Manager
Višje sodišče zavrnilo državo tudi pri iskanju milijonov evrov v nekdanjem invalidskem podjetju Set v stečaju 1
06.07.2018 11:16
Včeraj smo objavili članek, kako država išče 11 milijonov evrov v dveh nekdaj invalidskih podjetjih v stečaju - Set in Papir Servis - in kako tega denarja nikoli ne bo našla. Obe družbi sta
Več ▼

Včeraj smo objavili članek, kako država išče 11 milijonov evrov v dveh nekdaj invalidskih podjetjih v stečaju - Set in Papir Servis - in kako tega denarja nikoli ne bo našla. Obe družbi sta bili nekdaj del poslovnega imperija Martina Odlazka, povezave so se skozi leta zabrisale.

Gre za tako imenovane odstopljene prispevke, invalidskim podjetjem namreč ni treba plačevati socialnih prispevkov, temveč jih lahko zadržijo in jih morajo v treh letih uporabiti za točno določene zakonske namene. Če tega ne storijo, jih morajo državi vrniti. Država meni, da je na obeh podjetjih "ostalo" 11 milijonov evrov teh prispevkov.

Zato v stečaju obeh poizkuša s priznanjem izločitvene pravice, na obeh družbah za zdaj neuspešno. Poudarjamo, da so v stečajih obeh družb vložili ugovore - in ne le pri eni, kot smo izvorno napačno zapisali v enem stavku. Pri obeh družbah jih je sodišče že na prvi stopnji zavrnilo in državo kot upnika napotilo na pravdo za ugotovitev prerekane izločitvene pravice. Državno odvetništvo oziroma po starem pravobranilstvo se je v obeh primerih pritožilo. Na Papir Servisu je višje sodišče pritožbo države zavrnilo že sredi junija. Na Setu pa je bila javna objava o tem, da je višje sodišče tudi tu pritožbo države zavrnilo, na Ajpesu dosegljiva včeraj popoldne.

Državi je sicer jasno, da bo v teh postopkih težko zmagala. Kot smo že zapisali v prvem članku, pa bodo razmislili, ali in kako ter s kakšnimi postopki ukrepati proti nekdanjim odgovornim osebam.

Najbolj brani članki danes
8 ur
1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani2. Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih!3. Rezultati političnega kviza: bralci Financ
Več ▼

1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani

2. Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih!

3. Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico

4. (45 plus) Program 1. delavnice: Vse, kar morete vedeti o nepremičninah

5. Šok in napredek pri tovornjakih in slovo od Nikija

6. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!

7. NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1

8. Koprski študent razvil računalniško igro, ki postaja svetovni hit

9. Kako je mladi kemik zgradil največjo tovarno električnih avtov na svetu - in postal eden najbogatejših Kitajcev

10. »V Kamniku je veliko bolje živeti kot v Ljubljani«

Z Boeingi 737 boste lahko leteli junija 3
9 ur
Ameriški proizvajalec letal Boeing bo s sovjimi letali 737 Max lahko letel najkasneje junija, poroča Reuters. Tako je določila ameriška agencija za letalstvo, ki je pod nadzor vzela zadnje
Več ▼

Ameriški proizvajalec letal Boeing bo s sovjimi letali 737 Max lahko letel najkasneje junija, poroča Reuters. Tako je določila ameriška agencija za letalstvo, ki je pod nadzor vzela zadnje nesreče, ki so se zgodile s tem letalom.

Boeing je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev (1,85 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po ocenah analitikov se že kažejo finančne posledice afere z letali 737 max. Skupni stroški njihove prizemljitve za Boeing so dosegli milijardo dolarjev.

Boeingovi prihodki so se v prvem četrtletju znižali za dva odstotka na 22,9 milijarde dolarjev, kar je med drugim posledica začasne prekinitve dobave letal 737 max. Model je bil namreč udeležen v dveh nesrečah, ki naj bi se zgodili zaradi tehnične pomanjkljivosti.

Zaradi negotovosti v zvezi s temi letali, ki so trenutno prizemljena, je Boeing tudi umaknil napoved celoletnega dobička. Pojasnili so, da bodo novo napoved izdali, ko bo znanega več o finančnih posledicah afere. So pa po navedbah Reutersa sporočili, da so skupni stroški prizemljitve teh letal dosegli milijardo dolarjev.

Gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni višje
10 ur
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2019 (7,8 odstotne točke) za 1,0 odstotne točke višja kot v aprilu 2019 (6,8 odstotne točke), sporoča statistični urad. Kazalnik se je po
Več ▼

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2019 (7,8 odstotne točke) za 1,0 odstotne točke višja kot v aprilu 2019 (6,8 odstotne točke), sporoča statistični urad. Kazalnik se je po nekaj mesecih padanja v maju nekoliko izboljšal.



Gospodarsko razpoloženje so na mesečni ravni zvišali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,0 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil negativen (za 0,8 odstotne točke), medtem ko kazalnik zaupanja v gradbeništvu ni imel vpliva.



Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2019 za 4,5 odstotne točke nižja kot v maju 2018.



Na znižanje gospodarskega razpoloženja na letni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,1 odstotne točke). Sledili so kazalniki zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,8 odstotne točke), med potrošniki (za 1,2 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pa je bil na letni ravni pozitiven (za 1,2 odstotne točke).

V pristanišču na Reki zgradili nov kontejnerski terminal 12
12 ur
lead">V največjem hrvaškem pristanišču na Reki so končali prvo fazo gradnje novega kontejnerskega terminala Zagreb Deep Sea. Pristanišče bo s tem edino v severnem Jadranu lahko sprejelo
Več ▼

lead">

V največjem hrvaškem pristanišču na Reki so končali prvo fazo gradnje novega kontejnerskega terminala Zagreb Deep Sea. Pristanišče bo s tem edino v severnem Jadranu lahko sprejelo ladje, ki imajo do 20 metrov ugreza. Vrednost del je ocenjena na 112,5 milijonov evrov.

Za izgradnjo 400 metrov novega pristana v zahodnem delu reškega pristanišča, ki je znan tudi kot zagrebška obala, so dobili 84 milijonov evrov posojila Svetovne banke, preostalih 28,5 milijona evrov pa je prispevala hrvaška država. 20-metrska globina morja ob sami obali pristanišča bo omogočala privez tudi največjih ladij za prevoz zabojnikov.

Novi terminal je del projekta Rijeka Gateway, ki je namenjen posodobitvi celotnega pristanišča in tudi reške prometne smeri. Za gradnjo cest od pristanišča do reške obvoznice so zagotovili finančna sredstva, na razpisu pa iščejo izvajalce del. (STA)

Za nakup Medijskih toplic prispelo pet ponudb 2
13 ur
lead">Za nakup Medijskih toplic v stečaju je prispelo pet ponudb. Komisija je v petek pregledala vse ponudbe in se odločila pozvati vse ponudnike k izboljšanju ponudb. Rok za oddajo novih
Več ▼

lead">

Za nakup Medijskih toplic v stečaju je prispelo pet ponudb. Komisija je v petek pregledala vse ponudbe in se odločila pozvati vse ponudnike k izboljšanju ponudb. Rok za oddajo novih ponudb je 6. junij, je danes povedal stečajni upravitelj Medijskih toplic Igor Bončina.

Ponudbe za nakup Medijskih toplic so oddali samostojni podjetnik Janez Burica, ljubljanska Akustika Group, Vila Gasner iz Bistrice pri Tržiču, ljubljanski Bau Projekt in Global Leasing. Višina njihovih ponudb je zaradi prodajnega procesa poslovna skrivnost.

Na februarski javni dražbi je Bončina skušal Medijske toplice, ki propadajo že desetletje, prodati za 678.900 evrov, februarja lani pa je bila cena postavljena pri 895.384 evrov, a je bilo zbiranje ponudb neuspešno.

Medijske toplice, ki zajemajo 24.000 kvadratnih metrov in so bile del Poslovnega sistema Zupanc, propadajo od leta 2009 in so v zelo slabem stanju. Hotel je v razsulu in izropan, prav tako bazeni, med drugim nekdanji notranji bazen z izvirom tople vode. (STA)

Portugalska prva evrska država s panda obveznicami 18
14 ur
Portugalska namerava postati prva država v območju evra, ki bo izdala tako imenovane panda obveznice, državne dolžniške vrednostne papirje, denominirane v juanih. Triletne obveznice namerava
Več ▼

Portugalska namerava postati prva država v območju evra, ki bo izdala tako imenovane panda obveznice, državne dolžniške vrednostne papirje, denominirane v juanih. Triletne obveznice namerava izdati prihodnji teden, z njimi pa želi na trgu zbrati 240 milijonov evrov, je pred dnevi sporočilo portugalsko finančno ministrstvo.

Prva država v EU, ki se je zadolžila na kitajskem trgu, je bila Poljska, Portugalska pa bo prva država z evrom, ki se bo podala na to pot. Ta država je sicer med vsemi državami na stari celini najbolj odprta za kitajske investicije.

Ne glede na to pa bodo portugalski dolžniški vrednostni papirji, denominirani v juanih, predstavljali le malenkosten delež v celotni zadolžitvi države. Portugalska namreč načrtuje, da se bo z zakladnimi menicami in obveznicami na trgih letos zadolžila za okoli 16 milijard evrov.

Leta 2011 se je znašla na robu bankrota in je bila prisiljena zaprositi za 78 milijard evrov mednarodne pomoči, na trg dolžniških vrednostnih papirjev pa se je vrnila leta 2014. (STA)

Novosti pri spodbudah za inovativne MSP: kaj vse morate vedeti
14 ur
Junija in septembra zadnja prijavna roka za evropski SME Instrument, kot je bil poznan od leta 2013, potem pa bodo stvari potekale po novih pravilih
Na članek...

Pilotni projekt EIC (Evropski svet za inovacije) podpira vrhunske inovatorje, podjetnike, mala podjetja in znanstvenike z zanimivimi idejami in ambicijo, da vstopijo na mednarodne trge. Združuje dele programa Obzorje 2020, ki tistim, ki so vodilni na področju inovacij, zagotavljajo možnosti financiranja, svetovanja in povezovanja v poslovne mreže. Aktualni delovni program za obdobje 2019–2020 združuje v skupni okvir več instrumentov, kot so FET Open (Prihodnje in nastajajoče tehnologije), FET Proactive, SME Instrument, ponuja pa tudi nagrade za inovacije. Namen je okrepiti inovacijski potencial ter zagotoviti podporo inovativnim podjetjem in podjetnikom na evropski in svetovni ravni.

Katere so glavne novosti

Slovenska mala in srednja podjetja so v minulih letih dokaj dobro spoznala tako imenovani SME Instrument. A v prihodnje bo kar nekaj novosti, ki jih je dobro poznati, če želite priti do omenjenih spodbud.

Glavne spremembe so:

  • SME Instrument faza 1 se ne bo nadaljeval, zadnji rok za prijavo je tako 5. september 2019.
  • Z novimi oblikami financiranja se uvaja tudi možnost lastniškega kapitala – vključevala se bo v drugo fazo EIC Acceleratorja (naslednika druge faze SME Instrumenta), začenši z 9. oktobrom 2019. Od tega razpisnega roka naprej bo na voljo financiranje ali v obliki nepovratnih sredstev ali kombinirano financiranje, ki združuje nepovratna sredstva in lastniški kapital zasebnih investitorjev.
  • Po 9. oktobru 2019 se na drugo fazo EIC Acceleratorja lahko prijavljajo zgolj posamična podjetja, konzorciji več niso dopustni.

Kaj velja za EIC Accelerator

EIC Accelerator Pilot gradi na podlagah, ki so bile opredeljene v okviru druge faze SME Instrumenta, in ponuja tako financiranje projektov z nepovratnimi sredstvi kakor tudi kombinirano financiranje z nepovratnimi sredstvi in lastniškim deležem zasebnih investitorjev.

Shema podpira mala in srednja inovativna podjetja z velikim tveganjem, ki želijo razviti in tržiti nove izdelke, storitve in poslovne modele, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast in oblikovali nove trge ali bi lahko vplivali na obstoječe trge v Evropi in po svetu. Za EIC Accelerator Pilot je v obdobju 2019–2020 predviden skupni proračun v višini več kot 1,3 milijarde evrov.

Kakšne projekte lahko prijavljate

Financiranje je na voljo za inovacijske projekte, ki imajo utemeljen in strateški poslovni načrt. Ta je potencialno lahko izdelan in delno financiran v okviru prve faze SME Instrumenta.

V fazi dve lahko dobite spodbudo za financiranje različnih dejavnosti, med njimi so izdelava prototipov, miniaturizacija, nadgradnja, načrtovanje, preverjanje uspešnosti, preizkušanje, demonstracije, razvoj pilotnih linij, vzorčno testiranje na trgih ter druge dejavnosti, ki so, vključno z drugimi temu namenjenimi dejavnostmi, namenjene temu, da se inovacija pripelje do točke, ko je zrela za naložbe in pripravljena za vstop na trg. Ocenjevanje predlogov za fazo dve poteka tako na daljavo kot neposredno v obliki intervjuja, ocenjevanje izvajata dve skupini neodvisnih ocenjevalcev (strokovnjakov z relevantnega področja in poslovnežev).

Koliko je mogoče prejeti za posamezen projekt

Spodbude ostajajo v višini, ki je veljala za drugo fazo SME Instrumenta, in sicer od pol milijona do 2,5 milijona evrov, lahko pa tudi več, ob tem da subvencija ne more pokriti več kot 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Kaj so pričakovani rezultati

Projekti trajajo v povprečju od enega do dveh let. Predvideni rezultati financiranja so:

  • resnično inovativen izdelek, proces ali storitev, ki je pripravljen na vstop na trg, in
  • poslovni načrt podjetja, ki vključuje podrobno strategijo trženja in finančni načrt z vidika trženja (na primer o tem, kako pritegniti zasebne vlagatelje, če je to primerno).

Novosti pri spodbudah za inovativne MSP: kaj vse morate vedeti
Foto: Shutterstock
V 2018 je bilo Sloveniji registriranih 1.143.150 osebnih avtomobilov 13
15 ur
V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2018 registriranih skoraj 1.569.000 cestnih vozil, kar je 3 odstotke več, kot jih je bilo v letu 2017, je sporočil statistični urad. Od tega je bilo motornih
Več ▼

V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2018 registriranih skoraj 1.569.000 cestnih vozil, kar je 3 odstotke več, kot jih je bilo v letu 2017, je sporočil statistični urad. Od tega je bilo motornih vozil skoraj 1.519.000, kar je prav tako za 3 odstotke več kot v letu 2017, priklopnih vozil pa več kot 50.000 ali 6 odstotkov več kot v letu 2017. Osebnih avtomobilov med registriranimi motornimi vozili je bilo 1.143.150 (73 odstotkov) ali za 2 odstotka več, kot jih je bilo v letu 2017.

Več kot 146.000 cestnih vozil je bilo v letu 2018 prvič vpisanih v register vozil v Sloveniji, to je za 4 odstotke manj kot v letu 2017. Od tega je bilo skoraj 108.000 osebnih avtomobilov ali za 6 odstotkov več kot v letu 2017. Prvič v Sloveniji registriranih tovornih motornih vozil je bilo v letu 2018 za 11 odsotkov več in prvič registriranih priklopnih vozil za 8 odstokov več kot v letu 2017.

Osebni avtomobili, ki so bili v 2018 registrirani v Sloveniji, so bili stari povprečno 10,1 leta. Povprečno najstarejši so bili v goriški statistični regiji (11,5 leta), povprečno najmanj stari pa v osrednjeslovenski statistični regiji (9,4 leta). Tisti, ki so bili registrirani v občini Ljubljana, so bili stari povprečno 9,1 leta.

TOP ČLANKI - Kaj danes berete 6
16 ur
1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani2. Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico3. (intervju) Priznana slovenska odvetnica iz Londona bi se
Več ▼

1. Stari mački obupali: Zemljarič, Rop in Rekar ne bodo gradili v Ljubljani

2. Rezultati političnega kviza: bralci Financ izbrali Levico

3. (intervju) Priznana slovenska odvetnica iz Londona bi se vrnila v Slovenijo

4. TOP dražbe: stanovanja v Ljubljani, Kamnici in Bovcu, apartma na Pagu, poslovni prostor v Domžalah

5. NLB v prvem četrtletju s toliko dobička kot v lanskem Q1

d-app-480x258-599d87845658b-599d878468d91.jpg
Finance tudi v aplikacijah:- namizni računalniki,- iOS (App Store),- Android (trgovina Google Play).Še niste naročnik? Preverite ponudbo

Davčna obremenitev stroškov dela lani nižja kot leta 2017 2
17 ur
Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2018 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 39,8 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60,2 odstotka pa za
Več ▼

Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2018 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 39,8 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60,2 odstotka pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2018 je bila za 0,2 odstotne točke nižja kot v letu 2017, je sporočil statistični urad.

Plačila direktorjev največjih ameriški podjetij lani ponovno krepko navzgor 1
17 ur
lead">Plačila, najpogosteje kompenzacije v obliki delniških opcij, 340 glavnih izvršnih direktorjev največjih ameriških podjetij so lani v primerjavi z letom 2017 narasle za sedem odstotkov,
Več ▼

lead">

Plačila, najpogosteje kompenzacije v obliki delniških opcij, 340 glavnih izvršnih direktorjev največjih ameriških podjetij so lani v primerjavi z letom 2017 narasle za sedem odstotkov, plače ostalih zaposlenih v istih podjetjih pa le za tri odstotke. Povprečen delavec bi potreboval 158 let, da bi zaslužil toliko kot direktor v lanskem letu.

Podjetje Quilar je izračunalo, da je bila srednja vrednost rasti kompenzacij glavnih izvršnih direktorjev, to je tista, od katere jih je polovica višjih in polovica nižjih, 800.000 dolarjev. Pri direktorjih se ne govori o plačah, ampak o kompenzacijah, saj večino denarja dobijo v obliki delniških opcij.

Lani je največ zaslužil glavni izvršni direktor Discoveryja David Zaslav, ki je dobil 129,5 milijona dolarjev oziroma 207 odstotkov več kot leta 2017. Kar 80 odstotkov tega so delniške opcije.

Med 340 direktorji, ki jih je zajela študija, je le 19 žensk in njihova srednja kompenzacija je bila vredna 12,7 milijona dolarjev, kar je malce več kot moška (11,2 milijona). (STA)

Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih! 2
18 ur
Nova moč na zdravstvenem ministrstvu Simona Repar Bornšek bo dvakrat na teden delala še v splošni ambulanti v ZD Vič
Na članek...

Vlada je v četrtek za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje s 1. junijem imenovala Simono Repar Bornšek. Ta je – in bo – tudi družinska zdravnica v zdravstvenem domu Vič z 2.107 opredeljenimi pacienti. Repar Bornškova bo še ena državna sekretarka, ki bo sedela na dveh stolih oziroma hkrati opravljala dve službi.

Spomnimo, že nekdanja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je imela državno sekretarko, kirurginjo, ki je ob petkih (med službenim časom na ministrstvu) s soglasjem vlade in za honorar hodila operirat krčne žile v bolnišnico Jesenice. Spomin na to si lahko osvežite v članku Super državna sekretarka Sandra Tušar in dve njeni službi. Zgodovina se zdaj očitno ponavlja.

Je bolj nujen zdravnik ali državni funkcionar?

Ob imenovanju Repar Bornškove se je sprva pojavilo vprašanje, ali bodo zdaj njeni pacienti morali v lov za novim zdravnikom. Ter tudi pomislek, kako smiselno in primerno je, da minister za zdravje Aleš Šabeder v trenutnih zaostrenih razmerah in pomanjkanju ter preobremenjenosti družinskih zdravnikov jemlje aktivnega zdravnika pacientom. Kaj zdaj država in pacienti bolj potrebujejo, zdravnika ali dodatnega funkcionarja na ministrstvu?

Ministrstvo: možno je oboje

A na ministrstvu za zdravje so pomisleke zavrnili in povedali, da »državna sekretarka ostaja izbrana zdravnica vsem svojim opredeljenim pacientom in bo z njimi dvakrat na teden v ambulanti, za vse preostale dni je urejeno nadomeščanje. To, da ostaja izbrana zdravnica, je bil njen pogoj za sprejem funkcije državne sekretarke, ker čuti odgovornost do pacientov in ne želi izgubiti stika s prakso«.

Mlajši kolegi jo že zdaj nadomeščajo

Na naše vprašanje, ali bo v zdravstvenem domu delala honorarno ali pa bo šlo za deljeno oziroma dopolnilno delovno razmerje, pa pravijo: »Že sedaj prim. Repar Bornšek dela trikrat na teden, saj je vodja enote ZD Ljubljana Vič-Rudnik, kjer vodi 250 zaposlenih. Urejeno ima nadomeščanje mlajših kolegov. Državna sekretarka bo z ministrstvom sklenila delovno razmerje, podrobnosti pogodbe o zaposlitvi na ministrstvu in v ZD Vič še usklajujemo.«

Kako dobro je mogoče opravljati dve zahtevni službi?

Tako kot že v prvem primeru (Tušarjeve) se tudi zdaj postavljajo podobna vprašanja, denimo, kako dobro je sploh mogoče opravljati dve zahtevni službi hkrati? Ali delo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje v času kriznega reševanja zahtev zdravnikov in priprave reformne zakonodaje ne zahteva celega človeka, ne pa, da je dvakrat na teden ne bo (kaj dosti) v državni službi? Enako pa celega človeka zahteva tudi delo z 2.100 pacienti, mar ne? Če ne bi bilo tako, se najbrž družinski zdravniki ne bi uprli.

Čeprav je pozitivno vsaj to, da njenim pacientom ne bo treba na vrat na nos iskati drugega osebnega zdravnika, in čeprav sama poudarja, kako »čuti odgovornost do pacientov«, pa je vendarle jasno, da bo zanje po novem še manj dostopna. Še več njenega dela in njenih pacientov bodo morali prevzeti kolegi v zdravstvenem domu, ki so že tako nadpovprečno obremenjeni. Doslej so jo v ZD nadomeščali dvakrat na teden, po novem jo bodo morali trikrat.

V ZD Ljubljana jih lahko 84 odstotkov odklanja nove paciente

  • Po majskem seznamu aktivnih zdravnikov ZZZS je Simono Repar Bornšek za osebno zdravnico izbralo 2.107 pacientov, kar glede na njihovo starost pomeni 2.699 glavarinskih količnikov. Oboje je precej nad državnim povprečjem (1.683 pacientov oziroma 2.408 glavarinskih količnikov).
  • V ZD Vič-Rudnik s tremi enotami, na Viču, na Rudniku in v Tehnološkem parku, je po podatkih ZZZS zaposlenih 21 družinskih zdravnikov za zdravstveno varstvo odraslih, od tega jih kar 18 presega znižani normativ 1.895 glavarinskih količnikov, torej lahko odklanjajo nove paciente. Ostanejo le trije, ki še ne dosegajo normativa. Pa še od teh ena zdravnica po dostopnih podatkih dela v domu starejših občanov in niti nima ambulante za širšo populacijo, druga dela v centru medicine dela, prometa in športa, tretja pa v enoti na Rudniku.
  • V okviru ZD Ljubljana sicer deluje več zdravstvenih domov na številnih lokacijah, skupaj po podatkih ZZZS zaposlujejo 122 družinskih zdravnikov. Od tega jih kar 103 oziroma dobrih 84 odstotkov presega priznani znižani normativ in lahko odklanjajo nove paciente. V vsem ZDL tako ostaja le 19 zdravnikov še prostih, a tudi od teh nekateri dejansko niso na razpolago, saj delajo v domovih starejših ali v splošni nujni medicinski pomoči in niti nimajo ambulant. Na odgovore ZD Ljubljana o še razpoložljivih zdravnikih še čakamo.
  • V Ljubljani in okolici sicer v javni mreži dela še 57 družinskih zdravnikov, ki so ali koncesionarji ali pa delajo zanje. Tudi tu jih 80 odstotkov presega normativ.
  • Vlada je sicer v aneksu ena k splošnemu dogovoru poleg znižanega normativa na zdravnika sprejela tudi varovalko. Tako bodo nove paciente zavezani vpisovati timi z najmanj glavarinskimi količniki ali opredeljenimi pacienti v območni enoti ZZZS. Če pa presegajo normativ za letos, bodo vseeno morali začasno (do vstopa novih zdravnikov v mrežo) opredeljevati paciente do državnega povprečja. Kako bo to potekalo v praksi in na kakšne težave bodo naleteli pacienti pri iskanju ali zamenjavi osebnega zdravnika, bo jasno že kmalu.

Tudi Šabeder ima državno sekretarko, ki bo sedela na dveh stolih!
Delo: Počivalškova odločba, ki je na čelo AVK postavila Matvoza, ostaja nezakonita 1
18 ur
Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ki jo je na sodbo upravnega sodišča vložil Andrej Matvoz, sicer prvi varuh konkurence. Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, da je obrazložitev
Več ▼

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ki jo je na sodbo upravnega sodišča vložil Andrej Matvoz, sicer prvi varuh konkurence. Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, da je obrazložitev odločbe, ki jo je leta 2016 izdal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek o imenovanju Matvoza za direktoja AVK v bistvenem delu pomanjkljiva, zato je pravilna ugotovitev upravnega sodišča o bistveni kršitvi določb postopka. Ker ministrstvo torej odločbe o imenovanju Matvoza ni dovolj jasno obrazložilo, je ta nezakonita.

Zaradi bistvenih kršitev postopka, ki jih je pri izbiri storilo Počivalškovo ministrstvo, je tožil neizbrani kandidat Damjan Matičič, sicer direktor AVK pred Matvozom.

»Glede na to, da sodišče ni odločalo o moji strokovnosti, ne nameravam odstopiti. Z dosedanjim delom pa sem dokazal, da ga opravljam strokovno,« je Matvoz pojasnil časopisu Delo. Mandat se mu izteče leta 2022, gospodarski minister ga je že lani aprila pozval k odstopu.

Na gospodarskem ministrstvu so za Delo povedali, da bodo ministra Počivalška s sodbo o nezakoniti odločbi ministrstva o izbiri direktorja AVK, ki jo je podpisal sam Počivalšek, obvestili prihodnji teden, ko naj bi odločili tudi, kako naprej.

Delavski Hranilnici v prvih štirih mesecih čiste obresti zrasle za štiri odstotke
19 ur
Delavska Hranilnica je v štirih mesecih 2019 je dosegla bruto dobiček v višini dveh milijonov evrov in neto dobiček v višini 1,7 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani
Več ▼

Delavska Hranilnica je v štirih mesecih 2019 je dosegla bruto dobiček v višini dveh milijonov evrov in neto dobiček v višini 1,7 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani hranilnice.

Čiste obresti so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 zrasle za 4 odstotke, čiste provizije pa so se povišale za 12 odstotkov.

Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v prvih štirih mesecih 2019 povečalo za dobrih 5,4 tisoč, na okrog 91.000, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 800, na okrog 41.000.

Glas Istre: v Uljaniku nekdanja uprava dobivala plače, ko jih delavci več niso
19 ur
Glas Istre piše, da so zaradi organizacije skupine Uljanik zaposleni v Uljaniku d. d. , skupaj jih je 20, dlje dobivali plače kot zaposleni drugod v skupini. Med temi je tudi nekdanja uprava
Več ▼

Glas Istre piše, da so zaradi organizacije skupine Uljanik zaposleni v Uljaniku d. d. , skupaj jih je 20, dlje dobivali plače kot zaposleni drugod v skupini. Med temi je tudi nekdanja uprava Uljanika, ki je tako kot večina drugih družb skupine, v stečaju.

Velik del delavcev v skupini plač ni dobil niti za september lani, Veljko Grbac in Marinko Brgić sta dobila plači do konca leta 2018, Gianni Rossanda pa tudi za januar 2019, ko je zapustil družbo.

Gre za iste ljudi, ki so bili še do tega tedna v dvomesečnem priporu. Pripor so dobili zaradi možnosti vplivanja na priče, kaznivo dejanje, ki se ga pocesira, pa je sum zlorabe položaja in poslovna goljufija. Osumljenih je sicer skupaj 14, nekateri se iz pripora še niso rešili.

Občinam so na voljo subvencije za nakup potniških ter komunalnih vozil
19 ur
Eko sklad je objavil dva nova poziva za dodeljevanje spodbud občinam. Subvencije občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije (doslej le v
Več ▼

Eko sklad je objavil dva nova poziva za dodeljevanje spodbud občinam. Subvencije občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije (doslej le v občinah s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka). Spodbude bodo namenjene le nakupu novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci. Subvencija lahko krije največ 80 odstotkov vrednosti cene posameznega vozila.

Nov javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka (Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje) poleg spodbud za komunalna vozila po novem vključuje še spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin.

Občinam so na voljo subvencije za nakup potniških ter komunalnih vozil
Foto: Shutterstock
Država je stopila na plin pri sredstvih EU, a pot bo še zahtevna 1
20 ur
Ni več heca, če hočemo pobrati tri milijarde evrov, bo treba zelo pohiteti skoraj na vseh področjih
Na članek...

Tempo črpanja evropskih sredstev je prepočasen, zato so na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pogledali, kje in zakaj se najbolj zatika ter kaj je treba narediti, da bi lahko uspešno počrpali vsa sredstva EU, ki jih imamo na voljo za obdobje 2014–2020. A ne gre pozabiti, da smo že sredi leta 2019, da manevrskega prostora praktično ni več, torej se bodo morali vsi vpleteni strogo držati načrta reševanja situacije. Do konca marca letos nam je uspelo počrpati komaj petino vsega denarja, ki ga imamo na voljo, kaže zadnje poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike, to konkretno pomeni, da smo od treh milijard evrov porabili in iz EU dobili 600 milijonov.

Poskusili bodo stvari poenostaviti

Znano je, da so težave z informacijskim sistemom za črpanje e-MA, te na SVRK odpravljajo, kar nas bo sicer stalo še okoli 800 tisočakov z vzdrževanjem vred. Situacije ne olajšuje dejstvo, da je črpanje denarja EU zelo normirano, zaradi česar je vse skupaj postalo precej zapleteno in nerazumljivo. Načrt: zadeve je treba, kjer je to mogoče, poenostaviti.

Kje vse se zatika

Do evropskega denarja so upravičeni številni infrastrukturni in okoljski projekti, za katere so namenjene precejšnje vsote denarja. A mnogi se zaradi različnih razlogov izvajajo počasi, nekateri zaradi slabe pripravljenosti, drugi zaradi čakanja na okoljske presoje.

Tako na SVRK v ospredje postavljajo šest projektov, med njimi drugi tir, za katere je skupna vrednost predvidenega evropskega sofinanciranja dobrih 300 milijonov evrov, a še niso potrjeni (oziroma so bili glede na načrte potrjeni pozno) kot operacije, ki bodo prejele sredstva EU. Kar pomeni, da obstaja tveganje, da denar ne bo pravočasno počrpan. Ti projekti so:

  • protipoplavna ureditev porečja Selške Sore; upravičenec je direkcija za vode (DRSV), načrtovani prispevek EU je 17.975.449 evrov, projekt je bil v januarju 2019 potrjen,
  • več projektov v okviru Nature 2000, različni upravičenci, načrtovani prispevek EU je 30.166.372 evrov (43,5 odstotka sredstev je potrjenih),
  • gradnja vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko (Nadgradnja vozlišča Pragersko), upravičenec je direkcija za infrastrukturo (DRSI), načrtovani prispevek EU je 40 milijonov evrov,
  • nadgradnja enotirne proge Maribor‒Šentilj z novimi objekti na odseku Maribor‒Pesnica (Nadgradnja proge Maribor‒Šentilj), upravičenec je DRSI, načrtovani prispevek EU je 101 milijon evrov (do 31. marca 2019 realiziranih dobrih 19 milijonov evrov),
  • drugi tir Divača–Koper, upravičenec je 2TDK, načrtovani prispevek EU je 80 milijonov evrov,
  • tretja razvojna os (južni del) ‒ obvoznica Novo mesto, upravičenec je Dars, načrtovani prispevek EU je 39.668.020 evrov.

Zamude so v letu 2018 nastale predvsem zaradi večjega zaostajanja pri sprejemanju sprememb okoljske zakonodaje, ugotavljajo na SVRK, letos pa zamude nastajajo zaradi počasnega izvajanja postopkov obravnave vlog projektov za pridobitev okoljskega soglasja. Predlog je prednostna obravnava projektov, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi. Ob tem pa seveda pride do težave, saj je lahko takšna prednostna obravnava diskriminatorna do drugih projektov.

Potrjeni projekti, ki gredo prepočasi naprej

Potem so tu še projekti, za katere je bila odločitev o podpori izdana, a se v daljšem obdobju nič tehtnejšega ne dosega. Skupna vrednost prispevka za te projekte je 404 milijone evrov.

Ti projekti so:

  • SPOT 4 – Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.643.811,92 evra;
  • Poslovni modeli 2018‒2022: Spodbujanje razvoja in uporabe novih poslovnih modelov za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.134.376,52 evra;
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja; upravičenec je MO Ljubljana, načrtovani prispevek EU je 68.879.165 evrov;
  • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja, 2. sklop, 2. faza, upravičenec je MO Kranj, načrtovani prispevek EU je 5.609.059 evrov;
  • Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice (do Ljubljane) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Ljubljana jug in Dobrova, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 42.046.483 evrov;
  • Nadaljevanje projektov zagotovitve poplavne varnosti na porečju Drave, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 17.838.052 evrov;
  • Finančni instrumenti, upravičenec je SID banka, načrtovani prispevek EU je 253 milijonov evrov.

Rešitev, ki jo predlaga SVRK, je pospešitev načrtovanja in izvajanja projektov, če se stanje ne izboljša, bodo preverjali možnost za preusmerjanje sredstev za druge namene.

Počasi gre tudi pri regionalnih projektih

Pred dvema letoma smo pisali, da je v okviru tako imenovanega dogovora za razvoj regij na voljo 477,3 milijona evrov, od tega je evropskih sredstev 425 milijonov evrov. A s porabo tega denarja za spodbujanje razvoja regij se zatika. Dogovori z razvojnimi regijami so sicer bili podpisani v letu 2018 in vsi projekti, ki so uvrščeni v dogovore, imajo možnost za potrditev na podlagi neposredne potrditve. Ugotovljene so bile težave, in sicer, da projekti v fazi priprave dogovorov še niso bili dovolj pripravljeni. Zdaj je načrt, da se zadeve kadrovsko tako uredijo, da bo mogoč hiter odziv na poslane vloge za podporo, saj je pričakovati, da jih bo v določenem trenutku veliko in bi lahko prišlo do ozkega grla.

Zastoji tudi pri projektih mestnih občin

Prav tako so težave pri črpanju v okviru pristopa celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki zagotavlja razvoj urbanih območij. SVRK ugotavlja neustrezno pripravljenost projektov v prvi fazi izbora na Združenju mestnih občin ter dolgotrajno sklepanje pogodb o sofinanciranju. Rešitev? Treba bo zagotoviti pripravljenost projektov na izvedbo že v prvi fazi izbora in pripraviti spremembe podlag za izvajanje CTN . Sicer je do konca marca SVRK izdal odločitve o podpori 33 operacijam v višini 60 milijonov evrov. Odločitev o podpori še ne pomeni, da je denar porabljen.

Bo treba spet povečati pravice porabe?

Bo pa treba, kot kaže, tudi v tej perspektivi povečati pravice porabe za črpanje evropskega denarja. Kar pomeni, da bo iz slovenskega proračuna šlo več, kot imamo pravic porabe – torej več kot tri milijarde evrov, zato da bi nam na koncu uspelo počrpati 100 odstotkov tega, kar nam pripada, torej vse tri milijarde. Problem pa je v tem, da se pogosto sklenejo pogodbe v nižji vrednosti, kot je bila načrtovana vrednost ob dodelitvi sredstev. Denimo SVRK za projekt odobri pet milijonov evrov , a potem se sklene pogodba v vrednosti 4,7 milijona evrov. Pogosto so tudi izplačila nižja, kot so sklenjene pogodbe. Koliko dodatnega denarja bi bilo treba zagotoviti, bo ugotovljeno z analizo, ki bo šla v potrditev na vlado najpozneje do konca junija letos.

Država je stopila na plin pri sredstvih EU, a pot bo še zahtevna
Foto: Shutterstock
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne
20 ur
Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Na članek...

Hidrologija v letošnjih prvih štirih mesecih je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem slabša za 31 odstotkov, so za STA ocenili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Lanski prvi štirje meseci so bili po njihovih podatkih hidrološko nadpovprečno ugodni, letošnji pa zaradi suše podpovprečni.

Ker v zimskih mesecih ni bilo omembe vrednih padavin na južni strani Alp, so vodostaji rek upadli pod običajno povprečje, kar je vplivalo na razliko med lanskimi in letošnjimi hidrološkimi razmerami ter na proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. "V letošnjih prvih štirih mesecih so hidroelektrarne na Dravi in Soči proizvedle približno 900 gigavatnih ur električne energije, v enakem obdobju lanskega leta pa približno 1300 gigavatnih ur," so navedli.

V letošnjem letu je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah po ocenah HSE za tri odstotke nižja od večletnega povprečja, v maju pa je za pet odstotkov nižja od načrtovane proizvodnje. Čeprav so bile padavine v maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi se izraziteje izboljšala hidrologija. Je pa zaradi teh padavin izpad načrtovane proizvodnje v hidroelektrarnah nekoliko manjši.

S tem se strinjajo tudi v družbi Soške elektrarne, kjer so v prvih štirih mesecih letos beležili podpovprečno hidrologijo z izjemo meseca februarja, ko je bila ta nadpovprečna. Posledično je bila tudi proizvodnja električne energije nižja, so zapisali za STA.

V družbi Savske elektrarne Ljubljana so ocenili, da je bila proizvodnja hidroelektrarn na Savi v prvih treh tednih maja 15 do 20 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem za to obdobje. "Glede na trenutno vremensko napoved pričakujemo, da bo realizacija ob koncu meseca 10 do 15 odstotkov nad načrtovano. Ugodna hidrologija v maju pa bo komaj zapolnila primanjkljaj iz prvih štirih mesecev, ko je bila proizvodnja z izjemo februarja podpovprečna," so dodali.

Po ocenah družbe Dravske elektrarne Maribor je bila hidrologija Drave na približno 98 odstotkih pričakovanih pritokov. Nadpovprečna je bila le februarja, izrazito podpovprečna pa je v maju, ko dosega zgolj 75 odstotkov pričakovanega pretoka. V primerjavi z lanskim letom so pretoki občutno nižji, saj je bil začetek leta 2018 izjemno vodnat, realizacija pričakovanih pretokov pa je med lanskim januarjem in majem dosegla 142 odstotkov.

Medtem ko je vodnatost večine rek zaradi premalo padavin nižja od običajne v prvih štirih mesecih leta, pa se je povečala vodnatost reke Mure zaradi obilnih snežnih padavin v zimskih mesecih na severnem območju Alp. Porečja ostalih rek bodo v letu 2019 odvisna le od sprotnih padavin, ker so letos količine snega manjše v primerjavi z večletnim povprečjem, so še dodali v HSE.

Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne
Foto: Aleš Beno
Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike
22 ur
Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Na članek...

Do 31. maja do 12. ure je odprt poziv občinam za podporo pri uvajanju in izvajanju skupnostnih projektov. Poziv sta objavila fundacija Umanotera in društvo Focus. Poziv je objavljen v okviru projekta Care for Climate, v katerega so vključeni projekti iz energetike, mobilnosti, oskrbe s hrano in trajnostna potrošnje, pojasnjuje Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.

»Projekte razvijamo participatorno, torej skupaj z občani, in sicer zato, da lokalna skupnost zadrži čim več koristi: finančna sredstva, delovna mesta in ohranja vire, s katerimi razpolaga lokalna skupnost.«

V energetski del sodijo na primer projekti sončnih elektrarn: »Občini nudimo podporo pri pripravi projektne dokumentacije, pri finančnem načrtu do izvedbe projekta in pri delu z občani, ki je ključnega pomena. Občani pogosto financirajo takšno elektrarno in imajo od nje koristi.«

Za postavitev fotovoltaik so zanimive javne strehe: »Občina jih da na razpolago, nanje pa postavijo elektrarno, na primer po modelu množičnega financiranja od strani občanov ali kako drugače. Elektrarno lahko postavijo na primer na šolo in taka naprava potem služi tudi v izobraževalne namene.«

Projekti so pomembni tudi zato, da začnejo občani skupaj razmišljati o tem, kakšno energetsko prihodnost želijo v lokalni skupnosti.

Umanotera in Focus nudita v okviru poziva podporo od prve zamisli do točke, ko lahko skupnost elektrarno postavi. V prihodnje pa bosta izbrala nekaj pilotnih projektov, pri katerih bodo podprli tudi postavitev fotovoltaike.

V drugi skupini, pri mobilnostnih projektih, podpirajo trajnostno mobilnost: »Tudi takšni projekti so participatorni, predstavniki občine razmišljajo skupaj z občani, katere površine bodo zaprli za promet, o spodbujanju pešačenja in kolesarjenja, o skupnostni uporabi koles in morda avtomobilov, o javnem prometu.«

Izkušnje že imajo: »Pred dvema letoma smo na takšen način sodelovali z občino Nova Gorica. Za eno od sosesk smo izbrali tri skupnostne projekte. Z delavnicami smo prišli do treh projektov, med njimi je bila tudi sončna elektrarna.«

»Ključno pri takih projektih je, da občani razmišljajo, kakšen razvoj želijo, in ne da pride od zgoraj,« poudarja Gaja Brecelj.

Care for Climate je integralni projekt v okviru evropskega programa LIFE. Traja osem let, vodilni partner je ministrstvo za okolje in prostor. S projektom izvajajo enega od strateških državnih dokumentov, v tem primeru operativni program za zmanjševanje toplogrednih plinov. Sodeluje več kot deset partnerjev, Umanotera in Focus se ukvarjata predvsem s skupnostnim upravljanjem z življenjskimi viri in ozaveščanjem o podnebnih spremembah, je še povedala direktorica Umanotere.

Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike
Foto: Franko Nemac
Najbolj brani članki danes
24.05.2019 20:00
1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let3. Škodin prostorski čudež
Več ▼

1. Varuh konkurence: Furs pooblaščenim serviserjem neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj!

2. Kako so nas opeharili v Zagrebu in smo na pravico čakali kar 12 let

3. Škodin prostorski čudež za 15.500 evrov

4. Impol začenja naložbo za 40-milijonski posel z BMW

5. »V Kamniku je veliko bolje živeti kot v Ljubljani«

6. Kje avte servisira varuh konkurence? 'Mi še olje prinesemo s seboj.'

7. Avti, ki se ''pogovarjajo'', hladilniki, ki naročajo hrano... - kako drugače bomo živeli s tehnologijo 5G

8. Ajdovski Incom daleč pred vsemi pri izdelavi risanih junakov na sladolednih palčkah

9. Šok in napredek pri tovornjakih in slovo od Nikija

10. Zakaj nemoralnež uporablja Uber