Manager
(foto) Kateri hrvaški dres bo zvečer oblekla britanska premierja Theresa May? 3
11.07.2018 14:33
Na Hrvaškem in v Angliji se stopnjuje napetost pred današnjo polfinalno tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji. Da na nogomet ne bi pozabili niti v Bruslju, pa je poskrbela hrvaška
Več ▼

Na Hrvaškem in v Angliji se stopnjuje napetost pred današnjo polfinalno tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji. Da na nogomet ne bi pozabili niti v Bruslju, pa je poskrbela hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ob robu današnjega zasedanja vrha Nata. Tja je namreč prinesla dva hrvaška dresa, in sicer za ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter britansko premierko Thereso May.

Mayeva ima zdaj že drugi hrvaški dres. Včeraj ji je še enega podaril tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Mayeva lahko zdaj pred večerno tekmo Hrvaške in Anglije zbira med hrvaškimi reprezentančnimi dresi :)

Premier Šarec: Na Messengerju so mi ukradli identiteto 2
40 min
Predsednik vlade Marjan Šarec je danes na svojem Facebook profilu sporočil, da nekdo v njegovem imenu z ukradeno identiteto komunicira preko Facebookove aplikacije Messenger. Vse svoje sledilce je
Več ▼

Predsednik vlade Marjan Šarec je danes na svojem Facebook profilu sporočil, da nekdo v njegovem imenu z ukradeno identiteto komunicira preko Facebookove aplikacije Messenger. Vse svoje sledilce je opozoril, da gre za prevaro. O kraji identitete so Šarca obvestili uporabniki Facebooka, poroča STA.

»S strani uporabnikov FB sem bil obveščen, da nekdo komunicira v mojem imenu preko fb messengerja. Nima fb profila, samo messenger. Na fotografiji je primer tovrstne komunikacije. Sam nikakor ne uporabljam takega načina komunikacije. Če ste dobili tovrstno sporočilo, ga ignorirajte, saj gre za lažni profil, oziroma krajo identitete. Hvala za razumevanje in lep dan vsem,« je na svojem Facebook profilu zapisal Šarec.

Poleg je priložil posnetek zaslona lažnega komuniciranja.

Premier Šarec: Na Messengerju so mi ukradli identiteto
Foto: Jure Makovec
Trump danes uradno začenja kampanjo za predsedniški stolček ZDA
1 ura
Ameriški predsednik Donald Trump bo danes uradno naznanil začetek svoje kampanje za ponovno izvolitev na položaj predsednika ZDA, poroča Guardian. Oznanitev bo potekala v Orlandu na Floridi pred
Več ▼

Ameriški predsednik Donald Trump bo danes uradno naznanil začetek svoje kampanje za ponovno izvolitev na položaj predsednika ZDA, poroča Guardian. Oznanitev bo potekala v Orlandu na Floridi pred vsaj 20 tisoč glavo množico ljudi. Trump začenja kampanjo 16 mesecev pred novembrskimi volitvami- te bodo potekale 3. novembra 2020. Trenutne ankete prikazujejo zaostanek za nekaterimi možnimi demokratskimi kandidati. Zaostaja za Joeom Bidenom, Bernie Sandersom, Kamalo Harris, Elizabeth Warren in drugimi, kaže študija Quinnipiac University National.

V včerajšnjem tvitu pa je Trump seveda dal vedeti, da bo dal vse od sebe. In to že na oznanitvi kampanje (preberite v spodnji objavi).

Trump danes uradno začenja kampanjo za predsedniški stolček ZDA
Foto: Andrew Harrer/Bloomberg
Poslanci na današnji seji tudi o preprečevanju dela na črno
2 uri
Poslanci bodo na današnji seji DZ obravnavali predloga sprememb zakona o obrambi ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Na mizi pa bo med drugim tudi vladni predlog novele energetskega
Več ▼

Poslanci bodo na današnji seji DZ obravnavali predloga sprememb zakona o obrambi ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Na mizi pa bo med drugim tudi vladni predlog novele energetskega zakona, ki je pred dvema tednoma dobil zeleno luč pristojnega odbora.

DZ bo v okviru glasovanj na tajnem glasovanju odločal tudi o imenovanju Roka Čeferina za ustavnega sodnika. Poslanci bodo odločali o potrditvi izvolitve osmih evropskih poslancev iz Slovenije, o imenovanju Mojce Prelesnik za informacijsko pooblaščenko in imenovanju Petra Goloba za predsednika Državne volilne komisije.

Cene dizla in bencina močno navzdol
2 uri
Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh se je ob nespremenjenih trošarinah znatno znižala regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla
Več ▼

Po močnih pocenitvah nafte v minulih 14 dneh se je ob nespremenjenih trošarinah znatno znižala regulirana cena bencina in dizla na prodajalnah ob slovenskih regionalnih cestah. Tako liter dizla kot bencina bosta od danes naprej za 5,6 evrskega centa cenejša kot včeraj. Liter bencina stane 1,277 evra, dizel pa 1,215 evra.

Kot smo napovedali v prispevku, bo polnjenje rezervoarja cenejše za skoraj tri evre. Gre za eno največjih znižanje cen pogonskih goriv v zadnjih letih.

Cene dizla in bencina močno navzdol
Foto: Shutterstock
Po letu dni Počivalškove obljube akcijski načrt digitalizacije gradbeništva za javne projekte še ni sprejet 1
2 uri
Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Sloveniji je obstal v predalih vladnega kabineta in ministrstev
Na članek...

Na letošnjem BIM Forumu, ki se ga je prejšnji teden na Bledu udeležilo okoli 80 obiskovalcev, so organizatorji izrazili veliko zaskrbljenost, saj se je sprejemanje akcijskega načrta uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji ustavilo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki usklajuje sprejemanje tega načrta, ne ve, kdaj bi lahko bil načrt sprejet.

Akcijski načrt opredeljuje ukrepe za vpeljavo sistema, po katerem bi javna naročila za gradbene projekte v Sloveniji vsebovala zavezo, da so projektirani v BIM (Buil­ding Information Modeling – informacijsko modeliranje objektov). Po tem načrtu bi morala do leta 2023 vsa javna naročila za gradbene projekte vsebovati zahtevo, da so ti projektirani v BIM. V Slovenskem združenju za informacijsko modeliranje gradenj (siBIM) upajo, da bo medresorsko usklajevanje končano še pred poletjem in bo akcijski načrt sprejet jeseni.

Lanske obljube ministra Počivalška

Na lanskem BIM Forumu je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek obljubil, da bo akcijski načrt medresorsko usklajen v najkrajšem mož­nem času in da je vseeno, ali ga bo sprejela tedanja Cerarjeva ali nova vlada. Je pa lani poudaril, da se bo sprejemanje precej bolj zavleklo, če bo na oblast prišla druga opcija.

Stranke v zdajšnji Šarčevi vladi so sorodne Cerarjevi in do zamenjave politične opcije ni prišlo, kljub temu pa akcijski načrt še ni sprejet. Očitno je Počivalškov vpliv v Šarčevi vladi precej manjši, kot je bil v Cerarjevi. Na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo poslali vprašanje, kdaj bi lahko bil akcijski načrt sprejet. Iz odgovora je zaznati veliko negotovosti, saj konkretno niso odgovorili. Poslali so nam le dopis, v katerem sporočajo, da s pristojnimi ministrstvi še vedno iščejo rešitev glede sprejetja akcijskega načrta, za katerega sta predvidena slaba dva milijona evrov.

Pri tem na MGRT priznavajo, da so ministrstva v novi sestavi dala nekaj novih pripomb, na podlagi katerih zdaj skupaj usklajujejo dogovor. Sporočili so nam še, da se bodo glede usklajevanja akcijskega načrta s predstavniki drugih vpletenih ministrstev sestali ta petek, ker »želimo, da bi bilo gradivo, ki bo obravnavano na vladi, tudi usklajeno z vseh strani«. Na podlagi njihovega odgovora tako ne moremo skleniti nič konkretnega.

Pri Bratuškovi zanikajo, da so zahtevali dodatno študijo

Po naših informacijah naj bi bil eden izmed glavnih razlogov, da akcijski načrt še ni usklajen, posebna zahteva ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. To ministrstvo naj bi zahtevalo študijo, s katero bi opredelili pozitivne učinke, ki bi jih sistem digitalizacije prinesel v gradbene projekte javnega sektorja. Zato smo na tem ministrstvu preverili, ali so res zahtevali takšno študijo in zakaj menijo, da je potrebna. Zanimalo nas je tudi, na katera konkretna vprašanja oziroma dileme bi morala takšna študija odgovoriti ter katere institucije oziroma gospodarske družbe, s katerimi ministrstvo sodeluje, so predlagale oziroma podpirajo takšno študijo. Na ministrstvu za infrastrukturo so nam sporočili, da takšnega predloga ne poznajo in da tega niso predlagali.

V BIM projektirali drugo cev Karavank

Je pa predsednica siBIM Ksenija Marc na letošnjem BIM Forumu poudarila, da se tovrstno projektiranje že vpeljuje v javnih gradbenih projektih, ampak da gre le za posamezne primere. Med temi projekti je poudarila projektiranje druge cevi predora Karavanke. Za razvoj tovrstnega projektiranja, s katerim se znižujejo stroški in precej bolj natančno določijo časovni načrti gradbenih operacij, bi morali po njenem mnenju imeti sistemsko rešitev za pripravo javnih naročil, saj se v Sloveniji prek teh naročil izvede okoli 60 odstotkov vseh gradbenih investicij. Ob koncu letošnjega foruma so sprejeli tudi deklaracijo z dvema točkama. V prvi od slovenske vlade zahtevajo čimprejšnje sprejetje akcijskega načrta uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji, s katerim bodo dali zavezo, da bodo vsi javni gradbeni projekti projektirani v BIM. V drugi točki se zavzemajo za takojšen vstop Slovenije v organizacijo Building Smart International, prek katere bo Slovenija sodelovala pri oblikovanju tehničnih BIM-standardov. Vlado še pozivajo, naj prevzame finančne obveznosti omenjenega članstva.

Po letu dni Počivalškove obljube akcijski načrt digitalizacije gradbeništva za javne projekte še ni sprejet
(Nepremičnina tedna) Poslovno-skladiščni objekt v Šentjurju pri Celju
3 ure

Za poslovno-skladiščni objekt v industrijski coni v Šentjurju pri Celju poteka zbiranje nezavezujočih ponudb. Skupna neto površina objekta znaša 1.931 kvadratnih metrov, površina stavbnega zemljišča pa 1.723 kvadratnih metrov.

Za ogled nepremičnin in pošiljanje ponudb se je treba dogovoriti s stečajnim upraviteljem po elektronskem naslovu info@goricar.si.

Več NA TEJ SPLETNI POVEZAVI

(Nepremičnina tedna) Poslovno-skladiščni objekt v Šentjurju pri Celju
Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO 4
7 ur

Premier Marjan Šarec je pozval ministrstvo za okolje, da začne s pripravo zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je povedal Šarec v Državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje.

Šestim nevladnim organizacijam smo zastavili dve vprašanji:

● Ali podpirate takšen poziv predsednika vlade in takšno prevetritev nevladnih organizacij?

● Zakaj poziv in/ali prevetritev podpirate oziroma ju ne podpirate?

Na odgovora Eko kroga in Zero waste Slovenija še čakamo, odgovore drugih objavljamo v vrstnem redu, v katerem smo jih dobili.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Karel Lipič:

»Na zastavljeno vprašanje ni možno na kratko odgovoriti z DA ali NE. Vsak odgovor zajema še ozadja in dodatne obrazložitve tega poziva predsednika vlade, ki ne pozna sektorja NVO na področju varstva okolja. Tu prevladuje Plan B, kjer so vsi sofinancirani od strani vlade. Mislim, da ni bil taktičen in slepo sledi različnim političnim in kapitalnim interesom, tako kot odločitev vlade in desnega kmečkega lobija, da bomo postrelili 200 medvedov in 11 volkov zaradi pomanjkanja medvedjega mesa in profitabilnih trofej.«

Umanotera, Andrej Gnezda:

»Za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu je potrebno izpolnjevati vrsto zahtevnih pogojev. Kot so nedavno pojasnili v CNVOS, morajo organizacije, da bi pridobile status poleg rednega izvajanja aktivnosti, ki so v javnem interesu, 'dosegati pomembnejše, izstopajoče dosežke. Pri čemer o svoji strokovnosti in tem, koliko so v njihove aktivnosti pomembne in v javnem interesu, seveda ne odločajo same, temveč edino in izključno okoljsko ministrstvo'. Organizacije so zavezane oddati letna poročila o izvedenih aktivnosti, torej vsebinsko in finančno poročilo, ter predložiti tudi načrt dela za prihodnje obdobje. Organizacije, ki tega ne storijo ali pa ne dosegajo ostalih predpisanih zahtev ter potrebne kakovosti in strokovnosti dela, status delovanja v javnem interesu izgubijo.

Zakonodaja tako že danes nalaga vrsto obveznosti in zahtev, izpolnjevanje katerih redno preverja ministrstvo za okolje in prostor.«

Alpe Adria Green, Vojko Bernard:

»Status organizacije, ki deluje v javnem interesu, podeljuje MOP. V kolikor je bilo kateri organizaciji podeljen ta status, je krivda izključno na strani MOP, kar dokazuje tudi njihovo obvestilo za javnost.

Je pa narobe to, da več kot izvedeš akcij in drugega dela, več moraš predložiti dokazov. Poročilo AAG je letos obsegalo več kot 300 strani v tiskani obliki brez uporabe sodobne tehnike, kot nam očita predsednik vlade!«

Društvo za proučevanje rib Slovenije, Andreja Slameršek:

»Omenjene izjave in konteksta, v katerem jo je premier podal, ne poznamo in je zato ne moremo komentirati. Je pa jasno, da se v družbi - zlasti s strani dela politike, dela medijev in tudi lobijev v energetiki - v zadnjem času širi nestrpnost, usmerjena proti nevladnim organizacijam na splošno. Na okoljskem področju, kjer deluje tudi DPRS, opravljamo nevladne organizacije zelo pomembno vlogo, saj smo pogosto edini braniki našega skupnega okolja in dobrobiti ljudi, živali in narave. To so nam v več primerih potrdila tudi sodišča, ki so na podlagi postopkov, ki smo jih sprožili, ugotovila nezakonito delovanje državnih služb, denimo Arsa.

Mi nimamo nič proti preverjanju izpolnjevanja pogojev za določene statuse, ker smo to dolžni početi vsako leto oziroma od letos naprej na dve leti. Premier pa zagotovo išče krivca oziroma vzrok za probleme na napačnem mestu. Problem so investitorji, ki se poskušajo izogniti izpolnjevanju zakonskih pogojev in, ki pogosto pritiskajo na državne institucije. Tudi zato je danes toliko nesreč z hudimi vplivi na okolje, zaradi nezaupanja pa toliko novih civilnih iniciativ. Sodelovanje javnosti jasno nalaga Aarhuška konvencija in Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. V posredovanem članku Šarec predlaga, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko 'in bi se kdo zamislil'. Predsednik vlade si take izjave ne bi smel dopustiti. Ali si bi upal narediti poskus, da vsem odklopi za en teden pitno vodo?«

Tako so odgovorili nevladniki na Šarčev poziv po prevetritvi NVO
Foto: Aleš Beno
Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru (PRO)
7 ur
Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189 zaposlenih, kar je največje število od leta 2001.
Na članek...

Ministrstva je objavilo podatke o številu varčevalcev v dodatnem pokojninskem zavarovanju in ti razkrivajo, da je konec leta 2018 za dodatno pokojnino varčevalo 548.189 zaposlenih, kar pomeni približno 62 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Število varčevalcev je največje v zadnjih 18 letih, kar v Sloveniji obstaja dodatno pokojninsko varčevanje. Po kriznih letih vse od leta 2014 število varčevalcev spet stabilno raste. Razlogi so večplastni, od ugodnih gospodarskih razmer ter rekordnega števila zaposlenih do počasi naraščajočega zavedanja ljudi o nizkih javnih pokojninah. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, pri kateri varčuje več kot 50 tisoč zaposlenih, še dodaja: »Pri novih podjetjih, ki se v zadnjem času v večjem številu odločajo za uvedbo kolektivnih pokojninskih načrtov, opažamo, da pokojninski načrti postajajo čedalje pomembnejši del tako imenovanega paketa ugodnosti, ki so ga deležni zaposleni, in tudi pri nas bo kmalu tako kot v večini zahodnih držav, da pri boljših delodajalcih sploh več ne bo vprašanje, ali imajo pokojninski načrt ali ne, ampak bo vprašanje samo še, kakšno višino premije financirajo. Tega se vse bolj zavedajo tudi zaposleni.«

Številke razkrivajo tudi drugo posebnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, saj velika večina zaposlenih (96 odstotkov) varčuje prek kolektivnih pokojninskih načrtov, ki jih v celoti ali deloma financirajo podjetja, ki s tem dodatno stimulirajo zaposlene, povečujejo njihovo zavzetost in podobno, le štiri odstotke pa je posameznikov, ki varčujejo individualno, čeprav država spodbuja individualno pokojninsko varčevanje s posebno davčno olajšavo, vplačila se upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove in zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu lahko dobi ob poračunu nazaj polovico med letom vplačane premije.

Po podatkih ministrstva se je v letu 2018 glede na leto prej povišala tudi povprečna vplačana premija na zaposlenega, ki je lani znašala pri tistih, katerih pokojninske načrte upravljajo zavarovalnice, 56 evrov na mesec, pri tistih, katerih pokojninske načrte upravljajo pokojninske družbe, pa 74 evrov na mesec. Skupna privarčevana sredstva znašajo 2,3 milijarde evrov, kar pomeni približno petodstotno rast glede na leto 2017.

Dodatna pokojnina vse pomembnejša

Po ocenah danes že več kot 30 tisoč upokojencev poleg javne pokojnine prejema še dodatno pokojnino, točni podatki pa še niso objavljeni. Višine dodatnih pokojnin so zelo različne, saj so povezane s tem, koliko je imel posameznik privarčevanih sredstev ob upokojitvi in koliko je star, imajo pa tisti, ki so varčevali vse od leta 2001, lahko že lepe dodatke k svojim javnim pokojninam. Če izhajamo iz številk, vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, bo v prihodnje vsak drugi zaposleni ob upokojitvi poleg javne prejemal še dodatno pokojnino, kar bo ob trenutni višini javnih pokojnin, povprečna starostna pokojnina za leto 2018 je znašala le nekaj nad 59 odstotkov povprečne neto plače, več kot dobrodošlo oziroma celo nujno za dostojno življenje. Če pogledamo podrobnejšo razporeditev javnih pokojnin, je slika še klavrnejša, saj le 14 odstotkov upokojencev prejema pokojnino nad tisoč evrov, kar 55 odstotkov pa prejema starostno pokojnino med 500 in 800 evri in pri takšnih višinah pokojnin vsak dodatek še kako koristi. Zaradi vse daljšega obdobja varčevanja si lahko zaposleni, ki se bodo upokojevali v prihodnje in že varčujejo za dodatno pokojnino, iz tega naslova obetajo tudi čedalje višje dodatne pokojnine, pomembno pa je tudi, s kakšno višino premij varčujejo, saj se na dolgi rok zaradi obrestnoobrestnega računa vsak danes vloženi evro, čez več deset let zelo pozna.

Le 14 odstotkov vseh upokojencev prejema starostno pokojnino nad tisoč evrov

Razporeditev starostnih pokojnin v Sloveniji na oktober 2018 po zadnjem poročilu Zpiza razkriva, kako nizke so starostne pokojnine v Sloveniji. Od 376.347 prejemnikov starostne pokojnine je glavnina (55,6 odstotka) med 500 in 800 evri, le 14 odstotkov starostnih pokojnin je višjih od tisoč evrov.

Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru
Slovenijo so prišteli med podpornice ogljično nevtralne EU leta 2050 3
8 ur
Nemčija, Italija, Grčija in Slovenija so se uvrstile med podpornice načrta, po katerem bo EU postala ogljično nevtralna leta 2050, in prevesile tehtnico na stran podpornic.
Na članek...

V Bruslju že nekaj časa špekulirajo, koliko držav bo na vrhu evropskega sveta podprlo dolgoročno podnebno strategijo EU. Vrh bo v četrtek in petek.

Prejšnji teden je veljalo neuradno prepričanje, da se na vrhu ne bodo sporazumeli o podpori in bodo preložili odločanje na začetek prihodnjega leta. Strategijo je namreč takrat podpiralo premajhno število držav. Med podpornicami je bila vodilna Francija s Španijo, Nizozemsko, Švedsko in drugimi, predvsem zahodnimi članicami. Na čelu nasprotnic strategije je bila Nemčija, na njeni strani so bile predvsem nekatere vzhodne članice povezave.

Slovenije niso prištevali med podpornice, čeprav smo lahko že takrat prebrali tudi oceno, po kateri bi se naša država utegnila uvrstiti med podpornice.

Razmere so se danes precej spremenile. Pa ne zaradi Slovenije, ki so jo začeli brezpogojno prištevati med podpornice. Bolj pomembne so informacije, da ogljično nevtralno Evropo po novem podpira tudi Nemčija. Število podpornic je tako zraslo na 18, mednje je všteto tudi Združeno kraljestvo.

Spomnimo, dolgoročno podnebno strategijo je evropska komisija predstavila 28. novembra lani. Dokument predlaga usmeritev EU v podnebno nevtralno gospodarstvo, kar pomeni odpravo fosilnih goriv povsod, kjer je mogoče. Za vsako preostalo tono izpustov ogljikovega dioksida pa bi bilo treba odstraniti iz atmosfere tono ogljikovega dioksida, bodisi s sajenjem dreves ali s kupovanjem mednarodnih ogljičnih kuponov, bodisi s tehnologijami, ki jih danes še ne poznamo.

Na Danskem in Norveškem so neto ničelne emisije za leto 2050 že vgradili v zakonodajo. Združeno kraljestvo je pred nekaj dnevi kot prvo od velikih svetovnih gospodarstev objavilo, da bo leta 2050 ogljično nevtralno. Na Švedskem so se zavezali k ogljični nevtralnosti leta 2045. Finska vlada pa je pred kratkim napovedala, da bo Finska dosegla ta cilj že leta 2035. Sklep je pomemben tudi zato, ker Finska v drugi polovici letošnjega leta predseduje EU.

Slovenijo so prišteli med podpornice ogljično nevtralne EU leta 2050
Foto: Philippe BUISSIN/EP
V Prekmurje na počitnice, ki jih zlepa ne boste pozabili (OGLAS)
8 ur
Poletnih počitnic brez osvežujočih užitkov v vodi si skorajda ne znamo predstavljati, za slednje pa, verjeli ali ne, ne potrebujete nujno morja.
Na članek...

Nešteto priložnosti za vodne vragolije z vašimi najmlajšimi vas čaka že v Prekmurju! Nekateri pravijo, da je dežela ob reki Muri mistična in ob tem pripomnijo, da najprej mi hodimo k njej, potem pa jo za vselej nosimo s sabo. Kdor je že kdaj obiskal Prekmurje, ve, da je to res. Kdor ga še ni, pa je dobrodošel, da odkrije to njegovo čarobnost. Da se boste lažje odločili, smo za vas zbrali 8 razlogov, da obiščete deželo, kamor se ne vračajo rade le štorklje.

Eden največjih vodnih parkov v Evropi

Ste vedeli, da se v Termah 3000 – Moravske Toplice skriva eden največjih vodnih parkov v Evropi, z 31 bazeni na več kot 5.200 m2 površine, kjer se lahko osvežite, zabavate, čofotate, nabirate plavalne zamahe, se prepustite brzicam, gejzirjem in slapovom, se preizkusite v plavanju proti toku ali uživate in vreščite na toboganih. Če vam zveni kot popoln kraj za počitniški oddih, se ne motite.

Tobogana in zipline, ki bodo potešili najbolj zahtevne ljubitelje adrenalinske zabave

Na svoj račun v prekmurskem vodnem raju ne bodo prišli le ljubitelji sproščanja, ampak tudi adrenalinski navdušenci. Ti se bodo razveselili tobogana AquaLoop, ki ga je ameriška revija Architectural Digest zaradi 360-stopinjskega obrata uvrstila med osem najstrašnejših vodnih toboganov na svetu. Če vas to ni prepričalo, naj vam predstavimo še eno zvezdo vodnega parka Terme 3000, tobogan Kamikaza s prostim padom, kjer se z 22 metrov poženete v globino s pospeškom 9,8 m/s. Za adrenalinski finale pa si lahko privoščite še 140 metrov dolg štrkov let na zip linu 10 metrov nad tobogani in bazeni.

Zabava neodvisna od vremena

Dolgčas vam zagotovo ne bo in tudi slabo vreme vam ne bo pokvarilo počitnic, saj je vodna zabava v termalnem parku Terme 3000 omogoča v vseh vremenskih razmerah. V prenovljenem notranjem termalnem parku sta na voljo dva zavita tobogana in veliko prostora za sprostitev v novih savnah in počivalnicah, kjer se boste lahko sprostili na vzglavnikih polnjenih z ajdovimi luščinami, medtem ko bo vaše najmlajše zabaval Štrk Viki, maskota term.

Znamenitosti Prekmurja

V okolici Term 3000 najdete kar dva doživljajska parka – pustolovski park Bukovniško jezero in Vulkanijo. Veliko kmetij odpira vrata v domovanja svojih živali, obiščete lahko nasad orhidej Ocean Orchids, ki so zrasle s pomočjo termalne vode, pogledate, kje so doma štorklje in obiščete Evropsko vas štorkelj Veliko Polano, si ogledate pripravo pravega prekmurskega bučnega olja in se ustavite na otoku ljubezni, naravnem otoku na Muri.

Idealna priložnost za kolesarjenje

Ljubitelji aktivnega oddiha ne smete zamuditi možnosti za kolesarjenje v idiličnem prekmurskem okolju. Delček čarobnosti Prekmurja boste ko se s kolesom odpeljete v Krajinski park Goričko med mogočne zidove največjega gradu na Slovenskem, ali si privoščite sproščujoč izlet ob številnih Murinih rečnih rokavih.

Številne možnosti za aktivni oddih

Športni duh lahko med oddihom v Prekmurju razvajate tudi na igriščih za nogomet, košarko in odbojko, uživate v nordijski hoji ali tečete na trim stezi v objemu narave. Kak adrenalinski navdušenec bi nas opomnil še na pustolovski park ob Bukovniškem jezeru.

Ko zadiši po Prekmurju

Seveda ne smemo pozabiti tudi na to, da se v Prekmurju odlično jé in pije. Prekmurska kulinarika je preprosta, a polnega okusa in iz sestavin, ki jih ponuja lokalno okolje. Tipične sestavine so ajda, bučno olje in zaseka, v sladicah pa pogosto tudi mak. Chefi Term 3000 – Moravske Toplice so si zadali, da bo prav vsak obiskovalec poskusil in vzljubil prekmursko kulinariko. Prekmurje njihovi gosti tako lahko okusijo skozi lokalne sestavine ali tipične lokalne jedi.

Najdaljša golf luknja v Sloveniji

Ste navdušeni golfist in iščete vedno nove golf podvige? Potem imamo za vas prav poseben izziv – najdaljšo golf luknjo v Sloveniji na Golf igrišču Livada.

V Prekmurje na počitnice, ki jih zlepa ne boste pozabili
Nove Finance že v aplikaciji
11 ur
Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z
Več ▼

Nove Finance, ki bodo v tiskani obliki izšle jutri, so že na voljo v naših aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Za dostop morate biti prijavljeni z naročniškim uporabniškim imenom.Kako uporabljati aplikacijo Finance in kaj vse vam ponuja – preverite v videu.Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv? 4
13 ur
Aktualni oziroma kmalu stari clio je izjemno zanimiv nakup. Povsem soliden avto z dobrim osnovnim turbomotorjem danes dobite za dobrih deset tisočakov, s skromnejšo opremo še za manj. To pa je v tem razredu izjemno dobra ponudba. Novi clio bo sicer boljši, a tudi dražji.
Na članek...

V cliu 4 se boste počutili dobro, celo zelo dobro, če boste denimo izbrali paket z oznako I feel Slovenia. Še bolje pa, če boste segli nižje, po cenovno razumnejšem, a še vedno bogatem paketu limited, ki s popusti stane le dobrih deset tisočakov.

Ponudba odhajajočega clia je še danes zanimiva, v ponudbi pa bo vsaj še eno leto, pravi Rok Istenič iz Renault Nissana Slovenija. Od septembra bo cenovna hierarhija v hiši sledeča: dacia sandero, clio 4 in clio 5.

Zakaj pišemo o starem clio? Ker je ta glede na cenovno občutljiv razred, v katerega sodi, danes morda še bolj zanimiv kot leto ali dve prej. Zdajšnji clio namreč ohranja res ugodno razmerje med ceno in ponujenim, novi pa ga utegne podreti – ali pa tudi ne.

Dejstvo je, da clio 5 ki prihaja septembra, prinaša višjo ceno. Pa tudi dodano vrednost v vsebini. Kakšno bo razmerje, bo jasno šele čez dobra dva meseca.

Preden se lotimo aktualnega clia 4, še beseda o novem, cliu 5. Prihaja jeseni, je zelo podoben zdajšnjemu, a je kljub temu skoraj popolnoma nov. Matej bo o njem s prve vožnje poročal že jutri. Za zdaj le nekaj teorije. Novi clio je nekaj manjši od zdajšnjega, a ima prostornejšo kabino, kar 91 litrov (391 litrov) večji prtljažnik, do 9,2-palčni sredinski zaslon in druge izboljšave.

Kako se je zdajšnji clio spopadel z 12 tekmeci – veliki primerjalni test malčkov B-razreda.

Zato vzemite tale tekst kot uvod v novega ali osvetlitev zdajšnjega clia, še posebej če iščete res dober nakup. Clio 4 bo še nekaj časa aktualen, saj bo naprodaj vsaj še leto dni.

Izboljšave v tem razredu niso tako zelo pomembne kot razred, dva ali tri višje. Ugled in svežino tehnike premaga cena, želje pa racionalnost. Ne le tisočak, tudi 100, 200 ali 300 evrov odloča o izbiri, kar je v razredu okoli 12 tisočakov razumljivo.

Zdajšnji clio je tu dobro umeščen. Testni TCE75 I feel Slovenia sicer stane zajetnih 15 oziroma okoli 13 tisočakov s popusti, a skoraj ne pušča neizpolnjenih želja pri opremi. Serijsko ima tudi samodejno klimo, polne LED-žaromete, zaslon na dotik, klimatsko napravo, zadnjo kamero, samodejno parkiranje in še kaj. A tudi paket limited za dobrih deset tisočakov ponudi veliko, predvsem pa dovolj tistega, kar od majhnega avtomobila pričakujete. Tudi navigacijo, vgrajeno v osrednji zaslon na dotik, z velikimi ikonami in solidno resolucijo. Skromen je le pri varnostni opremi, saj med asistenti ponudi le sistem za zaviranje v sili.

Kar precejšen napredek pa je clio doživel pri motorni ponudbi. Osnovni stroj je zdaj 0,9-litrski turbo trivaljnik s 55 kilovati in 75 konjskimi močmi. Majhen mlinček je nadomestil zaspan 1,2-litrski štirivaljnik. S 120 newtonmetri navora in 55 kilovati sicer zaostaja za močnejšim TCE90. A že podatki na papirju dokazujejo, da je ta zaostanek skromen – pri pospešku do stotice le 0,2 sekunde (12,3 sekunde), pri hitrosti pa prav nič.

To daje misliti, da je razlika v moči strojev manjša kot na papirju. Motor je sicer dobrovoljen, živahen in veseljaški, ko ga zavrtite v višje vrtljaje. Ob polnem plinu je povsem dovolj zmogljiv tudi na avtocesti, kjer sicer manjka šesta prestava, ki bi zmanjšala porabo in motorni hrup. Žeja majhnega motorja ima sicer velik razpon, od dobrih petih litrov pri nežni vožnji do 7,5 ali celo več litrov pri sprotnem izkoriščanju ne prav velike zaloge moči.

Predvsem pa je stroj kar 800 evrov cenejši od močnejšega TCE90, a se kot rečeno, ne izkaže skoraj nič slabše. Zelo dobra osnova torej, ki od manj zahtevnega uporabnika ne zahteva nadgradnje.

Oblika clia je ob tem prav tako v koraku s časom. To ne nazadnje dokazujejo tudi razmeroma skromne spremembe pri novem modelu, ki daje misliti, da je le prenovljen. Zdajšnji clio je namreč svež in privlačen z vseh tornih kotov. Ni pa najbolj praktičen, saj je na zadnji klopi kljub precejšnji medosni razdalji (2,59 metra) in dolžini 4,06 metra bolj utesnjen od večine tekmecev. Spredaj je prostora dovolj, le sedeži so kratki. Zvočna zatesnitev pa bi bila lahko boljša. Prtljažnik se s 300 litri uvršča v sredino razreda.

Vozne lastnosti so solidne, volan lahkoten in le srednje natančen. Res dobre pa so zavore.

Za dobrih deset tisočakov clio v različici TCE75 limited ponuja enega boljših paketov na trgu, ki je bil še zlasti v zadnjem letu pod pritiskom precejšnjih podražitev. Nekateri tekmeci so dvignili ceno tudi za več kot tisoč evrov, clio pa se je v tem obdobju celo pocenil. Podražitve so sicer sprožili nov merilni cikel WLTP (dvig izpustov, davka in s tem cene) ter prilagajanje okoljskim predpisom Euro 6d-temp.

Verjamemo, da novi, seveda precej boljši clio, ne bo dosegal tako ugodne cene. To pa je v cenovno občutljivem razredu lahko odločilnega pomena za dobro prodajo. Clio ima na tem področju seveda visoke cilje, ohranitev prvega mesta v prodaji na trgu, ki ga drži že več kot desetletje.

Foto: Miloš Milač

Zakaj je »stari« clio tako zelo zanimiv?
Foto: Milos Milac
Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov 1
13 ur
Avtomobilske blagovne znamke izgubljajo v primerjavi s storitvenimi in tehnološkimi podjetji. Med 100 najbolj vrednimi svetovnimi blagovnimi znamkami so letos le še tri avtomobilske.
Na članek...

Največji japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je ubranil naziv najvrednejše avtomobilske blagovne znamke, je razvidno iz letošnje lestvice BrandZ Top 100. Med prvo stoterico so se uvrstile le tri avtomobilske znamke, še lani jih je bilo pet. Toyota je zasedla 41. mesto, med najvrednejših 100 pa sta se uvrstila le še Mercedes-Benz (54. mesto) in BMW (55. mesto), z lestvice pa sta zdrsnila Ford in Honda. Gre že za 14. raziskavo in med avtomobilskimi podjetji je bila Toyota kar dvanajstkrat na prvem mestu, leta 2010 in 2012 pa je bila druga.

Toyotin globalni doseg

»K Toyotinemu prvemu mestu močno pripomore njen globalni doseg. V vsakem segmentu ima močno mešanico modelov, je dejal Graham Staplehurst iz Global BrandZ. »Toyota je obravnavana kot pionir alternativnih energij. Opravili smo nekaj raziskav o električnih avtomobilih, in čeprav je bila Tesla na vrhu, se je Toyota znašla na drugem mestu, pred Volkswagnom

Volkswagen je edini med desetimi, ki mu je uspelo povečati svojo vrednost v primerjavi z letom poprej. Nemški koncern je okreval po škandalu in je od lani svojo vrednost okrepil za 12 odstotkov. Med deseterico je največ (12 odstotkov) vrednosti izgubil Ford. Nov član v deseterici je Porsche, ki je z desetega mesta izrinil indijsko navezo Maruti-Suzuki. Celotno lestvico 100 najvrednejših blagovnih znamk si lahko ogledate na povezavi.

Kaj lahko reši avtomobilsko industrijo

Blagovne znamke avtomobilske industrije so v zadnjem letu izgubile precej vrednosti v primerjavi s tehnološkimi in storitvenimi podjetji, katerih poslovni model je potrošnikom bliže. Avtomobilska podjetja si svoj položaj prizadevajo izboljšati s storitvami, kot je souporaba avtomobilov, vendar brez uspeha. Pri izboljšanju vrednosti blagovne znamke bi avtomobilskim podjetjem lahko pomagala partnerstva s tehnološkimi podjetji.

BrandZ vrednost blagovne znamke izračuna s kombiniranjem tržne kapitalizacije blagovne znamke, dobičkonosnosti, razpoloženjem med delničarji ter odnosom kupcev do podjetij.

Eden od vidikov raziskave je, kako kupci »ljubijo« blagovno znamko, področje, na katerem so se avtomobilska podjetja izkazala še posebej slabo. »Mislim, da vse več ljudi avtomobilov sploh več ne mara,« pravi Staplehurst. Najbolj priljubljena znamka avtomobilov je Maruti-Suzuki v Indiji, z indeksom 124 (kjer je 100 povprečje vseh blagovnih znamk, merjenih v Indiji). Toyota je najvišje ocene dobila v sedmih državah, tudi v ZDA. Med najbolj priljubljenimi se je izkazal tudi Audi, ki so ga za najbolj priljubljeno znamko izbrali v šestih evropskih državah.

Najvrednejše znamke na svetu: premoč Toyote in bledenje drugih avtomobilistov
Foto: Uroš Božin
Najbolj brani članki danes
14 ur
1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči3. Seat tarraco: zamujena priložnost sicer prepričljivega španca4. Pred današnjim srečanjem
Več ▼

1. V torek ena največjih sprememb pri ceni bencina in dizla

2. Kitajska v Hongkongu kliče po nesreči

3. Seat tarraco: zamujena priložnost sicer prepričljivega španca

4. Pred današnjim srečanjem delodajalcev, sindkatov in vlade: Kakšni davčni predlogi so na mizi

5. Adria serijsko odpoveduje lete: kakšne so pravice potnikov

6. Predstavljamo prvo banko, ki se seli v Amazonov oblak

7. Kdo vam bo povrnil škodo, če vam huawei čez dva meseca ne bo več delal, kot bi moral

8. Denar EU: Kam ga bo šlo največ

9. (TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?

10. Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij

Naslovne zgodbe Financ
16 ur
Danes objavljeno...
Več ▼

Danes objavljeno...

Naslovne zgodbe Financ
ZDA imajo težave pri trgovinskih pogajanjih z EU 2
17 ur
Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je za ameriško televizijo CNBC povedal, da imajo ZDA zaradi nedavnih evropskih volitev težave pri trgovinskih pogajanjih z EU in namignil, da bo
Več ▼

Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je za ameriško televizijo CNBC povedal, da imajo ZDA zaradi nedavnih evropskih volitev težave pri trgovinskih pogajanjih z EU in namignil, da bo predsednik Donald Trump uvedel carine na uvoz evropskih avtomobilov, če pogajanja ne bodo uspešna.

Grožnja carinske vojne z EU je za zdaj preložena, saj so ZDA zapletene v spor s Kitajsko, nekaj časa pa je grozila tudi trgovinska vojna z Mehiko. Glede na Rossove izjave je moč sklepati, da bo imela EU mir pred Trumpovimi carinami tja do novembra, dokler ne začne mandata nova evropska komisija. (STA)

V UKCL redno zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Srbije – zakaj to ni dovolj in ne moremo biti mirni 
17 ur
Kadrovske težave na drugih dveh oddelkih otroškega srčnega programa – intenzivi in kardiologiji – se nadaljujejo
Na članek...

Od aprila je v UKC Ljubljana po neuradnih informacijah redno zaposlen otroški srčni kirurg iz Beograda Igor Šehić, s čimer je zagotovljeno tisto, česar že 12 let ni bilo in kar je leta 2015 zahtevala tudi mednarodna strokovna komisija ob nadzoru programa: stalno razpoložljiv izkušen kirurg za otroke s prirojenimi srčnimi napakami. To je dobra novica, vseeno pa to ni dovolj, da bi bili lahko mirni – obravnava teh otrok kljub pomirjujočim tonom iz vlade še zdaleč ni optimalna.

Vmes sta namreč zaradi dolgoletnega nereševanja nakopičenih težav oziroma nesposobnosti stroke in vodstev UKCL ter nespametne vladajoče politike razpadla druga dva oddelka – otroška kardiologija in intenzivna terapija.

Potemkinova vas?

Oba oddelka v UKCL že leto dni krpajo z začasnimi rešitvami, z najetimi domačimi in tujimi zdravniki po podjemnih pogodbah, pa še teh je premalo, več o tem v nadaljevanju. Je to dovolj dobro in varno? Eden naših virov, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da ne, ampak naj bi bilo hvalisanje UKCL (tega začasno vodi Teodor Žepič) in ministrstva za zdravje Aleša Šabedra glede urejanja programa »le Potemkinova vas«, predstava za pomiritev javnosti.

Tudi navajanje mednarodne akreditacije DNV, ki jo ima UKCL in jo je pred kratkim obnovil, po mnenju vira ni najbolj relevantno za program, ampak bi bilo treba opraviti neodvisno in nenapovedano presojo po mednarodnih standardih strokovnih združenj, podobno kot je bilo narejeno pred nekaj leti v mednarodnem strokovnem nadzoru; kot smo pisali, je takrat UKCL dobil najnižjo oceno, nesprejemljivo, pri kar od 20 od 34 mednarodnih standardov obravnave otrok s srčnimi napakami. Kako bi bilo danes, če bi enako presojo ponovili? To ni znano.

Vlada spet miri, vse je v redu

Namesto tega spet prihajajo lepo zveneča zagotovila vlade, več o pomanjkljivih odgovorih UKCL pa preberite v okvirju spodaj.

»Vlada in ministrstvo za zdravje se pridružujeta oceni strokovnega vodstva UKC Ljubljana, da je vzpostavljen dober sistem, ki v danih razmerah zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo otrok in optimalno zdravstveno obravnavo otrok s prirojeno srčno napako.« Tako odgovarjata na poslansko vprašanje Jelke Godec o otroškem srčnem programu.

Podobnih zagotovil smo v zadnjem desetletju slišali že veliko, pa se je še vselej izkazalo, da ne držijo in so se ekscesi in hudi primeri ponovili. Spomnimo, nazadnje februarja letos, ko naj bi pri 14-letni deklici ob operaciji srčne zaklopke najverjetneje prišlo do zračne embolije in s tem do hude trajne okvare možganov, več v članku: Otroška srčna kirurgija: nov hud zaplet ali napaka UKCL in še dva umrla letos. Odrejen je bil interni strokovni nadzor; a javnosti o tem, ali je končan in kakšne so ugotovitve, ne obveščajo.

Redno zaposlen izkušen kirurg

Vlada o kadrih v programu na poslansko vprašanje odgovarja le z začetnicami. Po neuradnih informacijah pa je v UKCL od 15. aprila za določen čas do konca letošnjega leta redno zaposlen Igor Šehić, otroški srčni kirurg iz Beograda, s tamkajšnjega Inštituta za zaščito zdravja matere in otroka.

Šehića so v UKCL zdaj lahko zaposlili po zakonu o zdravniški službi, ki je bil lani na hitro spremenjen za potrebe NIOSB (zdaj v likvidaciji) oziroma za kratkotrajne prihode ameriških kirurgov. Člen 12.č tako zdaj omogoča, da v primeru, ko ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči, lahko ministrstvo za zdravje za največ 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja za eno leto) pod določenimi pogoji dovoli vabljenemu tujemu specialistu opravljanje zdravniške službe v Sloveniji tudi brez znanja slovenskega jezika in prej pridobljene slovenske licence. Mora pa komunikacijo z bolniki in svojci ter zdravstveno dokumentacijo v slovenščini zagotoviti bolnišnica.

Dober, a ne na ravni Čehov?

Po naših virih niti za sistem niti za mlajšega srčnega kirurga, ki se še usposablja, (Miho Weissa) ne bi bilo dobro, če bi se v UKCL zaradi zaposlitve Igorja Šehića odpovedali sodelovanju s češkimi kirurgi iz praške bolnišnice Motol, ki v UKCL prihajajo operirat že nekaj let. Šehić naj bi bil sicer dober in izkušen kirurg, ki operira večino prirojenih srčnih napak, vseeno pa v prejšnji službi v Srbiji ni bil prvi kirurg in naj tudi ne bi bil na tako visoki ravni kot so trije kirurgi iz Češke, ki so menda tudi odlični mentorji.

Spomnimo, s Šehićem so se o zaposlitvi v UKCL v preteklosti pogovarjali že dvakrat, nazadnje v začetku leta 2014, a se je takrat zapletlo s priznavanjem njegove specializacije; v komisiji je bil tudi takratni vodja oddelka za kirurgijo srca in ožilja Borut Geršak, čeprav je bil v konfliktu interesov, saj je podpiral izraelskega kirurga Mishalyja. Čeprav je bilo že takrat jasno, da bi Šehić v UKCL operiral samo otroke s prirojenimi srčnimi napakami, so mu za priznanje specializacije hoteli naložiti še enoletno usposabljanje na kirurgiji za odrasle, v kar ni privolil, zato ga takrat v Ljubljano ni bilo.

Začasne »rešitve« na intenzivi

Največja težava otroškega srčnega programa v UKCL naj bi bila trenutno, po navedbah virov, pomanjkanje ustreznega kadra v enoti za intenzivno terapijo otrok. Menda tudi zaradi nezadovoljstva z vodjo Štefanom Groskom, ki naj bi bil tam zaposlen 10-odstotno, sicer pa je zaposlen v porodnišnici. Kot pravijo viri, je že imenovanje Groska za vodjo pred časom odvrnilo od morebitne vrnitve vse izkušene intenziviste, ki so od tam v preteklosti odšli zaradi nemogočih razmer za delo.

Spomnimo, še leta 2016 je bilo v enoti zaposlenih deset intenzivistov, a so vsi odšli; po mednarodnih kadrovskih normativih pa bi moral imeti oddelek najmanj 14 specialistov pediatrične intenzivne medicine, skupaj pa 20 zdravnikov.

Pa dejansko? To ni jasno. Kot izhaja iz odgovora vlade, so lani decembra zaposlili dodatno zdravnico intenzivistko. Toda enega pediatra so z intenzive prerazporedili v službo za kardiologijo, druga intenzivistka pa je kmalu po prihodu s porodniške dala odpoved in odhaja v zdravstveni dom. Pomagajo si s tremi pediatri intenzivisti z Reke, ki se izmenjujejo in delajo po podjemnih pogodbah, enako tudi pediatrinja intenzivistka iz UKC Maribor; tej se pogodba izteče novembra. V pooperativno oskrbo po operacijah kompleksnih srčnih napak se vključujejo zdravniki iz Češke.

Negotovo tudi na kardiologiji

Tudi v službi za kardiologijo na pediatrični kliniki so kadrovske razmere negotove. Poleg dveh domačih zdravnikov za nedoločen čas je od marca za določen čas zaposlen mlajši specialist iz Srbije, medtem ko so s kardiologom Sašem Božičnikom, ki je prišel s Kanarskih otokov, podjemno pogodbo podaljšali le do konca oktobra letos. Še en kardiolog dela po podjemni pogodbi trikrat na teden (sicer naj bi bil zaposlen v zdravstvenem domu Ljubljana), izhaja iz odgovora vlade in naših virov.

    V UKCL redno zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Srbije – zakaj to ni dovolj in ne moremo biti mirni 
    Za tretjega člana poslovodstva HSE imenovan Mirko Marinčič
    17 ur
    Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na današnji izredni seji za tretjega člana poslovodstva, poslovnega direktorja s štiriletnim mandatom, imenoval Mirka Marinčiča.
    Na članek...

    Tričlansko poslovodstvo družbe določa novi Akt o ustanovitvi HSE, ki ga je 28. marca 2019 sprejel Slovenski državni holding. Po novem aktu ima družba HSE enega generalnega in dva poslovna direktorja. Stojanu Nikoliću, ki je mandat generalnega direktorja začel 25. marca 2019, in Viktorju Vračarju, ki je poslovni direktor HSE od 1. maja 2019, se bo drugi poslovni direktor pridružil 15. julija 2019, ko nastopi mandat, so sporočili iz HSE.

    Marinčič je bil leta 2005 imenovan za predsednika nadzornega sveta Elesa, kasneje je postal predsednik uprave Elektra Ljubljana, ki ga je vodil do leta 2010, potem pa se je zaposlil v Energetiki Ljubljana.

    Za tretjega člana poslovodstva HSE imenovan Mirko Marinčič
    Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov 3
    18 ur

    Če bi država optimalno prodala NLB, kot bi jo morala po zavezah evropski komisiji zaradi državne pomoči, bi lahko 75 odstotkov minus eno delnico banke prodala za vsaj 200 milijonov več, so izračunali viri iz bančništva, ki pa ne želijo biti imenovani. Zaradi česa vse smo davkoplačevalci izgubili približno 30 odstotkov kupnine, kako bi ta bila lahko večja?

    Država je z rebalansom proračuna letos, kljub letom gospodarske rasti, precej večjim pobranim dividendam državnih družb in dobro milijardo več pobranim davkom, komaj (spomnimo na opozorila fiskalnega sveta) napraskala še 213 milijonov evrov za nujna popravila regionalnih cest, ki jih v prejšnjih letih ni mogla vzdrževati. Približno tak znesek bi lahko država lahko še dobila pri prodaji NLB – če bi jo prejšnja vlada prodala pametno. Tako so izračunali viri, ki jim zaupamo.

    Kupnina za NLB bi lahko presegla milijardo evrov. Zakaj ni?

    Pod vlado Marjana Šarca je SDH v imenu države sredi novembra lani prodal 65 odstotkov kapitala NLB, kupcev je bilo več, saj se je vlada pred to, vodil jo je Miro Cerar, odločila za javno ponudbo delnic (IPO). S tem je lastništvo banke razpršila med lastnike, daleč največji je ostala država. Do konca tega leta mora država prodati še 10 odstotkov NLB.

    Delnice in globalna potrdila o lastništvu (GDR) NLB so bili lani prodani po 51,5 evra, to je bil spodnji konec razpona cene, ki ga je po zbranih ponudbah določil SDH. Že to je potrjevalo, da so bili kupci za banko pripravljeni odšteti kar najmanj, kolikor je treba.

    Knjigovodska vrednost NLB po sanaciji je znašala 1,248 milijarde evrov, 65 odstotkov kapitala (kolikor ga je država prodala lani) je bilo vrednega 811,2 milijona evrov. Ta delež je torej država prodala s 141,7 milijona evrov izgube (če ne upoštevamo še stroška financiranja). Če bi bila banka prodana po višji vrednosti, kot je znašala knjigovodska vrednost banke po sanaciji leta 2013, bi davkoplačevalci zaslužili. Pa nismo. Zakaj je bilo tako?

    1. Prodaja prek IPO, ne strateškemu partnerju, v stiski

    Še pred odločitvijo za prodajo NLB leta 2017 smo opozarjali, da bo s prodajo prek IPO država (berite: proračun oziroma davkoplačevalci) izgubila prodajno premijo, ki jo za obvladovanje upravljanja banke plačal strateški lastnik. Spomnimo, da je vlada Mira Cerarja dvakrat posegla v prodajo. Najprej je spomladi 2017 od evropske komisije dosegla prvo spremembo: namesto prodaje 75 odstotkov minus ene delnice do konca leta 2017 so izprosili, da lahko do konca 2017 prodajo polovico banke, do konca leta 2018 pa še četrtino.

    Ker so vlagatelji tudi vedeli, da evropska komisija ne popušča pri tem, da se bo država morala umakniti iz kapitala banke, ker so vedeli, da ji je rok za prodajo že podaljšala, je bil IPO izveden v tako imenovanem fire sale, po slovensko temu rečemo prodaja v stiski. To pomeni, da kupci vedo, da se prodajalcu s prodajo mudi, zato bo sprejel tudi nižjo ceno, da le proda.

    2. Dodatne omejitve poslovanja banki in s tem manjši zaslužek

    Nato so poleti lani (po tem, ko so prvi postopek prodaje ustavili, tedanja ministrica za finance Mateja Vraničar pa je zaradi tega ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel) pri evropski komisiji izprosili še enoletni odlog prodaje. Banka je zaradi tega dobila še dodatne omejitve pri poslovanju, zgolj za odlog prodaje bi morala banka prodati še zavarovalniško dejavnost (kaj vse se je dogajalo lansko poletje, lahko preberete v članku Tako so se Cerarjevi igračkali z NLB: če ne bi bilo današnje seje vlade, bi Bruselj odredil prodajo NLB!). Kot rečeno, novembra lani je krovni državni upravljavec premoženja SDH prodal 65 odstotkov NLB, torej več, kot je izprosila Cerarjeva vlada.

    Česa vse banka ni smela početi – in je tako zaslužila manj? Že dotlej ni smela biti najcenejša na trgu pri poslovanju z državo, ni smela kreditirati nekaterih poslov, denimo večjih gradbenih, ni smela prevzemati drugih bank, v likvidacijo je morala poslati lizinško dejavnost, morala je zapreti nekaj poslovalnic. Nato je, poleg prodaje polovice NLB Vite (o tem se z evropsko komisijo še vedno pogajajo), dodatno morala zapreti še 15 poslovalnic po Sloveniji, zamudila je tudi številne državne infrastrukturne projekte, ki nosijo manjše tveganje morebitnega nepoplačila financiranja. Vse to je še omejilo njen zaslužek in tako tudi višino kupnine.

    3. Zamujen oziroma slabši čas za prodajo

    Odlog prodaje NLB je padel v čas, ko so se delnice najboljših evropskih bank cenile, predvsem zaradi negotovosti, ki jih je prinesel britanski referendum o izstopu iz EU, pa tudi informacije o ohlajanju globalnega gospodarstva, prvi zametki trgovinskih vojn ZDA ...

    V ključnem obdobju, ko bi postopek za prodajo večine NLB že moral teči, do trenutka, ko se je oblikovala cena delnice NLB konec oktobra lani, se je indeks najboljših evropskih delnic pocenil za skoraj petino.

    Da bo kupnina nižja, kot bi bila ob pametni prodaji banke, da ni pričakovati, da si bo evropska komisija premislila v zvezi z umikom države iz kapitala banke, ni bilo nepričakovano. Pred tem je predstavnike lastnika svaril tudi šef uprave banke: "Pričakujem, da bodo politiki odgovorni do davkoplačevalcev. Mi že zdaj ne smemo delati tako dobro, kot bi lahko, bojimo pa se, da bi kakšne zaveze delovale še v prihodnjih letih, kljub morebitni privatizaciji banke. To bi tudi znižalo morebitno kupnino. Sploh si ne predstavljamo, kako veliko škodo bi za celotno slovensko gospodarstvo povzročila, denimo, zaveza odprodaje hčerinskih družb na Balkanu," je aprila lani javno opozoril predsednik uprave Blaž Brodnjak.

    Koliko smo dobili od NLB po sanaciji?

    Vrednost NLB za davkoplačevalce smo izmerili z dvema podatkoma – izplačanimi dividendami in kupnino od prodaje 65-odstotnega deleža banke novembra lani. Dodajmo, da bi morali k temu prišteti še dobiček od prodaje terjatev, ki so bile z NLB prenesene na državno slabo banko DUTB, a ta uradno ni znan.

    1. Od prodaje 65 odstotkov NLB je država dobila 669,5 milijona evrov.

    2. Od dobička banke se je v proračune od leta 2016 steklo 428,11 milijona evrov dividende banke (43,8 milijona evrov dividende za poslovno leto 2015, 63,8 milijona evrov za poslovno leto 2016, 270,6 milijona evrov za poslovno leto 2017 in 49,91 milijona evrov za poslovno leto 2018).

    3. Država mora po zavezah zaradi državne pomoči do konca tega leta prodati še 10 odstotkov NLB – tudi o tem bo predvidoma v sredo odločal nadzorni svet SDH. Delnice bo predvidoma ponudila znanim obstoječim vlagateljem (več o tem v članku Še desetina NLB pred prodajo: boste lahko kupovali delnice?). Po včerajšnji borzni ceni (pri prodaji se spet pričakuje diskont) bi za desetino NLB dobili 118 milijonov evrov.

    4. Dokler bo NLB dobičkonosna in če ne spremeni politike izplačevanja dividende, bo država dobivala dividendo. NLB v srednjeročni strategiji, ki pa bo kmalu "osvežena", predvideva izplačilo 70 odstotkov čistega dobička poslovnega leta. Ob izpolnitvi zavez bi torej državi pripadala četrtina izplačanega dobička.

    Poudarimo še enkrat, da sicer ne smemo mešati zneskov, ki jih je država leta 2013 porabila v sanaciji bank, z zneski, ki so jih sanirane banke v obliki dividende ali kupnin izplačale državi po tem. Sanacija bank je bila politična odločitev za zavarovanje depozitov bančnih komitentov. Dividenda in kupnina je zamenjava premoženja, banke za denar.

    Jasno je, da celotnega dokapitalizacijskega vložka nikoli ne bomo dobili povrnjenega. Spomnimo, v več dokapitalizacijah smo v NLB vložili 2,4 milijarde evrov kapitala. Na državno DUTB je bilo prenesenih še "več kot tisoč kreditnih map", torej za banko takrat slabih terjatev. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, je znašala 2,278 milijarde evrov, DUTB pa je NLB plačala približno tretjino tega zneska, v državnih obveznicah. Kolikšen je izplen DUTB iz prodaje nekdanjih terjatev NLB, ni znano.

    Neuradno: škoda zaradi cincanja s prodajo NLB ocenjena na vsaj 200 milijonov evrov
    Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn in kako naj bomo potem podnebno ambiciozni
    18 ur
    »Če ni politične volje, je težko razvijati vetrne projekte,« je na konferenci o potencialih vetrne energije povedal predstavnik evropskega združenja vetrne energije WindEurope Ivan Komusanac. Po njegovih besedah je v Sloveniji največja omejitev za postavitev vetrnih elektrarn Natura 2000.
    Na članek...

    V podporno shemo za obnovljive vire energije (OVE) sta bili vključeni samo dve vetrni elektrarni, ena nazivne moči 2,3 megavata in druga nazivne moči 0,9 megavata, je povedala direktorica Agencije za energijo Duška Godina na konferenci, ki sta jo organizirai družbi Stratkom in Montel Energetika.net.

    Na javne pozive agencije za projekte OVE je bilo prijavljenih 187 projektov vetrnih elektrarn skupne nazivne moči 493 megavatov, izbranih pa je bilo 62 projektov skupne nazivne električne moči 215 megavatov.

    Vendar pa morajo biti izbrani projekti dokončani v treh letih od zaključka javnega poziva, njihova realizacija pa je zaradi težav pri umeščanju v prostor vprašljiva, je nadaljevala Godina. Na agenciji so zato v zadnjem javnem pozivu med pogoje dodali tudi predložitev gradbenega dovoljenja za nameravane projekte.

    Projekti vetrnih elektrarn so po besedah Godine pomembi za dosego ciljev, ki jih Sloveniji nalaga članstvo v EU. Vendar pa 25-odstotnega ciljnega deleža OVE v bruto končni rabi energije leta 2020 verjetno ne bomo dosegli, je opozoril Cveto Kosec z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.

    »Slovenija je leta 2017 dosegla 21,5-odstotni delež OVE. Manjka nam še 3,4 odstotne točke, kar se morda sliši malo, a če to pretvorimo v energijo, je to okoli dve teravatni uri, kar je skoraj nemogoče doseči,« je pojasnil Kosec.

    Pri pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) se »nagibamo k ambicioznemu scenariju«, torej hočemo biti med državami, ki bodo imele cilje višje od povprečja. »Če želimo to doseči, moramo biti ambiciozni tudi pri OVE,« je zatrdil Kosec.

    Vsi scenariji razvoja OVE temeljijo na sončni energiji in ne na vetrni, po najbolj ambicioznem scenariju pa naj bi z 800 gigavatnimi urami proizvedene obnovljive električne energije leta 2017 prišli leta 2030 na 2.700 gigavatnih ur, in to brez lesne biomase.

    Izhodišča za gradnjo novih zmogljivosti OVE »niso modna muha investitorjev, pač pa zaveza Slovenije v okviru EU«, je povedal Sandi Ritlop iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

    Scenariji iz NEPN kažejo, da bi lahko inštalirane moči vetrnih elektrarn leta 2020 znašale med pet in deset megavatov, leta 2030 med deset in 150 megavatov, leta 2040 pa med 20 in 335 megavatov. Proizvodnja iz OVE pa bi bila leta 2020 med šest in 13 gigavatnih ur, leta 2030 med 15 in 248 gigavatnih ur, leta 2040 pa med 32 in 577 gigavatnih ur.

    V DEM so zdaj v ospredju vetrni projekti. Projekt hidroelektrarn na Muri je ustavljen, saj je vlada konec maja sprejela sklep, da se priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje-Mota ustavi.

    Med vetrnimi projekti DEM je elektrarna Ojstrica. V pobudi za DPN so trije vetrni agregati od načrtovanih osmih. Na drugi strani meje Avstrijci načrtujejo deset vetrnih parkov. Predvidena moč agregatov Ojstrica je 3,5 megavata, skupna načrtovana inštalirana moč je 10,5 megavata. Proizvodnja bo 20 gigavatnih ur na leto, ocenjena vrednost investicije pa je 13,1 milijona evrov. Podpisani sta že dve pogodbi za izdelavo DPN in okoljskega poročila.

    Januarja letos so podali pobudo za začetek postopka izdelave DPN za vetrno elektrarno Paški Kozjak. Postaviti nameravajo štiri 3,3-megavatne agregate skupne moči 13,2 megavata, proizvodnja pa naj bi znašala 34 gigavatnih ur. Pobuda bo kmalu objavljena na spletu, energetsko dovoljenje je pridobljeno, izvedli pa so tudi meritve vetra, ki kažejo, da je potencial primeren.

    V DEM načrtujejo še 20-megavatni vetrni projekt, podrobnosti pa še niso razkrili. V teh dneh pričakujejo tudi študijo energetskega potenciala za celotno Slovenijo, pri študiji sodelujejo z Elektroinštitutom Milan Vidmar. Na podlagi študije bodo ugotovili, katere lokacije so primerne za postavitev vetrnih elektrarn.

    V Elektru Primorska še niso popolnoma opustili ideje o vetrni elektrarni na Volovji rebri, pa je povedal Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska. Spomnimo, Arso je leta 2013 izdal odločbo, s katero je odpravil okoljevarstveno soglasje iz leta 2006, kar je pomenilo, da je treba projekt ustaviti.

    »Morda je zdaj boljši trenutek za gradnjo vetrnih elektrarn, ker so cene turbin nižje, nove rešitve pa ponujajo boljši izkoristek. Nove tehnologije so tudi do okolja bolj prijazne,« je dodal Blažica.

    Na območju Elektra Primorska je izdanih 21 soglasij za vetrnice z močjo od enega do desetih megavatov, skupaj 44,4 megavata. Lokacije so od vznožja Nanosa do Kraškega roba.

    Priklapljanje malih vetrnih elektrarn na omrežje je razmeroma drago, v povprečje bo namreč treba zgraditi okoli trikilometrski priključek na vetrnico, je še povedal Blažica na konferenci o potencialih vetrne energije v Sloveniji.

    Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn in kako naj bomo potem podnebno ambiciozni
    Foto: Borut Hočevar