Manager
To so podjetja, ki so dobila denar na razpisu za začetne naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest v Pomurju
11.07.2018 10:40
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo prejemnike subvencij v okviru javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na
Več ▼

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo prejemnike subvencij v okviru javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019. Razpisanih je bilo skupno 1,4 milijona evrov, od tega 625 tisoč evrov za letošnje leto in 775 tisoč evrov za prihodnje leto.

Odobrenih je bilo osem projektov, in sicer:

  • Šumer, d. o. o. - večnamenski kuhinjski pripomoček Šumi-U1: 124.625 evrov
  • Rosenbauer, d. o. o. - proizvodna hala za montažo gasilskih komponent: 200 tisoč evrov
  • Odelo Slovenija, d. o. o. - razširitev proizvodnih kapacitet v Črešnjevcih: 200 tisoč evrov
  • TPM, d. o. o. - nakup CNC laserskega rezalnika: 146.250 evrov
  • BP Blister Pack, d. o. o. - modernizacija proizvodnega procesa: 155.688,75 evra
  • Aluvar, d. o. o. - proizvodnja novih izdelkov lastnega razvoja: 119.384,55 evra
  • Mobitex, d. o. o. - tovarna prihodnosti za zelo zahtevne VAR-KON: 200 tisoč evrov
  • Var, d. o. o. - proizvodnja linija za izdelavo novih izdelkov: 200 tisoč evrov

TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 min
1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani2. Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico3. (intervju) Priznana slovenska odvetnica iz Londona bi se
Več ▼

1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani

2. Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico

3. (intervju) Priznana slovenska odvetnica iz Londona bi se vrnila v Slovenijo

4. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

5. NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg

Finance tudi v aplikacijah:

- namizni računalniki,

- iOS (App Store),

- Android (trgovina Google Play).

Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Davčna obremenitev stroškov dela lani nižja kot leta 2017
28 min
Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2018 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 39,8 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60,2 odstotka pa za
Več ▼

Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2018 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 39,8 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60,2 odstotka pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2018 je bila za 0,2 odstotne točke nižja kot v letu 2017, je sporočil statistični urad.

Plačila direktorjev največjih ameriški podjetij lani ponovno krepko navzgor
1 ura
lead">Plačila, najpogosteje kompenzacije v obliki delniških opcij, 340 glavnih izvršnih direktorjev največjih ameriških podjetij so lani v primerjavi z letom 2017 narasle za sedem odstotkov,
Več ▼

lead">

Plačila, najpogosteje kompenzacije v obliki delniških opcij, 340 glavnih izvršnih direktorjev največjih ameriških podjetij so lani v primerjavi z letom 2017 narasle za sedem odstotkov, plače ostalih zaposlenih v istih podjetjih pa le za tri odstotke. Povprečen delavec bi potreboval 158 let, da bi zaslužil toliko kot direktor v lanskem letu.

Podjetje Quilar je izračunalo, da je bila srednja vrednost rasti kompenzacij glavnih izvršnih direktorjev, to je tista, od katere jih je polovica višjih in polovica nižjih, 800.000 dolarjev. Pri direktorjih se ne govori o plačah, ampak o kompenzacijah, saj večino denarja dobijo v obliki delniških opcij.

Lani je največ zaslužil glavni izvršni direktor Discoveryja David Zaslav, ki je dobil 129,5 milijona dolarjev oziroma 207 odstotkov več kot leta 2017. Kar 80 odstotkov tega so delniške opcije.

Med 340 direktorji, ki jih je zajela študija, je le 19 žensk in njihova srednja kompenzacija je bila vredna 12,7 milijona dolarjev, kar je malce več kot moška (11,2 milijona). (STA)

Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih! 1
2 uri
Nova moč na zdravstvenem ministrstvu Simona Repar Bornšek bo dvakrat na teden delala še v splošni ambulanti v ZD Vič
Na članek...

Vlada je v četrtek za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje s 1. junijem imenovala Simono Repar Bornšek. Ta je – in bo – tudi družinska zdravnica v zdravstvenem domu Vič z 2.107 opredeljenimi pacienti. Repar Bornškova bo še ena državna sekretarka, ki bo sedela na dveh stolih oziroma hkrati opravljala dve službi.

Spomnimo, že nekdanja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je imela državno sekretarko, kirurginjo, ki je ob petkih (med službenim časom na ministrstvu) s soglasjem vlade in za honorar hodila operirat krčne žile v bolnišnico Jesenice. Spomin na to si lahko osvežite v članku Super državna sekretarka Sandra Tušar in dve njeni službi. Zgodovina se zdaj očitno ponavlja.

Je bolj nujen zdravnik ali državni funkcionar?

Ob imenovanju Repar Bornškove se je sprva pojavilo vprašanje, ali bodo zdaj njeni pacienti morali v lov za novim zdravnikom. Ter tudi pomislek, kako smiselno in primerno je, da minister za zdravje Aleš Šabeder v trenutnih zaostrenih razmerah in pomanjkanju ter preobremenjenosti družinskih zdravnikov jemlje aktivnega zdravnika pacientom. Kaj zdaj država in pacienti bolj potrebujejo, zdravnika ali dodatnega funkcionarja na ministrstvu?

Ministrstvo: možno je oboje

A na ministrstvu za zdravje so pomisleke zavrnili in povedali, da »državna sekretarka ostaja izbrana zdravnica vsem svojim opredeljenim pacientom in bo z njimi dvakrat na teden v ambulanti, za vse preostale dni je urejeno nadomeščanje. To, da ostaja izbrana zdravnica, je bil njen pogoj za sprejem funkcije državne sekretarke, ker čuti odgovornost do pacientov in ne želi izgubiti stika s prakso«.

Mlajši kolegi jo že zdaj nadomeščajo

Na naše vprašanje, ali bo v zdravstvenem domu delala honorarno ali pa bo šlo za deljeno oziroma dopolnilno delovno razmerje, pa pravijo: »Že sedaj prim. Repar Bornšek dela trikrat na teden, saj je vodja enote ZD Ljubljana Vič-Rudnik, kjer vodi 250 zaposlenih. Urejeno ima nadomeščanje mlajših kolegov. Državna sekretarka bo z ministrstvom sklenila delovno razmerje, podrobnosti pogodbe o zaposlitvi na ministrstvu in v ZD Vič še usklajujemo.«

Kako dobro je mogoče opravljati dve zahtevni službi?

Tako kot že v prvem primeru (Tušarjeve) se tudi zdaj postavljajo podobna vprašanja, denimo, kako dobro je sploh mogoče opravljati dve zahtevni službi hkrati? Ali delo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje v času kriznega reševanja zahtev zdravnikov in priprave reformne zakonodaje ne zahteva celega človeka, ne pa, da je dvakrat na teden ne bo (kaj dosti) v državni službi? Enako pa celega človeka zahteva tudi delo z 2.100 pacienti, mar ne? Če ne bi bilo tako, se najbrž družinski zdravniki ne bi uprli.

Čeprav je pozitivno vsaj to, da njenim pacientom ne bo treba na vrat na nos iskati drugega osebnega zdravnika, in čeprav sama poudarja, kako »čuti odgovornost do pacientov«, pa je vendarle jasno, da bo zanje po novem še manj dostopna. Še več njenega dela in njenih pacientov bodo morali prevzeti kolegi v zdravstvenem domu, ki so že tako nadpovprečno obremenjeni. Doslej so jo v ZD nadomeščali dvakrat na teden, po novem jo bodo morali trikrat.

V ZD Ljubljana jih lahko 84 odstotkov odklanja nove paciente

  • Po majskem seznamu aktivnih zdravnikov ZZZS je Simono Repar Bornšek za osebno zdravnico izbralo 2.107 pacientov, kar glede na njihovo starost pomeni 2.699 glavarinskih količnikov. Oboje je precej nad državnim povprečjem (1.683 pacientov oziroma 2.408 glavarinskih količnikov).
  • V ZD Vič-Rudnik s tremi enotami, na Viču, na Rudniku in v Tehnološkem parku, je po podatkih ZZZS zaposlenih 21 družinskih zdravnikov za zdravstveno varstvo odraslih, od tega jih kar 18 presega znižani normativ 1.895 glavarinskih količnikov, torej lahko odklanjajo nove paciente. Ostanejo le trije, ki še ne dosegajo normativa. Pa še od teh ena zdravnica po dostopnih podatkih dela v domu starejših občanov in niti nima ambulante za širšo populacijo, druga dela v centru medicine dela, prometa in športa, tretja pa v enoti na Rudniku.
  • V okviru ZD Ljubljana sicer deluje več zdravstvenih domov na številnih lokacijah, skupaj po podatkih ZZZS zaposlujejo 122 družinskih zdravnikov. Od tega jih kar 103 oziroma dobrih 84 odstotkov presega priznani znižani normativ in lahko odklanjajo nove paciente. V vsem ZDL tako ostaja le 19 zdravnikov še prostih, a tudi od teh nekateri dejansko niso na razpolago, saj delajo v domovih starejših ali v splošni nujni medicinski pomoči in niti nimajo ambulant. Na odgovore ZD Ljubljana o še razpoložljivih zdravnikih še čakamo.
  • V Ljubljani in okolici sicer v javni mreži dela še 57 družinskih zdravnikov, ki so ali koncesionarji ali pa delajo zanje. Tudi tu jih 80 odstotkov presega normativ.
  • Vlada je sicer v aneksu ena k splošnemu dogovoru poleg znižanega normativa na zdravnika sprejela tudi varovalko. Tako bodo nove paciente zavezani vpisovati timi z najmanj glavarinskimi količniki ali opredeljenimi pacienti v območni enoti ZZZS. Če pa presegajo normativ za letos, bodo vseeno morali začasno (do vstopa novih zdravnikov v mrežo) opredeljevati paciente do državnega povprečja. Kako bo to potekalo v praksi in na kakšne težave bodo naleteli pacienti pri iskanju ali zamenjavi osebnega zdravnika, bo jasno že kmalu.

Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih!
Delo: Počivalškova odločba, ki je na čelo AVK postavila Matvoza, ostaja nezakonita 1
2 uri
Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ki jo je na sodbo upravnega sodišča vložil Andrej Matvoz, sicer prvi varuh konkurence. Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, da je obrazložitev
Več ▼

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ki jo je na sodbo upravnega sodišča vložil Andrej Matvoz, sicer prvi varuh konkurence. Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, da je obrazložitev odločbe, ki jo je leta 2016 izdal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek o imenovanju Matvoza za direktoja AVK v bistvenem delu pomanjkljiva, zato je pravilna ugotovitev upravnega sodišča o bistveni kršitvi določb postopka. Ker ministrstvo torej odločbe o imenovanju Matvoza ni dovolj jasno obrazložilo, je ta nezakonita.

Zaradi bistvenih kršitev postopka, ki jih je pri izbiri storilo Počivalškovo ministrstvo, je tožil neizbrani kandidat Damjan Matičič, sicer direktor AVK pred Matvozom.

»Glede na to, da sodišče ni odločalo o moji strokovnosti, ne nameravam odstopiti. Z dosedanjim delom pa sem dokazal, da ga opravljam strokovno,« je Matvoz pojasnil časopisu Delo. Mandat se mu izteče leta 2022, gospodarski minister ga je že lani aprila pozval k odstopu.

Na gospodarskem ministrstvu so za Delo povedali, da bodo ministra Počivalška s sodbo o nezakoniti odločbi ministrstva o izbiri direktorja AVK, ki jo je podpisal sam Počivalšek, obvestili prihodnji teden, ko naj bi odločili tudi, kako naprej.

Delavski Hranilnici v prvih štirih mesecih čiste obresti zrasle za štiri odstotke
3 ure
Delavska Hranilnica je v štirih mesecih 2019 je dosegla bruto dobiček v višini dveh milijonov evrov in neto dobiček v višini 1,7 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani
Več ▼

Delavska Hranilnica je v štirih mesecih 2019 je dosegla bruto dobiček v višini dveh milijonov evrov in neto dobiček v višini 1,7 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani hranilnice.

Čiste obresti so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 zrasle za 4 odstotke, čiste provizije pa so se povišale za 12 odstotkov.

Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v prvih štirih mesecih 2019 povečalo za dobrih 5,4 tisoč, na okrog 91.000, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 800, na okrog 41.000.

Glas Istre: v Uljaniku nekdanja uprava dobivala plače, ko jih delavci več niso
3 ure
Glas Istre piše, da so zaradi organizacije skupine Uljanik zaposleni v Uljaniku d. d. , skupaj jih je 20, dlje dobivali plače kot zaposleni drugod v skupini. Med temi je tudi nekdanja uprava
Več ▼

Glas Istre piše, da so zaradi organizacije skupine Uljanik zaposleni v Uljaniku d. d. , skupaj jih je 20, dlje dobivali plače kot zaposleni drugod v skupini. Med temi je tudi nekdanja uprava Uljanika, ki je tako kot večina drugih družb skupine, v stečaju.

Velik del delavcev v skupini plač ni dobil niti za september lani, Veljko Grbac in Marinko Brgić sta dobila plači do konca leta 2018, Gianni Rossanda pa tudi za januar 2019, ko je zapustil družbo.

Gre za iste ljudi, ki so bili še do tega tedna v dvomesečnem priporu. Pripor so dobili zaradi možnosti vplivanja na priče, kaznivo dejanje, ki se ga pocesira, pa je sum zlorabe položaja in poslovna goljufija. Osumljenih je sicer skupaj 14, nekateri se iz pripora še niso rešili.

Občinam so na voljo subvencije za nakup potniških ter komunalnih vozil
3 ure
Eko sklad je objavil dva nova poziva za dodeljevanje spodbud občinam. Subvencije občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije (doslej le v
Več ▼

Eko sklad je objavil dva nova poziva za dodeljevanje spodbud občinam. Subvencije občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije (doslej le v občinah s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka). Spodbude bodo namenjene le nakupu novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci. Subvencija lahko krije največ 80 odstotkov vrednosti cene posameznega vozila.

Nov javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka (Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje) poleg spodbud za komunalna vozila po novem vključuje še spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin.

Občinam so na voljo subvencije za nakup potniških ter komunalnih vozil
Foto: Shutterstock
Država je stopila na plin pri sredstvih EU, a pot bo še zahtevna 1
4 ure
Ni več heca, če hočemo pobrati tri milijarde evrov, bo treba zelo pohiteti skoraj na vseh področjih
Na članek...

Tempo črpanja evropskih sredstev je prepočasen, zato so na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pogledali, kje in zakaj se najbolj zatika ter kaj je treba narediti, da bi lahko uspešno počrpali vsa sredstva EU, ki jih imamo na voljo za obdobje 2014–2020. A ne gre pozabiti, da smo že sredi leta 2019, da manevrskega prostora praktično ni več, torej se bodo morali vsi vpleteni strogo držati načrta reševanja situacije. Do konca marca letos nam je uspelo počrpati komaj petino vsega denarja, ki ga imamo na voljo, kaže zadnje poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike, to konkretno pomeni, da smo od treh milijard evrov porabili in iz EU dobili 600 milijonov.

Poskusili bodo stvari poenostaviti

Znano je, da so težave z informacijskim sistemom za črpanje e-MA, te na SVRK odpravljajo, kar nas bo sicer stalo še okoli 800 tisočakov z vzdrževanjem vred. Situacije ne olajšuje dejstvo, da je črpanje denarja EU zelo normirano, zaradi česar je vse skupaj postalo precej zapleteno in nerazumljivo. Načrt: zadeve je treba, kjer je to mogoče, poenostaviti.

Kje vse se zatika

Do evropskega denarja so upravičeni številni infrastrukturni in okoljski projekti, za katere so namenjene precejšnje vsote denarja. A mnogi se zaradi različnih razlogov izvajajo počasi, nekateri zaradi slabe pripravljenosti, drugi zaradi čakanja na okoljske presoje.

Tako na SVRK v ospredje postavljajo šest projektov, med njimi drugi tir, za katere je skupna vrednost predvidenega evropskega sofinanciranja dobrih 300 milijonov evrov, a še niso potrjeni (oziroma so bili glede na načrte potrjeni pozno) kot operacije, ki bodo prejele sredstva EU. Kar pomeni, da obstaja tveganje, da denar ne bo pravočasno počrpan. Ti projekti so:

  • protipoplavna ureditev porečja Selške Sore; upravičenec je direkcija za vode (DRSV), načrtovani prispevek EU je 17.975.449 evrov, projekt je bil v januarju 2019 potrjen,
  • več projektov v okviru Nature 2000, različni upravičenci, načrtovani prispevek EU je 30.166.372 evrov (43,5 odstotka sredstev je potrjenih),
  • gradnja vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko (Nadgradnja vozlišča Pragersko), upravičenec je direkcija za infrastrukturo (DRSI), načrtovani prispevek EU je 40 milijonov evrov,
  • nadgradnja enotirne proge Maribor‒Šentilj z novimi objekti na odseku Maribor‒Pesnica (Nadgradnja proge Maribor‒Šentilj), upravičenec je DRSI, načrtovani prispevek EU je 101 milijon evrov (do 31. marca 2019 realiziranih dobrih 19 milijonov evrov),
  • drugi tir Divača–Koper, upravičenec je 2TDK, načrtovani prispevek EU je 80 milijonov evrov,
  • tretja razvojna os (južni del) ‒ obvoznica Novo mesto, upravičenec je Dars, načrtovani prispevek EU je 39.668.020 evrov.

Zamude so v letu 2018 nastale predvsem zaradi večjega zaostajanja pri sprejemanju sprememb okoljske zakonodaje, ugotavljajo na SVRK, letos pa zamude nastajajo zaradi počasnega izvajanja postopkov obravnave vlog projektov za pridobitev okoljskega soglasja. Predlog je prednostna obravnava projektov, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi. Ob tem pa seveda pride do težave, saj je lahko takšna prednostna obravnava diskriminatorna do drugih projektov.

Potrjeni projekti, ki gredo prepočasi naprej

Potem so tu še projekti, za katere je bila odločitev o podpori izdana, a se v daljšem obdobju nič tehtnejšega ne dosega. Skupna vrednost prispevka za te projekte je 404 milijone evrov.

Ti projekti so:

  • SPOT 4 – Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.643.811,92 evra;
  • Poslovni modeli 2018‒2022: Spodbujanje razvoja in uporabe novih poslovnih modelov za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.134.376,52 evra;
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja; upravičenec je MO Ljubljana, načrtovani prispevek EU je 68.879.165 evrov;
  • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja, 2. sklop, 2. faza, upravičenec je MO Kranj, načrtovani prispevek EU je 5.609.059 evrov;
  • Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice (do Ljubljane) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Ljubljana jug in Dobrova, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 42.046.483 evrov;
  • Nadaljevanje projektov zagotovitve poplavne varnosti na porečju Drave, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 17.838.052 evrov;
  • Finančni instrumenti, upravičenec je SID banka, načrtovani prispevek EU je 253 milijonov evrov.

Rešitev, ki jo predlaga SVRK, je pospešitev načrtovanja in izvajanja projektov, če se stanje ne izboljša, bodo preverjali možnost za preusmerjanje sredstev za druge namene.

Počasi gre tudi pri regionalnih projektih

Pred dvema letoma smo pisali, da je v okviru tako imenovanega dogovora za razvoj regij na voljo 477,3 milijona evrov, od tega je evropskih sredstev 425 milijonov evrov. A s porabo tega denarja za spodbujanje razvoja regij se zatika. Dogovori z razvojnimi regijami so sicer bili podpisani v letu 2018 in vsi projekti, ki so uvrščeni v dogovore, imajo možnost za potrditev na podlagi neposredne potrditve. Ugotovljene so bile težave, in sicer, da projekti v fazi priprave dogovorov še niso bili dovolj pripravljeni. Zdaj je načrt, da se zadeve kadrovsko tako uredijo, da bo mogoč hiter odziv na poslane vloge za podporo, saj je pričakovati, da jih bo v določenem trenutku veliko in bi lahko prišlo do ozkega grla.

Zastoji tudi pri projektih mestnih občin

Prav tako so težave pri črpanju v okviru pristopa celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki zagotavlja razvoj urbanih območij. SVRK ugotavlja neustrezno pripravljenost projektov v prvi fazi izbora na Združenju mestnih občin ter dolgotrajno sklepanje pogodb o sofinanciranju. Rešitev? Treba bo zagotoviti pripravljenost projektov na izvedbo že v prvi fazi izbora in pripraviti spremembe podlag za izvajanje CTN . Sicer je do konca marca SVRK izdal odločitve o podpori 33 operacijam v višini 60 milijonov evrov. Odločitev o podpori še ne pomeni, da je denar porabljen.

Bo treba spet povečati pravice porabe?

Bo pa treba, kot kaže, tudi v tej perspektivi povečati pravice porabe za črpanje evropskega denarja. Kar pomeni, da bo iz slovenskega proračuna šlo več, kot imamo pravic porabe – torej več kot tri milijarde evrov, zato da bi nam na koncu uspelo počrpati 100 odstotkov tega, kar nam pripada, torej vse tri milijarde. Problem pa je v tem, da se pogosto sklenejo pogodbe v nižji vrednosti, kot je bila načrtovana vrednost ob dodelitvi sredstev. Denimo SVRK za projekt odobri pet milijonov evrov , a potem se sklene pogodba v vrednosti 4,7 milijona evrov. Pogosto so tudi izplačila nižja, kot so sklenjene pogodbe. Koliko dodatnega denarja bi bilo treba zagotoviti, bo ugotovljeno z analizo, ki bo šla v potrditev na vlado najpozneje do konca junija letos.

Država je stopila na plin pri sredstvih EU, a pot bo še zahtevna
Foto: Shutterstock
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne
4 ure
Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Na članek...

Hidrologija v letošnjih prvih štirih mesecih je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem slabša za 31 odstotkov, so za STA ocenili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Lanski prvi štirje meseci so bili po njihovih podatkih hidrološko nadpovprečno ugodni, letošnji pa zaradi suše podpovprečni.

Ker v zimskih mesecih ni bilo omembe vrednih padavin na južni strani Alp, so vodostaji rek upadli pod običajno povprečje, kar je vplivalo na razliko med lanskimi in letošnjimi hidrološkimi razmerami ter na proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. "V letošnjih prvih štirih mesecih so hidroelektrarne na Dravi in Soči proizvedle približno 900 gigavatnih ur električne energije, v enakem obdobju lanskega leta pa približno 1300 gigavatnih ur," so navedli.

V letošnjem letu je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah po ocenah HSE za tri odstotke nižja od večletnega povprečja, v maju pa je za pet odstotkov nižja od načrtovane proizvodnje. Čeprav so bile padavine v maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi se izraziteje izboljšala hidrologija. Je pa zaradi teh padavin izpad načrtovane proizvodnje v hidroelektrarnah nekoliko manjši.

S tem se strinjajo tudi v družbi Soške elektrarne, kjer so v prvih štirih mesecih letos beležili podpovprečno hidrologijo z izjemo meseca februarja, ko je bila ta nadpovprečna. Posledično je bila tudi proizvodnja električne energije nižja, so zapisali za STA.

V družbi Savske elektrarne Ljubljana so ocenili, da je bila proizvodnja hidroelektrarn na Savi v prvih treh tednih maja 15 do 20 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem za to obdobje. "Glede na trenutno vremensko napoved pričakujemo, da bo realizacija ob koncu meseca 10 do 15 odstotkov nad načrtovano. Ugodna hidrologija v maju pa bo komaj zapolnila primanjkljaj iz prvih štirih mesecev, ko je bila proizvodnja z izjemo februarja podpovprečna," so dodali.

Po ocenah družbe Dravske elektrarne Maribor je bila hidrologija Drave na približno 98 odstotkih pričakovanih pritokov. Nadpovprečna je bila le februarja, izrazito podpovprečna pa je v maju, ko dosega zgolj 75 odstotkov pričakovanega pretoka. V primerjavi z lanskim letom so pretoki občutno nižji, saj je bil začetek leta 2018 izjemno vodnat, realizacija pričakovanih pretokov pa je med lanskim januarjem in majem dosegla 142 odstotkov.

Medtem ko je vodnatost večine rek zaradi premalo padavin nižja od običajne v prvih štirih mesecih leta, pa se je povečala vodnatost reke Mure zaradi obilnih snežnih padavin v zimskih mesecih na severnem območju Alp. Porečja ostalih rek bodo v letu 2019 odvisna le od sprotnih padavin, ker so letos količine snega manjše v primerjavi z večletnim povprečjem, so še dodali v HSE.

Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne
Foto: Aleš Beno
Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike
6 ur
Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Na članek...

Do 31. maja do 12. ure je odprt poziv občinam za podporo pri uvajanju in izvajanju skupnostnih projektov. Poziv sta objavila fundacija Umanotera in društvo Focus. Poziv je objavljen v okviru projekta Care for Climate, v katerega so vključeni projekti iz energetike, mobilnosti, oskrbe s hrano in trajnostna potrošnje, pojasnjuje Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.

»Projekte razvijamo participatorno, torej skupaj z občani, in sicer zato, da lokalna skupnost zadrži čim več koristi: finančna sredstva, delovna mesta in ohranja vire, s katerimi razpolaga lokalna skupnost.«

V energetski del sodijo na primer projekti sončnih elektrarn: »Občini nudimo podporo pri pripravi projektne dokumentacije, pri finančnem načrtu do izvedbe projekta in pri delu z občani, ki je ključnega pomena. Občani pogosto financirajo takšno elektrarno in imajo od nje koristi.«

Za postavitev fotovoltaik so zanimive javne strehe: »Občina jih da na razpolago, nanje pa postavijo elektrarno, na primer po modelu množičnega financiranja od strani občanov ali kako drugače. Elektrarno lahko postavijo na primer na šolo in taka naprava potem služi tudi v izobraževalne namene.«

Projekti so pomembni tudi zato, da začnejo občani skupaj razmišljati o tem, kakšno energetsko prihodnost želijo v lokalni skupnosti.

Umanotera in Focus nudita v okviru poziva podporo od prve zamisli do točke, ko lahko skupnost elektrarno postavi. V prihodnje pa bosta izbrala nekaj pilotnih projektov, pri katerih bodo podprli tudi postavitev fotovoltaike.

V drugi skupini, pri mobilnostnih projektih, podpirajo trajnostno mobilnost: »Tudi takšni projekti so participatorni, predstavniki občine razmišljajo skupaj z občani, katere površine bodo zaprli za promet, o spodbujanju pešačenja in kolesarjenja, o skupnostni uporabi koles in morda avtomobilov, o javnem prometu.«

Izkušnje že imajo: »Pred dvema letoma smo na takšen način sodelovali z občino Nova Gorica. Za eno od sosesk smo izbrali tri skupnostne projekte. Z delavnicami smo prišli do treh projektov, med njimi je bila tudi sončna elektrarna.«

»Ključno pri takih projektih je, da občani razmišljajo, kakšen razvoj želijo, in ne da pride od zgoraj,« poudarja Gaja Brecelj.

Care for Climate je integralni projekt v okviru evropskega programa LIFE. Traja osem let, vodilni partner je ministrstvo za okolje in prostor. S projektom izvajajo enega od strateških državnih dokumentov, v tem primeru operativni program za zmanjševanje toplogrednih plinov. Sodeluje več kot deset partnerjev, Umanotera in Focus se ukvarjata predvsem s skupnostnim upravljanjem z življenjskimi viri in ozaveščanjem o podnebnih spremembah, je še povedala direktorica Umanotere.

Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike
Foto: Franko Nemac
Najbolj brani članki danes
16 ur
1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let3. Škodin prostorski čudež
Več ▼

1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!

2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let

3. Škodin prostorski čudež za 15.500 evrov

4. Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW

5. »V Kamniku je veliko bolje živeti kot v Ljubljani«

6. Kje avte servisira varuh konkurence? 'Mi še olje prinesemo s seboj.'

7. Avti, ki se ''pogovarjajo'', hladilniki, ki naročajo hrano... - kako drugače bomo živeli s tehnologijo 5G

8. Ajdovski Incom daleč pred vsemi pri izdelavi risanih junakov na sladolednih palčkah

9. Šok in napredek pri tovornjakih in slovo od Nikija

10. Zakaj nemoralnež uporablja Uber

Vlada razrešila Velova z mesta direktorja AVP 7
16 ur
Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministrstva za infrastrukturo razrešila Igorja Velova z mesta direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), hkrati pa sklenila, da bo vodenje
Več ▼

Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministrstva za infrastrukturo razrešila Igorja Velova z mesta direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), hkrati pa sklenila, da bo vodenje agencije kot v. d. direktorice začasno prevzela Vesna Marinko. Ta je na agenciji zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa.

Razrešitev Velova je vladi v četrtek predlagal svet AVP, ker članom sveta ni ustrezno pojasnil dogodka, povezanega s poškodbo službenega avtomobila, ki ga je imel v stalni uporabi. Svetu agencije je namreč po besedah predsednika Jureta Prestorja tik pred četrtkovo izredno sejo sporočil le, da z njegovim ravnanjem ni bilo nič narobe.

V torek so namreč v Stražišču opazili parkiran avto agencije, ki naj bi ga vozil Velov, z vidnimi poškodbami. Policija v postopku ni odkrila nepravilnosti, so pa mediji objavili izjave dveh anonimnih prič, ki sta navajali, da ni dvoma, da je bil Velov za volanom opit. Velov dogodka še ni javno pojasnil. (STA)

Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil 3
18 ur
Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Na članek...

Nepovratne finančne spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov bodo po novem dodeljevali na območju celotne Slovenije in ne le kot doslej na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, so sporočili z Eko sklada.

Po novem bodo spodbude namenjene le za nakup novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik in ne več za avtobuse na plin in priključne hibridne avtobuse. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 (vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega) vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci.

Nepovratna finančna spodbuda bo znašala do 80 odstotkov vrednosti cene posameznega vozila, vendar ne več kot 300 tisoč evrov za električno vozilo in 500 tisoč evrov za vozilo na vodik.

Novi javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka poleg spodbud za komunalna vozila vključuje tudi spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin, so še sporočili z Eko sklada.

Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil
Foto: Press
Luka Koper v prvem četrtletju z višjimi prihodki in dobičkom
18 ur
V prvem četrtletju letošnjega leta so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 61 milijonov evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 4,4 milijona evrov večji kot v letu 2018, je
Več ▼

V prvem četrtletju letošnjega leta so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli 61 milijonov evrov in so bili za 8 odstotkov oziroma za 4,4 milijona evrov večji kot v letu 2018, je družba sporočila na Seonetu.

Čisti prihodki iz naslova tržne dejavnosti so, kljub padcu ladijskega pretovora za 3 odstotke, glede na predhodno leto, presegli rezultate predhodnega leta za 7 odstotkov oziroma za 3,7 milijona evrov. Višji prihodki so bili doseženi iz naslova skladiščenja, dviga cen in ugodnejše strukture pretovora.

Tako je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Luke Koper je v prvem trimesečju znašal 17 milijonov evrov, kar je za odstotek manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Za odstotek se je zmanjšal tudi poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in dosegel 24 milijonov evrov. Čisti poslovni izid se je v obravnavanem obdobju povečal za odstotek in je dosegel 14,4, milijona evrov.

NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1 20
18 ur

Največja banka objavlja četrtletne izkaze - skupina je v prvih treh mesecih pridelala 57,9 milijona evrov čistega dobička, toliko kot lani v enakem obdobju, obrestno maržo pa zadržala pri 2,56 odstotka, kolikor je znašala tudi v zadnjem lanskem četrtletju. Bilančna vsota banke je presegla 13 milijard evrov (13,066), lani v enakem obdobju je bila za tri odstotke nižja in je znašala 12,74 milijarde evrov.

Delež nedonosne izpostavljenosti je najnižji v zadnjih letih in znaša 4,3 odstotka (v skladu s smernicami EBA), količnik skupnega kapitala pa znaša 16,6 odstotka ter presega vse regulatorne zahteve. Skupina NLB je konec marca zaposlovala 5.831 ljudi, to je 56 manj kot konec lanskega leta.

Spet nekoliko večje kreditiranje komitentov, slabih kreditov vse manj

Čisti skupni prihodki so znašali 133,8 milijona evrov, kar je triodstotna rast glede na enako obdobje lani. Rast temelji na višjih neto obrestnih prihodkih (6 odstotkov več glede na enako obdobje lani, znašale so 79,4 milijona evrov) in čistih prihodkih iz opravnin (dva odstotka več glede na enako obdobje lani, znašale so 40,1 milijona evrov).

"Zaradi rasti obsega danih kreditov in znižanja obrestnih odhodkov za najete vire, so neto obrestni prihodki zrasli v vseh bankah skupine. Neto krediti strankam so bili dva odstotka višji kot ob koncu leta 2018. Neto obrestna marža ostaja stabilna," poslovanje komentirajo iz banke.

Neto posojila so tako prvič po prvem četrtletju 2016 presegli sedem milijard evrov, obrestna marža pa je za skoraj 0,1 odstotno točko višja od tiste iz prvega lanskega četrtletja. Še vedno rastejo tudi depoziti strank, glede na konec lanskega leta so v banki shranili še za dva odstotka več denarja, 10,676 milijarde evrov. Zaradi več danih posojil je razmerje med neto krediti in neto depoziti od konca lanskega leta upadlo za 0,3 odstotne točke, na 68 odstotkov.

Obseg bruto slabih posojil se je v primerjavi s koncem leta zmanjšal za 43,1 milijona evrov, oziroma za sedem odstotkov. Delež slabih posojil se je zmanjšal na 6,3 odstotka, mednarodno primerljiv delež nedonosnih izpostavljenosti (v skladu s smernicami EBA) pa se je znižal na 4,3 odstotka in se tako že približal ciljni srednjeročni vrednosti.

Kaj vse dela NLB, da ima dobiček

Čisti dobiček bančne skupine je, kot rečeno, na ravni lanskega oziroma je ta za 200 tisoč evrov višji kot ga je pridelala med januarjem in marcem 2018. V poročilu pojasnjujejo, kako so tega dosegli:

  • višji neto obrestni prihodki zaradi rasti obsega posojil in nižjih obrestnih odhodkov;

  • višji prihodki iz čistih opravnin in provizij, predvsem zaradi nove paketne ponudbe prebivalstvu;

  • čiste neobrestne prihodke (znašali so 54,4 milijona evrov, kar je za dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju) je vplivalo delno poplačilo večje izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (5,1 milijona evrov), prodaja dolžniških vrednostnih papirjev v lasti banke (2,6 milijona evrov) in prihodki od pogodbene kazni (1,5 milijona evrov), medtem ko je na čiste neobrestne prihodke v prvem četrtletju leta 2018 vplivala prodaja članice NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 12,2 milijona evrov;

  • nižji stroški (za 0,4 milijona evrov ali odstotek), predvsem zaradi rahlega znižanja diskrecijskih stroškov v 2019 (diskrecijski stroški so odhodki, ki se lahko spreminjajo na podlagi upravljavskih odločitev, med temi so naložbe v raziskave, razvojne programe upravljanja...),

  • oblikovanje oslabitev in rezervacij (0,6 milijona evrov) v prvem četrtletju 2019, medtem ko je v prvem četrtletju 2018 prišlo do sproščanja oslabitev in rezervacij (2,8 milijona evrov).

NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1
Foto: Jure Makovec
Facebook v pol leta ukinil tri milijarde lažnih računov 2
19 ur
lead">Največje spletno družbeno omrežje na svetu Facebook je v sporočilo, da so med lanskim septembrom in letošnjim marcem ukinili več kot tri milijarde lažnih računov. V družbi ob tem
Več ▼

lead">

Največje spletno družbeno omrežje na svetu Facebook je v sporočilo, da so med lanskim septembrom in letošnjim marcem ukinili več kot tri milijarde lažnih računov. V družbi ob tem ocenjujejo, da je pet odstotkov mesečno aktivnih računov lažnih.

Od več kot treh milijard lažnih računov so jih 1,2 milijarde ukinili v zadnjem četrtletju lanskega leta, 2,19 milijarde pa v prvem četrtletju tega leta, so navedli v tretjem poročilu o uveljavljanju standardov.

Podatki kažejo, da je Facebook ukrepal proti 52 milijonom računov zaradi nasilja in propagande ter proti 44 milijonom računom zaradi golote in spolne aktivnosti. Odstranili so tudi več kot sedem milijonov objav, ki so vsebovale sovražni govor. (STA)

5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne
20 ur

25. maja mineva eno leto, kar se v EU uporabljajo nova pravila s področja varstva osebnih podatkov, ki jih je prinesla uredba o tem in jo s kratico imenujemo GDPR. Lani v tem času je bila precejšnja panika, kup nepotrebnih prošenj za privolitev, leto dni pozneje je še vedno kar nekaj področij, kjer imajo podjetja in organizacije še vedno odprta vprašanja.

»Hitro je bilo jasno, da ljudje niso razlikovali med različnimi pravnimi podlagami, ki jih ima GDPR. Posledica so bile številne nepotrebne prošnje za privolitev,« je na tiskovni konferenci ob prvi obletnici uveljavitev GDPR pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ob tem je dodala, da je bilo po grobih ocenah okoli 75 odstotkov danih privolitev povsem nepotrebnih.

Pet mitov in resnic

Glavne težave, ki so se pojavile ob začetku uporabe GDPR, so bile povezane z nepoznavanjem določb uredbe in s pretiranim strahom, je povedala Prelesnikova. "Mi smo sicer vedno poudarjali, da tisti, ki so bili skladni z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), niso imeli težav z GDPR."

Je pa Prelesnikova ob tem naštela tudi pet najpogostejših mitov, povezanih z GDPR.

1. mit: "Na zahtevo posameznika bomo zdaj morali izbrisati vse njegove osebne podatke." To ne drži. Res je, da je GDPR prinesel pravico do pozabe, a ta ima svoje omejitve. Kot je poudarila Prelesnikova, ne gre za pravico do izbrisa zgodovine ali cenzuro, ta pravica ima številne izjeme. Če povzamemo, pravica do pozabe pravi, da posameznik lahko zahteva izbris, ko osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani, posameznik lahko privolitev pač prekliče ali pa so bili osebni podatki, denimo, obdelani nezakonito. A če se obdelujejo zaradi zakona, potem posameznik ne bo mogel doseči izbrisa, podobno ne bo mogel doseči izbrisa tam, kjer, denimo, prevlada pravica do obveščanja.

2. mit: "Vedno bom lahko dobil e-verzijo svojih osebnih podatkov." Tudi to je omejena pravica. Pravica do prenosljivosti sicer pravi, da posameznik mora prejeti svoje osebne podatke, ki jih je posredoval upravljavcu, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki. Hkrati ima pravico, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu, ko je to tehnično izvedljivo. A pozor, to velja le, ko obdelava temelji na privolitvi in se izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

3. mit: "Profiliranje ne bo dovoljeno." GDPR profiliranja ne prepoveduje, a avtomatizirano odločanje in profiliranje sta dopustna, če sta nujna za sklenitev, izvajanje pogodbe med posameznikom in upravljavcem, če je dovoljeno v pravu EU ali države članice ter če sta utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika.

4. mit: "Vsi upravljavci morajo imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov." Tudi imenovanje te osebe je omejeno. Nujno je za javni sektor (šole, zdravstveni domovi ...), za tiste v zasebnem sektorju, katerih temeljne dejavnosti zajemajo takšne obdelave osebnih podatkov, ki vključujejo redno, sistematično spremljanje, tiste, ki osebne podatke obdelujejo v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, in tiste, ki obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov (gre za podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatu, spolno usmerjenost …)

5. mit: Kazni. GDPR res predpisuje visoke najvišje kazni (20 milijonov evrov ali štiri odstotke letnega prometa, kar je višje). A zato, da podjetje dobi tako visoko kazen, mora biti izpolnjenih 11 meril (od izkazanega naklepa ali malomarnosti, občutljivosti in obsega podatkov, ravnanja storilca, morebitne prejšnje kaznovanosti …).

Kot je povedala Prelesnikova, je bilo po zadnjih podatkih v letu dni izrečenih le 34 glob, povezanih z GDPR, v 13 državah članicah. Najvišjo, 50 milijonov evrov, je v Franciji dobil Google, ker ni zagotovil transparentnih in enostavno dostopnih informacij o svojih politikah v zvezi s privolitvijo za zbiranje podatkov.

Slovenija ena izmed treh držav brez novega zakona

GDPR je uredba, uporablja se neposredno v državah članicah. A vseeno je v njej nekaj področij, ki so prepuščene državam članicam, hkrati pa, kot je povedala tudi Prelesnikova, brez novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) informacijski pooblaščenec ne more kaznovati kršitev GDPR.

Slovenija pa je ena izmed treh držav EU, ki novega zakona nima. Poleg nas zakona niso sprejeli še v Grčiji in na Portugalskem. Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, naj bi bil ZVOP-2 poslan na vlado letos poleti. Prelesnikova pa je poudarila, da ni potrebe, da slovenski zakon prepisuje določbe GDPR. "Zato predlagamo, naj se ne prepisujejo členi in drugače urejajo področja, ki jih ureja že GDPR," je poudarila. Dodajmo za primerjavo: GDPR ima 99 členov, ZVOP-2 pa 159.

Drugi predlog, ki ga imajo v uradu informacijskega pooblaščenca, pa je, da bi bilo bolje, da bi bila dva zakona. Namreč, ZVOP-2 združuje GDPR in tako imenovano policijsko direktivo (pravila za osebne podatke pri policiji, tožilstvu ...), ki velja za malo subjektov.

5 mitov o GDPR: kaj je res in kaj ne
Microsoft in Kolektor bosta skupaj razvijala rešitve za pametne tovarne
20 ur
Sodelovala bosta pri razvoju rešitev za pametne tovarne, ki bodo temeljile na tehnologijah umetne inteligence in interneta stvari
Na članek...

Microsoft in koncern Kolektor sta ta teden na Microsoftovi NT konferenci napovedala dolgoročno partnersko sodelovanje pri razvoju rešitev za pametne tovarne, ki bodo temeljile na tehnologijah umetne inteligence in interneta stvari. Podjetji pričakujeta, da bosta s poglobljenim sodelovanjem v okviru Kolektorjevega programa digitalne preobrazbe postavila temelje za inovativne izdelke in rešitve za četrto industrijsko revolucijo oziroma industrijo 4.0, so sporočili iz Microsofta Slovenija.

Sporazum med Microsoftom in koncernom Kolektor predvideva sodelovanje pri projektih za dvig operativne učinkovitosti z avtomatizacijo, s strojnim učenjem in z napredno analitiko. Podjetji nameravata prav tako vzpostaviti sodelovanje pri razvoju naprednih proizvodnih storitev, ki bodo temeljile na Microsoftovi platformi v oblaku Azure, pri raziskovanju inovacij v poslovnih modelih ter pri projektih za dvig učinkovitosti zaposlenih v koncernu Kolektor s prenovo poslovnih procesov in tehnološko prenovo.

"Veseli smo, da spodpisom pisma o nameri sledimo konceptu odprtega inoviranja, v katerem tako Microsoft kot Kolektor dostopata do dragocenega nabora izkušenj, domenskih znanj in poslovnih povezav. Obe podjetji sta si pravzaprav zelo podobni v tem, da na trg uvajata najsodobnejše tehnologije in vrhunske rešitve na področju digitalne preobrazbe podjetij,« je povedal Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, in dodal, da so strateška partnerstva z uveljavljenimi partnerji, kot je Microsoft, ključna za uspešen tržni preboj inovativnih izdelkov, ki še nimajo razvitega trga.

"S koncernom Kolektor in njegovim novim poslovnim stebrom – inkubatorjem zagonskih podjetij Kolektor Digital – sodelujemo pri razvoju rešitev za pametne tovarne. Slednji je tako že predstavil nekaj konkretnih projektov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Gre za prebojne, tehnološko zelo napredne rešitve, ki imajo po našem mnenju velik potencial za uspeh na svetovnem trgu,« je povedala Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenije.

In dodala, da so s podpisom načelnega sporazuma naredili nov korak naprej v našem strateškem sodelovanju. "V čast mi je, da lahko rečem, da koncern Kolektor ni le stranka, ki uporablja najnovejše Microsoftove tehnologije, temveč tudi pomemben partner, s katerim ustvarjamo prihodnost proizvodnje,« je povedala Barbara Domicelj.

Kolektor je multinacionalka s sedežem v Sloveniji ter široko razvejano mrežo podjetij in podružnic v Evropi, Ameriki in Aziji, ki deluje na področju visoko specializirane industrijske proizvodnje. Kot eden od vodilnih igralcev v svetovnih nišah komponent in sistemov za avtomobilsko industrijo, elektroenergetike ter inženiringa in tehnoloških sistemov se želi v dobi digitalne industrijske revolucije uveljaviti tudi kot vodilni svetovni ponudnik rešitev za pametne tovarne. Priložnosti za hitro rast, tudi v sodelovanju z zagonskimi podjetji, vidi predvsem na področju industrijskega interneta stvari (IIoT), so v Microsoftu Slovenija zapisali v sporočilu za javnost.



Da bi si v prihodnjih letih zagotovil trajen vir rasti, je koncern Kolektor ustanovil svoj četrti poslovni steber Kolektor Digital. V njem trenutno po načelih odprtega inoviranja, in tudi v sodelovanju z zagonskimi podjetji in raziskovanimi inštitucijami, dela približno 50 strokovnjakov, od tega je skoraj polovica doktorjev znanosti z različnih področij – od umetne inteligence, robotike, senzorike, navidezne in obogatene resničnosti ter simulacijskih tehnologij do ekonomistov in strokovnjakov za marketing, ki skrbijo za razvoj poslovnih modelov in promocijo. Več o razvojnih projektih inkubatorja Kolektor Digital …

Microsoft in Kolektor bosta skupaj razvijala rešitve za pametne tovarne
Foto: Press
V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave 2
20 ur
Mariborsko podjetje Implera je postavilo 75-kilovatno DC polnilnico, ki e-vozila s 400 voltov napetosti polni z močmi več kot 60 kilovatov. Polnilnica je odprta za vsa vozila.
Na članek...

Kranjska polnilnica napolni na primer Hyundaijevo Kono z baterijo zmogljivosti 64 kilovatnih ur od popolne izpraznjenosti do 80 odstotkov v 45 minutah. Za primerjavo: na trenutnih DC polnilnicah v Sloveniji traja tako polnjenje več kot uro.

To je trenutno najhitrejše polnjenje v Sloveniji in tudi v regiji na polnilnici, ki je javna oziroma odprta za vsa vozila in je rezultat domačega znanja. V Sloveniji in okoliških državah namreč ni proizvajalca hitrih polnilnic, vse postavljene so uvožene, pojasnjujejo v Impleri.

V Impleri so prodali oziroma je v postopku postavitve preko dvesto njihovih polnilnic, načrtujejo pa jih še precej več, predvsem v tujini.

Postavljajo jih tudi v Sloveniji. »Uporabniki bodo želeli imeti polnilnico na vsakem parkirišču, pri trgovinah, restavracijah in v naseljih, da bo lahko priključen vsak električni avto,« je povedal direktor Implere Teo Bunta.

»Jutri bo to pomenilo pasivno stabilizacijo elektroenergetskega omrežja. Tehnološko je to mogoče že danes, vendar še ni dovolj vozil, da bi lahko pomembneje vplivali na omrežje. Ko bo vozil na polnilnicah deset tisoč ali celo sto tisoč, bo potencial ogromen,« je še dodal Bunta.

V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave