Mazdini uspešnici CX-3 na pogled resda prinesla le subtilne spremembe, zato pa bodo mnoge novosti toliko bolj cenili voznik in sopotniki. K nam pride še ta mesec z začetno ceno 16 tisoč evrov.
Na članek...

Španska Andaluzija je pokrajina kot iz razglednice. Poleg slikovitih vrhov, žgoče obale in neskončnih nasadov oljk nikjer ne najdemo tako posebne arhitekture, kot prav tam. Kombinacija mavrskih in zahodnih elementov je ustvarila popolnost, ki jo milijoni občudujejo še danes, poleg prekrasnih palač z osupljivimi vrtovi pa poglede pritegnejo tudi bele fasade hiš z živahnimi cvetovi.

Zares odlična kulisa za premiero prenovljenega CX-3, športnega terenca, ki je tudi zavoljo privlačne oblike v zadnjih treh letih pritegnil mnogo pogledov, tudi s pomočjo drugih adutov osvojil kar lepo število src ter postal najbolje prodajana Mazda.

Prav zato nismo bili začudeni, ko smo ob snidenju s prenovljeno Mazdo CX-3 v rojstnem mestu umetnika Pabla Picassa spremembe na avtomobilu iskali s povečevalnim steklom.

Da ne boste preveč tuhtali, nova prednja maska je zdaj sestavljena iz dvojnih letvic, pozorno oko bo opazilo še rahlo drugačne prednje žaromete (po želji so prvič tudi matrični) in novo grafiko na zadnjih, dodali so še nova 18-palčna platišča ter nov odtenek kristalno rdeče barve.

Ravno revolucije pri Mazdi razumljivo niso zganjali, saj se zmagovalnega konja ne menja, so pa nekaj več sprememb namenili notranjosti.

Semiš na armaturni plošči ni le prijeten na otip, ampak CX-3 še malce približa premijskemu razredu, klasična ročna zavora se je umaknila gumbu, zato pa je med sedežema zdaj več prostora za odlaganje kozarčkov ali plastenk.

Pri Mazdi so upoštevali pripombe voznikov, zato je zdaj naslonjalo za roke serijsko, prvič so na voljo tudi električno pomični usnjeni sedeži s spominsko funkcijo.

Počutje v Mazdi CX-3 je tako spredaj odlično, zadaj pa bolj utesnjeno, a je zdaj na voljo naslonjalo za roke z dvema držaloma za pijačo.

Moderna notranjost pušča zelo kakovosten vtis, zlahka pa boste našli tudi ugoden položaj za volanom. Prav vožnje smo se na poti proti spektakularni Rondi - o mestu je v svojih knjigah pisal Hemingway, občudovala pa sta ga tudi Heinrich Maria Rilke in Hans Christian Andersen - najbolj veselili, saj je CX-3 na cesti odličen.

Na trenutke se je zdelo, da se vozimo v kompaktni kombilimuzini, ne pa v SUV vozilu, ki je od tal vseeno oddaljen skoraj 16 centimetrov. Inženirji so namreč poskrbeli za novo kalibracijo električnega servoojačevalnika, vgradili nove debelejše vzmeti in blažilnike, zmanjšali sprednji prečni stabilizator in izboljšali togost karoserije.

K uživaški vožnji poleg zglednega podvozja pripomore tudi serijski sistem GVC (G-Vectoring Control). Sistem na podlagi položaja volana upravlja z motornim navorom, hkrati nadzira prečne in vzdolžne pospeške ter zavorno silo, s tem pa zagotavlja precej manj podkrmarjenih občutkov v ovinkih.

Teh je bilo v zaledju Malage in Marbelle precej, kljub dokaj visokemu ritmu za volanom različice G150 AWD z dvolitrskim bencinskim atmosfercem s 150 “konji”, štirikolesnim pogonom in 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom pa nikomur ni bilo slabo.

Na posameznih bolj spolzkih odsekih je na pomoč priskočil štirikolesni pogon, v zavojih smo tako zlahka pilili samozavest, menjalnik je v načinu Sport prestavljal kasneje, ušesa pa je nagradilo vrtenje motorja vse do 7.000 vrtljajev. Ni kaj, CX-3 te težko pusti ravnodušnega.

Po malce dirkaških vložkih je napočil čas za spoznavanje prostorninsko večjega 1,8-litrskega turbodizla s 85 kilovati (115 konji) in 270 Nm navora. Motor se je v mestu in tudi na odprtih cestah izkazal s prožnostjo, a šele nad 1.900 vrtljaji. Pod to mejo je precej anemičen, zato pa se pod črto odkupi z nizko porabo, ki bo le stežka presegla pet litrov.

Pod desnico je bil tokrat ročni menjalnik, ki je vzorno natančen in lahkoten, a gotovo bi se dizlu dobro podal tudi samodejni menjalnik, za katerega je treba odšteti 1.800 evrov. Bolj dinamični vozniki naj razmislijo o štirikolesnem pogonu (1.800 evrov), saj je nos precej težak in pri pretiravanju rad sili z ovinka.

Pri Mazdi si letos obetajo rekordno leto, levji delež naj bi - vsaj v Evropi - prinesla prav CX-3. Čeprav je na pogled skoraj taka kot prej, ponuja dovolj novega, da se za tržni uspeh ne gre bati. Pri nas bo na voljo v kratkem, cene pa se začnejo pri 16.090 evrih.

Pod vročo pločevino ponuja presenetljivo veliko novega
So električni avti tudi v Sloveniji razprodani? Analizirali smo trg 1
11 ur
Katere električne avtomobile lahko pri nas dobite takoj, na katere pa boste čakali zelo dolgo
Na članek...

»Električnih avtov ni oziroma se nanje dolgo čaka,« so poudarili gostje našega posveta zelena mobilnost. »Sredstev Eko sklada letos ne bomo izčrpali, saj prodaja komaj kaj raste, avtov ni,« je dodal šef Eko sklada. Trgovci menijo drugače, razen Nissana.

Električni avtomobili so v zadnjem letu postali pravi prodajni hit, saj se prodajajo kot vroče žemljice. Novi Nissanov leaf je denimo zbral že 37 tisoč naročil v Evropi, v prvi polovici leta so jih dobavili 18 tisoč, čakalna vrsta pa se daljša. Preverili smo, kako je z dobavami leafa, kako z drugimi modeli. Podjetja so namreč potarnala, da avtov ni mogoče dobiti, sredstva Eko sklada pa letos spet ne bodo počrpana.

Najbolj vroč električni avto tega leta je novi nissan leaf, na katerega čaka vsa Evropa. Za Slovenijo in Hrvaško je letos predvidenih 50 vozil, prodali pa bi jih lahko 200 ali več, je povedal šef prodaje Nissana za regijo Adriatic Marjan Murn. V Nissanu sicer ne povedo, kakšne so čakalne dobe za leafa.

A glede na to, da se tudi neuradni trgovci (Plan-net Solar) za nakup obračajo k slovenskemu distributerju (spomladi so avte kupili v Avstriji), je leaf razprodan po vsej Evropi. Plan-net Solar je letos sicer že prodal celotno kvoto leafov, 29 vozil.

Kako pa je z drugimi znamkami, ki prav tako ponujajo električne avte?

BMW z dobavo nima težav

»V BMW Group je običajna čakalna doba za električna vozila BMW i in priključna hibridna vozila BMW iPerformance do dva meseca, kar se našim strankam zdi popolnoma sprejemljivo. V BMW Group Slovenija pa smo poskrbeli tudi, da imamo dovolj bogato zalogo električnih vozil, kar pomeni, da stranke, ki se odločijo za vozilo iz zaloge, lahko tega dobijo tudi v nekaj dneh oziroma tednih. Tako pri električnih vozilih ni motenj v proizvodnji oziroma dobavi na trge, nam je pojasnila Maja Ilec iz BMW Group Slovenija.

Renault tudi ne …

»Pri nas (Renaultu) je treba v tovarno naročiti električni avto, če ima kupec posebne želje za kombinacijo barv in opreme. Sicer pa je v zalogi precej vozil. Za zoe, če želi recimo kupec kako drugo kombinacijo barve in opreme, kot je v zalogi, je čakalna doba približno tri mesece, kar pa ne odstopa od klasičnih čakalnih dob za “navadna” vozila, če se naročajo v proizvodnjo. Velja pa, da zanimanje za električna vozila na vseh razvitih trgih iz leta v leto raste, zato tudi v Sloveniji tako za letos kot za prihodnja leta pričakujemo počasno, a vztrajno dvigovanje naše prodaje v primerjavi s prejšnjimi leti. Graf prodaje je in bo torej lepo obrnjen navzgor,” nam je sporočil Rok Istenič iz Renaulta Nissana Slovenije.

Na e-volkswagne se čaka tri mesece

»Volkswagna e-up! in e-golf sta normalno dobavljiva v približno treh mesecih. Nekaj e-golfov imamo tudi v zalogi. Kar zadeva prodajne številke, pa za letos načrtujemo okoli 60 vozil e-golf in 2 e-up!. Lani smo dobavili 39 e-golfov in pet e-upov,« pravi Edo Strajnar iz Porscheja Slovenije.

Letos kar 115 električnih smartov!

Malce daljša je čakalna vrsta za električni smart če ga naročite danes, ga dobite šele januarja 2019. Sicer je Autocommerce za sistem car sharinga lani prodal 24 električnih smartov, letos pa že 54 (poleg tega še šest končnim uporabnikom). Do konca leta pa se bo številka povzpela na 115 vozil, nam je sporočila Mojca Esih Lah iz Autocommercea.

So električni avti tudi v Sloveniji razprodani? Analizirali smo trg
Stroški dela pri gradnji stanovanj zrasli za desetino
13 ur
Slovenska gradbena podjetja letos zaposlujejo več delavcev, visoka konjunktura pa poganja rast plač in tudi stroškov gradbenega materiala
Na članek...

Statistični urad Republike Slovenije je v začetku septembra med drugim objavil podatek, da so se v prvem četrtletju letos stroški pri gradnji stanovanjskih stavb zvišali za 10,1 odstotka, stroški materiala pa za 2,2 odstotka. V slovenskih gradbenih podjetjih zaposlujejo nove delavce, zato raste tako kumulativna vrednost stroškov dela, kot tudi sama višina plač.

Tri slovenska gradbena podjetja smo povprašali, kako se gibljejo število zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega in plače. Njihovi odgovori potrjujejo ugotovitve osrednje slovenske statistične ustanove.

Pomgrad: plače dvignili za okoli pet odstotkov

V Pomgradu je bilo lani zaposlenih 724 ljudi, kar je 111 več kot leto pred tem. Zaradi večjega povpraševanja po gradbenih storitvah tudi letos zaposlujejo dodatne sodelavce, predvsem na področju gradbene operative. Leta 2017 so stroški dela na zaposlenega v skupini Pomgrad znašali 24 tisoč evrov, kar je primerljivo s stroški dela na zaposlenega leta 2016. Kumulativni stroški dela so leta 2017 tako znašali 17,5 milijona evrov, kar je približno dva milijona evrov več kot leta 2016.

»Letos smo izvedli nelinearni dvig plač, s katerim smo jih v povprečju zvišali za nekaj manj kot pet odstotkov. Najbolj so zrasle plače delavcem v gradbeni operativi,« nam je povedala vodja splošnega in kadrovskega oddelka v Pomgradu Alenka Samec. Lanska dodana vrednost na zaposlenega v skupini Pomgrad je znašala 39 tisoč evrov in je primerljiva z letom 2016.

GIC gradnje: za stroške dela 11 odstotkov več

V podjetju GIC gradnje o tem, za koliko so se zvišale plače gradbenih delavcev in inženirjev, ne odgovarjajo, saj se v njihovi družbi prepleta dejavnost gradbeništva, trgovinske dejavnosti in proizvodnje betonskih mešanic ter betonskih izdelkov. So pa v letu dni zaposlili pet novih delavcev, zdaj jih imajo 95. Skupni stroški dela so se v prvih šestih mesecih na letni ravni zvišali za dobrin 151 tisoč evrov oziroma za dobrih 11 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega se je v tem času zvišala za 8,5 odstotka ali za dobrih 1.500 evrov.

Kolektor: stroški dela višji za četrtino

V Kolektorju ocenjujejo, da so se kumulativni stroški dela v letu dni zvišali za okoli četrtino. Poleg javnih naročil infrastrukturnih in drugih javnih projektov povpraševanje po gradbenih delih dvigujejo tudi zasebne investicije v poslovne in stanovanjske objekte. Te spodbujajo rasti cen na nepremičninskem trgu. Prosta delovna mesta naraščajo verjetno najhitreje prav v gradbeništvu, vendar se število zaposlenih v tem podjetju ne povečuje tako hitro. Beležijo nekajodstotno rast zaposlovanja, trenutno je pri njih zaposlenih okoli 600 delavcev.

Metodologija izračuna

Zanimalo nas je, kako statistični urad izračunava stroške dela. Oprli smo se na metodologijo izračunavanja gradbenih stroškov za nova stanovanja, v katerem so sešteti stroški gradbenih materialov in stroški dela. Vprašanje pa ostaja, ali statistika podaja skupno maso stroškov dela ali stroške dela na enoto proizvoda. »Indeks stroškov dela prikazuje četrtletno gibanje stroškov za dejansko opravljeno delovno uro,« je zapisano v metodologiji statističnega urada za izračunavanje stroškov dela pri gradnji novih stanovanj, kamor analitiki vključijo tudi stroške gradbenega materiala. Iz tega je mogoče sklepati, da so se v drugem četrtletju plače, zvišale. Podatke pridobijo iz statističnih raziskovanj, objavljenih v mesečnem poročilu o izplačanih plačah pri pravnih osebah. V raziskave zajamejo vso ciljno populacijo. To so vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gradbene dejavnosti v Sloveniji.

Statistika je zaznala, da zaradi izjemno velikih rasti gradbenih del rastejo tudi stroški gradnje novih stanovanj. V drugem četrtletju letos so zrasli za 2,1 odstotka, na letni ravni, torej v primerjavi z drugim četrtletjem 2017, pa za 5,9 odstotka. V prvem polletju letos so bili stroški za 3,5 odstotka višji kot v istem obdobju leta 2017. Od povprečja leta 2015 so zrasli za 6,4 odstotka.

Stroški dela pri gradnji stanovanj zrasli za desetino
(Nepremičnina tedna) Skladiščni objekt v bližini Ljubljane (OGLAS)
13 ur

V Zgornjih Gameljnah sta na 11 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču naprodaj nekaj več kot 3.700 kvadratnih metrov veliko skladišče in okoli 1.200 kvadratnih metrov velika poslovna stavba, ki sta bili zgrajeni leta 1970.

Na lokaciji je mogoče opravljati več poslovnih dejavnosti, nepremičnina ima urejen dostop za tovorna vozila in več zunanjih parkirnih mest pred objektom.

Lahko pa je zelo zanimiva tudi za investicijo. Zemljišče je v postopku spremembe namenske rabe, predvidoma za poslovno-stanovanjsko gradnjo.

Cena: 5,63 milijona evrov

Prodaja: Heta Asset Resolution

(Nepremičnina tedna) Skladiščni objekt v bližini Ljubljane
Najbolj brani članki danes
14 ur
1. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 20202. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …3. Kako zelo požrešna je naša država?4. Se bo cena dizla po treh
Več ▼

1. Roubini in Rosa: Uvod v recesijo in finančno krizo 2020

2. V energetiki se vse draži: kurilno olje, plin, elektrika …

3. Kako zelo požrešna je naša država?

4. Se bo cena dizla po treh zaporednih dvigih v torek le ustalila?

5. Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov

6. TOP dražbe: stanovanja in hiše v Ljubljani, Kranju in na Obali in ford S-max

7. Populista za guvernerja? Ne, hvala

8. Top službe - Banka Slovenije išče direktorja oddelkov; zaposlujejo še Dars, Philips, Krka, Starkom, Spar in še 15 podjetij

9. NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013

10. Francozi se vračajo z zmogljivima priključnima hibridoma

Kadrovski pretresi v Hitu: Mlakarja razrešili zaradi 'hujših kršitev' 1
14 ur

Nadzorni svet večinsko državnega Hita je odstavil predsednika uprave Janeza Mlakarja, po naših neuradnih podatkih krivdno. Za začasnega šefa so imenovali Danijela Mlečnika, ki je šef igralništva v družbi. Razlog za odpoklic Mlakarja naj bi bil prav upad prihodkov iz igralništva. V nadzornem svetu, neuradno, niso bili vsi enakega mnenja. Mlakar je upravo Hita vodil od aprila lani, v tej je bil še Tevž Korent, ki je tudi odpoklican.

Ko smo o vsem tem želeli povprašati predsednika nadzornega sveta Marjana Pintarja (na fotografiji desno), sicer šefa Soških elektrarn, nas je odpravil s tem, naj počakamo na pisno sporočilo kot vsi drugi. Tudi na vprašanja ni želel odgovarjati. »Jutri bomo pojasnili,« je odgovoril Pintar.

Sporočila nismo dobili, zato navajamo, kar iz sporočila Hita navaja STA: »Člana uprave sta bila razrešena zaradi nesposobnosti vodenja poslov družbe Hit in hujših kršitev obveznosti. Za čas do izvedbe javnega razpisa, vendar za največ 60 dni, bo družbo Hit začasno kot predsednik uprave vodil Danjel Mlečnik. Mlečnik, ki je v družbi Hit zaposlen od leta 1989, je do nedavnega vodil sektor igralništva in turizma, pred tem pa je opravljal funkcijo vodje razvoja. Med letoma 2009 in 2015 je vodil Hitovo odvisno družbo Hit Montenegro, še pred tem pa Hitov prvi igralniško-zabaviščni center Park v Novi Gorici.«

Hit je sicer v 66,66-odstotni državni lasti, preostalo imajo v lasti občine, v katerih delujejo družba in njene hčere. Največ, 22,1 odstotka, ima mestna občina Nova Gorica, preostanek pa Šempeter - Vrtojba, Kranjska Gora, Renče - Vogrsko, Rogaška Slatina, Novo mesto, Straža in Šmarješke Toplice.

Kadrovski pretresi v Hitu: Mlakarja razrešili zaradi 'hujših kršitev'
Naslovne zgodbe Financ
15 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
V Silicijevi dolini ženske dokaj enakovredno plačane, a precej težje do delniških opcij
16 ur

Ko je mlada kandidatka dobila ponudbo za zaposlitev v Lyftu, ameriškem podjetju za posredovanje prevozov, ki tekmuje z Uberjem in je eno največjih zasebnih podjetij v Silicijevi dolini, financiranih s tveganim kapitalom, je bila navdušena. Vse dokler ni svoje ponudbe primerjala s tisto, ki jo je dobil njen prijatelj. Za delo na enakem delovnem mestu programerskega inženirja in z enakimi delovnimi izkušnjami je prijatelj dobival sicer podobno plačo, kot so jo ponudili njej, a njemu so ob tem dali dvakrat več delniških opcij. Ko je mlada inženirka vprašala kadrovnika za dodatne delniške opcije, ji je ta odgovoril, da je ponudba standardna in da se o njej ni mogoče pogajati. Delo je sprejela. A čez nekaj mesecev, ko se je pri nekaj sodelavcih, zaposlenih na enaki ravni, pozanimala, koliko delniških opcij so dobili, je ugotovila, da ima tudi približno ducat vprašanih moških dvakrat toliko opcij kot ona. Ko je vprašala vodjo za povečanje števila delniških opcij, jih je takoj dobila.

»Počutila sem se zelo podcenjeno,« pravi sogovornica, ki je zahtevala anonimnost, saj ima v pogodbi klavzulo o nerazkrivanju podatkov o plačilu. »Preveval me je občutek nepravičnosti in razočaranosti. Čeprav sama nisem imela informacij, ki sem jih potrebovala, da bi spremenila to številko, jih je nekdo drug imel. In ta nekdo bi moral opozoriti na to.«

V Silicijevi dolini so plače visoke in delnice tveganih start-upov so pogosto na koncu vredne nič. A če zagonsko podjetje nekdo kupi ali postane javna delniška družba, so njegove delnice na koncu lahko vredne precej več kot vse plače skupaj. Tako velik uspeh ustvarja nov razred angelskih vlagateljev in ustanoviteljev zagonskih podjetij, občasno pa tudi novega milijarderja. Najnovejša raziskava kaže, da so delnice zaposlenih in ustanoviteljev podjetij v tehnološki panogi, zaradi katerih lahko lastniki postanejo smešno bogati, nesorazmerno razporejene v prid moških. Julija je platforma za upravljanje lastniškega kapitala Carta proučila podatke skoraj 180 tisoč zaposlenih in več kot šest tisoč podjetij. V objavi 18. septembra so navedli ugotovitve: na vsak dolar lastniškega kapitala v lasti moških imajo ženske le 47 centov lastniškega kapitala.

Ne gre zgolj za to, da je med ustanovitelji in zaposlenimi več moških kot žensk. Po podatkih Carte je med zaposlenimi z lastniškim deležem 35 odstotkov žensk, ki pa imajo zgolj 20 odstotkov lastniškega kapitala zaposlenih. Med ustanovitelji je 13 odstotkov ženk, ki pa imajo zgolj šest odstotkov vsega lastniškega kapitala med ustanovitelji. (Prej omenjenih 47 centov ne odseva položaja zaposlenih v podjetju.)

Da so ženske premalo zastopane in podplačane, je močno zakoreninjen pojav v panogah z najvišjimi plačami, vključno s tehnološkim sektorjem. Vendar plačno neravnovesje med spoloma zbledi v primerjavi z vrzeljo pri premoženju, ki ga je mogoče ustvariti z delniškimi opcijami. Ženske zaslužijo v povprečju 80 odstotkov zaslužka moških. »Ko v plačno enačbo vključite še delnice, se zaslužek lahko podvoji ali potroji,« pravi Jackie Luo, 23-letna programerska inženirka iz podjetja Square, ki zaposlene v tehnološki panogi spodbuja k sporočanju podatkov o plačah in drugih nadomestilih, prav tako jih anonimno objavljajo na Twitterju. »To zelo spremeni stvari. Večina ljudi, ki jih poznam in so si kupili hiše, so to lahko storili zato, ker so prodali svoje delnice.«

Neravnovesje je posledica niza med seboj povezanih dejavnikov. Prvi zaposleni v zagonskih podjetjih običajno dobijo precej več lastniških delnic kot tisti, ki se podjetju pridružijo pozneje, prav tako je v mlajših podjetjih običajno manj žensk kot moških. Raziskava Carte je namreč pokazala, da je v podjetjih z več kot 400 zaposlenimi v povprečju 43 odstotkov žensk, medtem ko je v malih podjetjih z največ desetimi zaposlenimi zgolj 29 odstotkov žensk. Večina ustanoviteljev zagonskih podjetij je moškega spola, saj ženske ustanoviteljice, ki raje zaposlujejo ženske, precej težje pridobijo financiranje. Leta 2017 je bilo le 2,2 odstotka vseh naložb tveganega kapitala vloženih v podjetja, ki so jih ustanovile ženske. To pa pomeni, da morajo ženske, če želijo zagotoviti financiranje podjetja, včasih prodati večji delež lastniškega kapitala, s čimer se njihovo lastništvo podjetja še bolj zmanjša.

Raziskavo je spodbudil marčevski zapis na blogu, ki ga je objavila skupina šestih žensk #Angels, ki so se, ko so se spoznale v podjetju Twitter, odločile za angelsko vlagateljstvo (zgolj ena je danes še zaposlena pri Twitterju). Pri vlaganju v podjetja so dobile občutek, da resnična moč – izplačila, ki jih prejmejo posamezniki za zagon podjetja, vlaganja v druge ali aktivno ukvarjanje s politiko – nesorazmerno pripada moškim. Zdaj to dokazujejo tudi podatki. »Ne gre samo za ustvarjanje bogastva,« pravi Chloe Sladden, članica skupine #Angels, ki je prej na Twitterju skrbela za medijska partnerstva. »Gre za zmožnost vplivanja na Silicijevo dolino, izdelke in ljudi, ki vse bolj oblikujejo svet.«

Sladdenova, ki je bila med prvimi 40 zaposlenimi na Twitterju, dobro ve, kako pomemben je dober sveženj lastniškega kapitala. Sama si je izpogajala zelo dobrega, pravi, s pomočjo znanja s poslovne šole, izkušenj, ki jih je pridobila kot svetovalka vodstvu, kot tudi s pomočjo nasvetov mentorjev, ki so ji pomagali spraševati prave stvari. »To je zdaj spremenilo moje življenje in mi dovolilo premislek o tem, kakšna podjetja želim financirati in v kakšni Silicijevi dolini si želim živeti,« razlaga.

Freada Kapor Klein, družbenica in zagovornica zaposlovanja raznolike delovne sile v družbi Kapor Capital, pravi, da se ji raziskava zdi zanimiva, a da si želi izvedeti tudi, kako je lastniški kapital razporejen po rasah in drugih kategorijah, ne le po spolu. »Če govorimo o lastniškem kapitalu, se moramo vprašati, kdo si lahko privošči, da se odpove plači in maksimizira svoj lastniški delež,« opozarja. Po besedah izvršnega direktorja Carte Henryja Warda nameravajo še naprej zbirati podatke za nove analize.

Ko je v igri lastniški kapital, postanejo pogajanja o plači še manj pregledna. »Gre za asimetrijo informacij na kvadrat,« ugotavlja Mary Russell, odvetnica iz Palo Alta v Kaliforniji, ki zaposlenim pomaga pri pogajanjih o plači. »Biti moraš samozavesten in na podjetje preložiti dolžnost, da ti posreduje dovolj informacij.« Pri lastniškem kapitalu so precej večje razlike kot pri plačah, tudi ko se dodatne delnice izplačujejo kot bonusi. Poleg tega podjetja pogosto poskušajo obetavnemu kandidatu ali kandidatki za zaposlitev ponuditi delniški sveženj, ki ga sicer namenjajo precej nižjim položajem v podjetju, pravi Russellova.

V sistemu, ki posameznikom nalaga dolžnost, da sprašujejo in zahtevajo, so lahko ženske nesorazmerno bolj prizadete. Nedavna raziskava kaže, da ženske v nasprotju s splošnim prepričanjem zahtevajo višjo plačo enako pogosto kot moški – le da imajo veliko manj možnosti, da jo tudi dobijo.

Izzive nejasnih meril pri plačah in bonusih dobro pozna Luo, inženirka, ki objavlja podatke o plačah na Twitterju. V prejšnji službi so ji kot del plačila ponudili delnice, vendar je morala pred tem od podjetja zahtevati informacijo o njihovi vrednosti in o tem, kolikšen delež podjetja bi sploh dobila. »Kot da bi šlo za tabu,« pravi. »Mi je pa ta izkušnja brez dvoma odprla oči. Spoznala sem, da gre za podatke, o katerih ljudje ne govorijo radi. V tej (tehnološki) kulturi, celotni panogi, naj bi veljalo, da je skrajno pomembna preglednost, da je odkrit pogovor boljši od skrivnega, da bi znanje moralo biti brezplačno. A se vse konča, ko gre za pogovor o lastniškem kapitalu. In potem ne veš, ali si dovolj dobro plačan ali ne.«

© Bloomberg Businessweek

V Silicijevi dolini ženske dokaj enakovredno plačane, a precej težje do delniških opcij
Bo T-2 z večdesetmilijonsko odškodnino zadihal? 2
17 ur
Tržni delež T-2 raste kljub minulim neporavnanim računom in insolvenčnim postopkom
Na članek...

T-2, družba, ki je v insolvenčnem postopku od konca leta 2011, je še naprej prepojena z dolgovi do bank in dobaviteljev. Dobrih šest let po sprejetem načrtu finančnega strukturiranja za načrtom precej zaostaja. So pa deležni večdesetmilijonske injekcije Telekoma Slovenije, tako v obliki svežih denarnih sredstev kot odpuščenih neporavnanih dolgov. Je s temi sredstvi prihodnost T-2 svetlejša?

Konec junija je imel T-2 za 63 milijonov dolgoročnih obveznosti do bank ter 62 milijonov dolgoročnih obveznosti do poslovnih partnerjev (od tega 48 milijonov do lastnika Gratela in preostalih povezanih družb). Ob tem pa še za 34 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti (6,5 milijona do povezanih družb). Obveznosti do bank in družb, ki niso del skupine, torej skupno znašajo 104 milijone evrov. Je to veliko? Ni malo, za družbo, ki ustvari približno 16 milijonov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Predvsem pa je veliko za družbo, ki posluje z izgubo. A pojdimo po vrsti.

V petek se je največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije poravnal s T-2 zaradi očitanih kršitev zlorabe prevladujočega položaja. Podrobnosti niso znane, bo pa Telekom po naših informacijah T-2 plačal približno 30 milijonov evrov. Moral bi plačati še več, a so se v poravnavi dogovorili, da se zaprejo obveznosti T-2 do Telekoma, povedo viri. T-2 je Telekomov dolžnik zaradi neplačanih računov gostovanja na Telekomovi infrastrukturi. Zaradi tega je Telekom v prisilni poravnavi leta 2012 skupaj z obresti prijavil za 28,4 milijona terjatev. Od tega jih je bilo skoraj 12 milijonov prerekanih, tako da so v prisilni poravnavi odločili, da bo T-2 po potrjeni prisilni poravnavi leta 2021 poplačal 7,2 milijona evrov (oziroma 44 odstotkov) svojega dolga do Telekoma, 1,4 milijona evrov do Mobitela (ki je bil pozneje priključen Telekomu).

Po naših informacijah so se od prisilne poravnave obveznosti T-2 sicer še naprej kopičile, tudi do Telekoma. A o tem znesku lahko samo ugibamo, saj se iz izkazov ne razbere.

T-2: Sredstva iz poravnave izboljšujejo likvidnost družbe

Pozitiven vpliv na bilanco T-2 bi po besedah virov znašal približno 50 milijonov evrov. Domnevamo, da se dolgoročne poslovne obveznosti, ki se nanašajo predvsem na upnike v prisilni poravnavi – z naskokom največ do lastnika Gratela –, lahko zmanjšajo za okoli deset milijonov evrov. Podobno bi se lahko zmanjšale tudi kratkoročne poslovne obveznosti. V T-2 ob tem poudarijo, da že danes svoje »obveznosti poravnavajo pravočasno, zato sredstva iz naslova poravnave s Telekomom Slovenije na to ne bodo imela vpliva, bodo pa izboljšala likvidnost družbe«.

Bo T-2 lahko poravnal dolgove?

A bolj se bliža dan poplačila v prisilni poravnavi določenih obveznosti, jasneje postaja, da upniki težko pričakujejo 44-odstotno poplačilo terjatev, saj T-2 ne ustvarja dobička in mu še zdaleč ne uspe kopičiti sredstev. Po načrtu finančnega prestrukturiranja, ki smo ga pridobili v redakciji, bi morali imeti v tem obdobju za več kot 60 milijonov evrov presežnih denarnih sredstev, imajo pa jih nekaj sto tisoč. S poravnavo sredstev Telekoma se to sicer precej izboljšuje, a ob upoštevanju denarnega toka si je težko predstavljati, da bodo zaostanek za načrtom v prihodnjih letih nadomestili.

Kako posluje T-2?

T-2 je sicer lani posloval z dobičkom v višini 1,8 milijona evrov. Vsaj tako prikazujejo novejši izkazi poslovanja, ne pa tudi prvotni. Po prvem poročilu o vmesnem poslovanju – kot družba v insolvenčnem postopku so zavezani k četrtletnemu poročanju – so leta 2017 izkazovali za več kot dva milijona evrov izgube.

Od kod razlika? Na strani prihodkov so prikazali za štiri milijone drugih poslovnih prihodkov (mednje sodijo tudi prevrednotovalni – vrednost zgradb v bilanci so zvišali za sedem milijonov evrov). Prihodki družbe sicer rastejo – kot izhaja iz poročil iz insolventnosti, so v polletju poskočili za 11 odstotkov –, a hkrati rastejo tudi stroški poslovanja kot tudi obračunana amortizacija. Tako so v obeh letošnjih četrtletjih poslovali z izgubo v skupni vrednosti 579 tisoč evrov.

Fenomen: T-2 v insolvenčnem postopku pridobival tržni delež

Pri jari kači insolvenčnega postopka T-2 je morda še najbolj zanimivo to, da tržni delež družbe, ki je bila zaradi težav s poravnavanjem svojih dolgov na robu propada, raste. Od prisilne poravnave februarja 2012 do prvega letošnjega četrtletja letos so tržni delež na trgu širokopasovnega dostopa do interneta povečali s 17,1 na 19,8 odstotka, na trgu mobilne telefonije z 1,9 na 6,1 odstotka, IT-televizije z 31,1 na 31,8 odstotka. Na drugi strani je tržni delež pri IP-telefoniji upadel s 17,1 na 16 odstotkov.

Bo T-2 z večdesetmilijonsko odškodnino zadihal?
Programski svet ni podprl imenovanja Šeruge za direktorico nacionalne televizije 3
17 ur
Na današnji seji programskega sveta RTV Slovenija Katje Šeruga niso potrdili za direktorico televizije. Za je glasovalo 12 svetnikov, 8 jih je bilo proti, poroča Dnevnik. Za izglasovanje bi
Več ▼

Na današnji seji programskega sveta RTV Slovenija Katje Šeruga niso potrdili za direktorico televizije. Za je glasovalo 12 svetnikov, 8 jih je bilo proti, poroča Dnevnik. Za izglasovanje bi kandidatka potrebovala absolutno večino, torej 15 glasov. Ostali člani niso glasovali.

Kadunc je po poročanju Dnevnika po glasovanju povedal: »Kandidatov, ki bi bili pripravljeni opravljati funkcijo vršilca dolžnosti direktorja TV Slovenija, na zalogi nimam.« Pojavil pa se je predlog, da bi Šerugo vendarle imenovali za vršilko dolžnosti, še poroča Dnevnik.

Prva Šarčeva prava preizkušnja 2
17 ur
Točno se ve, kaj lahko naredi premier za nas in državo: konča prodajo 75 odstotkov NLB.
Na članek...

Približuje se trenutek prve pomembne javnofinančne odločitve nove vlade Marjana Šarca. To bo odločitev o prodaji NLB. Še natančneje, to bo odločitev, da se vlada ne vmešava v prodajo NLB. Da jo lahko prodajalci, ti, ki to znajo in ki jih dobro plačamo – in plačali jih bomo že drugič za isto stvar, ker je prodajo Miro Cerar lani tik pred sklepom ustavil –, izpeljejo maksimalno korektno. Z maksimalnim izkupičkom za davkoplačevalce.

Že iz prvih nezavezujočih pogovorov z analitiki in morebitnimi kupci delnic je jasno – izkupiček lahko spet zmanjša predvsem politika. Natančneje, vlada. Če hočete, tudi tisti, ki stojijo za to. Strici iz ozadja. Interesne sfere. Nacionalinteresniki. Lobiji, ki se napajajo iz davkoplačevalskega korita brez dna. Kakorkoli jih že poimenujete. Gre za ljudi, ki menijo, da imajo več od tega, če je banka v državni lasti, kot bi imeli, če ne bi bila. Pri tem ne mislim na korist za večino davkoplačevalcev. Mislim na korist zanje. In to čeprav je evropski bančni regulator skrbno bedel nad vsako pomembno odločitvijo, nadzoroval vse seje nadzornega sveta banke (in s tem tudi posamične večje posle), pa da o licenciranju članov uprav in nadzornega sveta sploh ne govorim. Se spomnite, kako je vlada Mira Cerarja že povsem na začetku mandata med nadzornike poskusila skadrovati bančnike iz nekih drugih časov? In kako bedno je pogorela?

Pri vseh kolobocijah okoli NLB, pri 2,5-milijardnem računu, ki smo ga zaradi političnih napak in poslovnih svinjarij že plačali davkoplačevalci, pa me ne moti najbolj to, da poskušajo politikanti ohraniti svoj vpliv. Normalno je, da ga hočejo. Veliko bolj me moti, da je večina ljudi, davkoplačevalcev, po vsem tem, kar smo videli, slišali, razkrili in nad čemer smo se jezili v zadnjem desetletju – vse to že pozabila. In spet zahtevajo, hočejo, da vse ostane državno. Zakaj? Da bomo nekoč spet tekli nov krog reševanja banke? Da bomo lahko cvilili, kako grozna da je ta EU? Da bo lahko debata, da nam pa že ne bo nihče govoril, kaj naj počnemo, ker da mi vemo bolje? Ker meni se zdi, da ne znamo bolje. Meni se zdi, da banka zdaj posluje bolje, ker je pod nadzorom ECB in ker se aktualna politika in vplivneži iz ozadja ne morejo toliko kot prej vtikati v dnevno poslovanje banke. In "talanje" posojil na dobro ime. In zdi se mi, da je 2,5 milijarde evrov tudi dovolj razlogov za dokaz, da bolje sami ne znamo.

Na živce mi gre tudi naša fovšija. Oprostite, da vse to projiciram kar na vse. Ampak res sem sita debat, da bo kupnina prenizka in da bodo enkrat eni drugi zaslužili. Ker tudi za to so krivi naši odločevalci. Ti so se namreč odločili, kako bodo prodajali banko. In odločili so se za javno ponudbo delnic (IPO). V prvi vrsti zato, da bo lastništvo NLB toliko razpršeno, da bo (daleč) največji lastnik še vedno država. Ampak, jasno je, da finančni vlagatelji niso dolgoročni lastniki naložb. Navadno jih imajo v lasti od pet do sedem let. Potem jih prodajo, skupaj, strateškemu kupcu. Banki. Predvidoma za več denarja, jasno. Zaslužijo. Zakaj ne bi? Tudi davkoplačevalci lahko zaslužimo – če se bosta Marjan Šarec, predvsem pa njegov minister Bertoncelj odločala pametno.

In ko bodo politiki spet odpirali debato o tem, kako bodo oziroma so "zlobni tujci" zaslužili z "našo" banko, se spomnite tega: politiki (gre za poslance, ki so potrjevali strategijo upravljanja državnih naložb leta 2015, pa tudi vse tiste politike, ki niso predlagali spremembe strategije v letih po tem, in še vse tiste, ki se niso upali podpisati pod to odločitev, pa so pomembno vplivali na to) so se sami odločili, da bodo delnice NLB prodali finančnim skladom. Ne bi jim bilo treba. Lahko bi jih prodali banki. Kupnina bi bila po ocenah višja. Ampak le, če bi ji prodali celotno banko. Sto odstotkov. Ne pa pod pogoji, kot so NLB vlade "prodajale" do zdaj. Upam, da bo 14. novembra vsega tega končno konec. Ne verjamem, dokler ne vidim preknjižb delnic v KDD.

Prva Šarčeva prava preizkušnja
Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani
17 ur
Za stanovanja se je potegovalo po 40 dražiteljev, cene pa so dosegle tudi tri tisoč evrov na kvadratni meter.
Na članek...

Kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani se je v prvem letošnjem polletju glede na konec minulega leta podražil za 12,3 odstotka, na povprečnih 2.700 evrov. Tako ugotavlja najnovejša analiza, ki so jo na podlagi transakcij v nepremičninski bazi Trgoskop pripravile Moje finance.

Da je dogajanje na trgu rabljenih stanovanj v prestolnici zelo vroče, kažejo tudi rezultati letošnjih prodaj na javnih dražbah. Večina stanovanj se je prodala že na prvih javnih dražbah, na katerih so izklicne cene običajno enake ocenjenim tržnim vrednostim. Na štirih dražbah se je za nakup stanovanja spopadlo več kot 30 dražiteljev, kar je privedlo do krepkih dvigov in celo do podvojitev izklicnih cen. Najdražje stanovanje letos je bilo prodano za 393 tisoč evrov.

Primer številka 1: ko na dražbo pride 40 dražiteljev in se cena podvoji

Stečajni upraviteljici podjetja Mileni Sisinger je pred približno dvema tednoma na prvi javni dražbi uspelo prodati dve enosobni stanovanji na Poljanski ulici 10 v Ljubljani, ki sta bili v stečajni masi podjetja Moena. Šlo je za stanovanji, ki sta nastali iz enega večjega in sta bili namenjeni za oddajanje dijakom in študentom. Veliki sta bili 31 in 34 kvadratnih metrov, naprodaj pa sta bili za 43 in 44 tisočakov oziroma za okoli 1.300 evrov na kvadratni meter.

Da sta bili izklicni ceni zanimivi, je pokazala udeležba na dražbi. Skupno je bilo vplačanih skoraj 70 varščin, za eno stanovanje 35, za drugo pa 32. Posledično so se krepko zvišale tudi cene; v obeh primerih so se podvojile. Stanovanje, ki se je prodajalo za dobrih 43 tisočakov, je bilo na koncu prodano za 87 tisoč evrov, kar je dobrih 2.800 evrov na kvadratni meter. Drugo, nekoliko večje stanovanje pa je bilo prodano za 91 tisočakov, kar je dobrih 2.600 evrov na kvadratni meter.

Cena se je podvojila tudi v primeru dveh dvosobnih stanovanj, ki sta se prodajali v izvršbah. Za stanovanje na Herbersteinovi ulici za Bežigradom (66 kvadratnih metrov), ki se je prodajalo na drugi dražbi, se je potegovalo 39 dražiteljev. Cena se je dvignila z začetnih 53.250 evrov, na končnih 111 tisoč evrov. Kar 40 dražiteljev pa je varščino vplačalo za nakup dvosobnega stanovanja (51,1 kvadratnega metra) v soseski Pilon. To se je na prvi dražbi prodajalo za 72.300 evrov, končna cena pa je dosegla 155 tisoč evrov.

Primer številka 2: ko cena poskoči prek treh tisoč evrov za kvadratni meter

Okrajnemu sodišču v Ljubljani je prejšnji teden na prvi javni dražbi v enem od izvršilnih postopkov uspelo prodati 72,2 kvadratnega metra veliko stanovanje v stanovanjskem delu poslovno-stanovanjskega objekta Dunajska vertikala. Za nakup se je potegovalo osem dražiteljev, ki so izklicno ceno 175 tisoč evrov zvišali za 71 tisoč evrov oziroma za dobrih 40 odstotkov. Stanovanje, ki se je prodajalo skupaj s parkirnim mestom v podzemni garaži, je bilo na koncu prodano za 246 tisoč evrov, kar je več kot tri tisoč evrov za kvadratni meter. Dosežena cena je krepko presegla tudi ocenjeno tržno vrednost stanovanja, ki jo je sodni cenilec ocenil na 193.800 evrov.

Primer št. 3: najdražji stanovanji prodani za 393 in 326 tisoč evrov

Najdražje stanovanje se je na začetku julija prodalo v Tacnu. Petsobni dupleks s površino 171 kvadratnih metrov in z dvema garažnima parkirnima mestoma se je na prvi dražbi v eni od izvršb neuspešno prodajal za 479.600 evrov. Na drugi dražbi je bila izklicna cena pol nižja, in sicer 239.800 evrov. To pa je privabilo 18 dražiteljev, ki so ceno zvišali za več kot 60 odstotkov oziroma dobrih 153 tisoč evrov, na končnih 393 tisoč evrov.

Visok je bil tudi izkupiček od prodaje 124 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Ulici Janeza Pavla II. v središču prestolnice. Stanovanje je bilo prodano v prvem poskusu zbiranja zavezujočih ponudb. Izklicna cena 298 tisoč evrov je privabila devet interesentov, ki so si stanovanje ogledali, na koncu pa so zavezujoče ponudbe vplačali trije. Najboljši ponudnik je za nakup ponudil 326 tisoč evrov, kar je 28 tisoč evrov nad izklicno ceno.

Stanovanje s parkirnim mestom v Dunajski vertikali

Enosobno stanovanje na Poljanski cesti

Štirisobno stanovanje na ulici Janeza Pavla II.

Dvosobno stanovanje za Bežigradom

Razkrivamo, kako se kupci na dražbah tepejo za stanovanja v Ljubljani
Michael Kors ponuja za Versace dve milijardi dolarjev 1
17 ur
Svetovno znano italijansko modno podjetje Versace bi kmalu lahko dobilo novega lastnika. Za prevzem se poteguje ameriški modni oblikovalec torbic Michael Kors, ki bi bil za Versace pripravljen
Več ▼

Svetovno znano italijansko modno podjetje Versace bi kmalu lahko dobilo novega lastnika. Za prevzem se poteguje ameriški modni oblikovalec torbic Michael Kors, ki bi bil za Versace pripravljen odšteti dve milijardi dolarjev (1,7 milijarde evrov). Kors je že v lanskem letu odkupil britansko modno znamko Jimmy Choo in zanjo odštel 1,2 milijardi dolarjev, poroča Business Insider.

Dodatne carine ZDA na uvoz kitajskega blaga že nižajo cene delnic na ameriških borzah 9
17 ur
Tečaji vrednostnih papirjev na borzah v New Yorku se v začetku današnjega trgovanja znižujejo, še posebej se cenijo delnice tehnoloških družb. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30
Več ▼

Tečaji vrednostnih papirjev na borzah v New Yorku se v začetku današnjega trgovanja znižujejo, še posebej se cenijo delnice tehnoloških družb. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,43 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je trenutno na 0,42 odstotka nižji ravni kot v petek, indeks petstotih največjih ameriških podjetij S&P 500 pa beleži 0,30-odstoten padec. Analitiki pojasnjujejo negativna gibanja z vnovično zaostritvijo trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko.

ZDA so namreč danes uvedle dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti še dodatnih 200 milijard dolarjev. Poleg tega je Kitajska začasno zamrznila pogovore z ZDA o tej temi, ki bi se morali začeti v prihodnjih dneh. (STA)

Bencin in dizel se bosta ob polnoči pocenila
18 ur
Dizel in 95-oktanski bencin se bosta ob polnoči pocenila, prvi za 0,3 centa na 1,311 evra, drugi pa za 1,1 centa na 1,343 evra, je objavljeno na spletni strani gospodarskega ministrstva. Točenje
Več ▼

Dizel in 95-oktanski bencin se bosta ob polnoči pocenila, prvi za 0,3 centa na 1,311 evra, drugi pa za 1,1 centa na 1,343 evra, je objavljeno na spletni strani gospodarskega ministrstva. Točenje 50-litrskega rezervoarja dizla se bo pocenilo za 15 centov, bencina pa za 55 centov.

Javna razprava o energetskem konceptu podaljšana
18 ur
Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo v ponovni postopek javne obravnave predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS). Trajal bo do 15. oktobra.
Na članek...

Besedilo predlagane resolucije je v celoti enako besedilu, ki ga je vlada sprejela 1. marca 2018, so sporočili z infrastrukturnega ministrstva. Za predlog resolucije je bila opravljena celovita presoja vpliva na okolje.

V dokumentu so predstavljene usmeritve s cilji energetske politike do leta 2030 oziroma 2050. Dolgoročne in odločitve za realizacijo projektov v nadaljnjih desetih oziroma petnajstih letih je potrebno sprejeti čimprej, so nadaljevali na ministrstvu za infrastrukturo. Dokument predstavlja strateške usmeritve in postavlja političen okvir za pot k razogljičenju. EKS bo sledila priprava Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in drugih strateških dokumentov.

Pripombe na predlog resolucije sprejemajo do vključno 15. oktobra 2018 na gp.mzi@gov.si. Že posredovanih pripomb ni potrebno pripomb ponovno pošiljati.

Javna razprava o energetskem konceptu podaljšana
Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja
18 ur
Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Na članek...

»Odkar smo pred sedmini leti kupili blagovno znamko vložene zelenjave in šampinjonov Droga, povečujemo obseg proizvodnje v Središču ob Dravi in prodaje. Prejšnji teden smo odprli novo regalno skladišče za 2.595 palet, za okoli pol milijona vlaganj na tej lokaciji načrtujemo tudi prihodnje leto,« pravi Roman Moškotevc, direktor podjetja Ahac. Ta največ prihodkov ustvari z distribucijo pijače in hrane, širi pa se z nakupom blagovnih znamk in podjetij.

»S prodajo vložene zelenjave in šampinjonov Droga ustvarimo okoli 80 odstotkov prihodkov od distribucije hrane, ki znašajo 3,5 milijona evrov,« pravi Moškotevc. Petino prihodkov iz distribucije hrane ustvarijo z drugimi blagovnimi znamkami, ki jih zastopajo. Med njimi sta tudi Piranske soline in Medeni butik Voglar.

V dveh letih za 1,3 milijona evrov naložb

Ahac je lastnik tudi Gosadovega obrata v Središču ob Dravi, kjer nastaja železni repertoar Droginih vložnin – kisle kumarice, zelje in repa, šampinjoni, rdeča pesa, ajvar, paprike, feferoni, olive … Delo je sezonsko – ko zelenjava zraste, jo vložijo, da je na zalogi vse leto. Potrebovali so večje skladišče tik ob proizvodnji in ga zgradili. Hkrati so prenovili ogrevanje in s kurilnega olja prešli na cenejši in okoljsko sprejemljivejši zemeljski plin. Imajo tudi novo linijo za pranje zelenjave in izboljšano pasterizacijo. »Za te naložbe smo namenili 0,8 milijona evrov,« pravi Roman Moškotevc.

V Središču ob Dravi bodo v proizvodnjo še vlagali. »Prihodnje leto bomo s 450 tisoč do 600 tisoč evri posodobili vso linijo za vlaganje rdeče pese, v pakirnici pa potrebujemo novo stroj za etiketiranje, ki stane dobrih 70 tisoč evrov,« napoveduje Moškotevc.

Železni repertoar vložnin so nadgradili z mlajšo linijo vložnin z višjo dodano vrednostjo Droga gourmet. Pod to znamko delajo marmelade, ajvar z dodatki, popečene paprike … »Tej liniji ne posvečamo veliko pozornosti, ker je obseg prodaje manjši in ker povečujemo prodajo klasičnih vložnin na Hrvaško,« pravi Moškotevc.

Poudarja pomen lokalne surovine. Za ajvar in druge vložnine potrebujejo dobro zelenjavo, čim več bi je radi odkupili od slovenskih kmetov, a jo zaradi premajhnega obsega lokalne pridelave uvažajo tudi z bližnjih trgov - z Madžarske in Hrvaške, iz BiH, Srbije, Makedonije. »Trudimo se, da nas lokalni pridelovalci vidijo kot zaupanja vrednega odkupovalca. Počasi se premika, saj veliko rdeče pese, zelja, repe in paprike že odkupujemo lokalno, zlasti od najbližje kmetijske zadruge in kmetov blizu Središča ob Dravi, ki jim svetujemo tudi pri izboru semen,« razlaga.

Kupci prisegajo na tradicionalni okus vložnin

Ostajajo pri tradicionalnem okusu vložnin, ki ga kupci poznajo že 40 let. »Kupci so tradicionalni, zato se Drogin železni asortiman najbolje prodaja, od novosti pa majoneza s hrenom in zelenjavni namaz z gorčico,« dodaja Moškotevc.

Med vložninami imajo tudi ekološko linijo, začeli so z rdečo peso, nadaljevali bi radi s papriko, z okoliškimi ekološkimi kmeti se o odkupu že dogovarjajo. V Središču ob Dravi delajo tudi za druge proizvajalce in trgovske znamke.

Pri vlaganju zelenajve uporabljajo alkoholni kis, in ne ocetne kisline, konzervansov. Ne dodajajo kalcija, da bi bila vložena zelenjava bolj hrustljava.

Štiri Moškotevčeva podjetja se bližajo stotim milijonom evrov prihodkov

Letos v Ahacu pričakuje več prihodkov kot lani, ko so po podatkih GVIN presegli 42 milijonov evrov. »Rastemo zlasti zaradi ponovnega prodora vložnin Droga na hrvaški trg in dobre prodaje ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, izdelkov za vrt, ogrevanje in hlajenje Iskra, ki jih izvažamo na južne trge,« pravi Moškotevc. Računa, da se bodo vsa podjetja v njegovi lasti – poleg Ahaca so to še gradbinec Voc, radio Štajerski val in distributer zdrave ter brezglutenske hrane Prema – letos približala stotim milijonom evrov prihodkov.

Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja